TEMELJI RAČUNOVODSTVA s poudarkom na društvih, · PDF fileRačunovodstvo obravnava spremembe gospodarskih kategorij skladno z nastankom poslovnih dogodkov. Iz tega izhaja, da ugotavljanje

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temelji računovodstva s poudarkom na

društvih, zavodih in ustanovah

Tanja Kaltnekar

Nevenka Simić Mićunović

Ljubljana, 29.02.2008

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvuRačunovodenje je informacijska funkcija, ki z evidentiranjem dogodkov spremlja posle in z njimi povezane aktivnosti.

Načelo strogega upoštevanja nastanka poslovnega dogodka

Računovodstvo obravnava spremembe gospodarskih kategorij skladno z nastankom poslovnih dogodkov. Iz tega izhaja, daugotavljanje vrednostno izraženega poslovnega izida zahteva,da so pri vsakem vzporejanju prihodkov in odhodkov prihodki obremenjeni samo z ustreznimi odhodki, ne glede na prejemkein izdatke. To se nanaša tako na obdobno kot tudi na organizacijsko vzporejanje prihodkov in odhodkov.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu

• Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu

Temeljne gospodarske kategorije so:

- sredstva in obveznosti do virov sredstev ter

- prihodki in odhodki.

Sredstva in obveznosti do virov sredstev so gospodarske

kategorije, ki so izkazane po stanjih v določenih trenutkih,

prihodki in odhodki pa so gospodarske kategorije, ki so izkazane

nabrano (kumulativno) v določenih obdobjih.

Z računovodskega vidika izhajajo vse druge gospodarske

kategorije iz teh gospodarskih kategorij in so zasnovane na njih.


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu - sredstva

Sredstva so:

• predmeti dela in delovna sredstva ter denar, s katerim podjetje opravlja neko poslovno dejavnost

• v obliki stvari, pravic in denarja

• dolgoročna in kratkoročna

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu - sredstvadolgoročna sredstva so:

• neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve (DAČR) – fizično ne obstaja; to so npr: usredstvenistroški naložb v tuja opredmetena OS, računalniški programi, stroški raziskovanja in razvijanja, licence, patenti, blagovne znamke, koncesije,..DAČR so dolgoročno odloženi stroški, npr. najemnina, plačana za več let

• opredmetena OS – je v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po pričakovanjih uporabljalo več kot v enem obračunskem obdobju (zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema in druga oprema,..); drobni inventar(=OS), katerega nabavna vrednost ne presega 500 EUR, lahko se razporedi med stroške materiala

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


dolgoročna sredstva so:

• naložbene nepremičnine – posedovane, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe (zemljišča, zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v poslovni najem,..)

• finančne naložbe – finančna sredstva, ki jih ima podjetje, da bi z donosi iz teh naložb povečevalo svoje finančne prihodke; finančna naložba, ki jo ima podjetje v posesti v obdobju, daljšem od leta dni in s katero naj bi dosegalo donos in ne trgovalo (naložbe v kapital drugih podjetij, dana posojila, dani depoziti,..)

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


dolgoročna sredstva so:

• poslovne terjatve – so pravice zahtevati od določene osebe (pravne ali fizične) plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve, npr. terjatve do kupcev, blagovni krediti, dani predujmi, varščine, terjatve iz finančnega najema,..

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu - sredstvakratkoročna sredstva so:

• sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo – sem podjetje razvrsti opredmetena OS, neopredmetena OS in naložbene nepremičnine, ki jih namerava prodati

• zaloge – zaloge trgovskega blaga, materiala,..

• finančne naložbe – dana posojila, dani depoziti, naložbe v delnice, deleže,..

• poslovne terjatve – terjatve do članov, terjatve do kupcev, dane varščine in predujmi; tu se izkažejo tudi tisti zneski dolgoročnih poslovnih terjatev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli pa še niso plačani

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu - sredstvakratkoročna sredstva so:• denarna sredstva – znesek denarnih sredstev v gotovini,

depoziti na takojšnji odpoklic, prejeti čeki in gotovina v blagajni ter izdani čeki kot odbitna postavka; denar je gotovina (denar v blagajni), knjižni denar (na TRR) in denar na poti (iz blagajne na TRR);

• aktivne časovne razmejitve (KAČR) – izdatki, ki še niso stroški ter prihodki, ki še niso mogli biti zaračunani; izdatki, ki še ne bremenijo tekočega poslovnega izida, npr. vnaprej plačane zavarovalne premije, najemnine za poslovne prostore,..

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu – obveznosti do virov sredstev

Obveznosti do virov sredstev

• povejo, na kakšen način so pridobljena sredstva in do koga ima podjetje obveznosti

• z viri sredstev mislimo pravne in fizične osebe, pri katerih si poslovna celota priskrbuje sredstva, ki se v računovodstvu izkazujejo kot obveznosti do virov sredstev

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Društvo ima postavko sklad

• društveni sklad – zajema ustanovitveno vlogo, razporejen in nerazporejen presežek prihodkov, nepokriti presežek odhodkov kot odbitna postavka

• presežek iz prevrednotenja (po SRS 33 se nobena sredstva ne prevrednotujejo; le po splošnih SRS)

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Zavod/ustanova ima postavko ustanovitveni vložek.

Ustanovitveni vložek je znesek, ki ga ustanovitelj

zagotovi z ustanovitvenim aktom kot trajni vir

sredstev; ni izkazan kot obveznost do ustanovitelja

(kot je to primer pri d.o.o., d.d.,..), temveč

gre za namensko premoženje.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve (PČR)pri rezervacijah gre za vnaprejšnje vračunavanje stroškov oz. odhodkov za npr. pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za jubilejne nagrade, za odpravnine ob upokojitvi; pri PČR gre za odložene prihodke, ki bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke, npr. državne podpore, donacije prejete za pridobitev OS (npr. prihodki pokrivajo strošek amortizacije)

dolgoročne obveznosti so:• dolgoročne finančne obveznosti – npr. prejeta posojila• dolgoročne poslovne obveznosti – npr. blagovni krediti, prejeti

predujmi in varščine,..• odložene obveznosti za davek

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


kratkoročne obveznosti so:

• obveznosti, vključene v skupino za odtujitev – npr. morebitni dolgovi iz naslova prodaje teh sredstev

• finančne obveznosti – npr. prejeta posojila; zajemajo tudi tiste zneske dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že, pa še niso plačani

• poslovne obveznosti – obveznosti do dobaviteljev, do zaposlenih, za prejete predujme in varščine, obresti,..

• dolgovi do članov – npr. založeni materialni stroški, potni stroški,..

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


kratkoročne pasivne časovne razmejitve (KPČR)

gre za npr. vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke za

obdobje 12 mesecev, za katere še niso nastale obveznosti, in

za zneske kratkoročno odloženih prihodkov, za katere so že

nastale terjatve ali so že bili plačani, vendar še niso izpolnjeni

pogoji za njihovo pripoznanje

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu - stroški

Stroški• se pojavljajo v zvezi s potroški delovnih sredstev,

predmetov dela, storitev (v širšem pomenu) in delovne sile pri nastajanju in razpečavanju poslovnih učinkov

• razlikujejo se od izdatkov in od odhodkov; z izdatki mislimo zmanjšanje denarnih sredstev, ki se lahko pojavi tudi neodvisno od stroškov; odhodki pa vplivajo na poslovni izid in lahko nastanejo tudi neodvisno od stroškov, in sicer če se povečajo obveznosti ali zmanjšajo sredstva

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu - stroški

• Stroški materiala (blaga in proizvodov) – stroški surovin, materiala, polproizvodov,.. stroški drobnega inventarja (doba koristnosti ne presega enega leta in posamična vrednost ne presega vrednosti 500 EUR), pisarniški material, strokovna literatura,..

• Stroški storitev – stroški vseh vrst porabljenih storitev; stroški podjemnih pogodb, avtorskih pogodb, ter stroški storitev na podlagi drugih pravnih razmerij s fizičnimi osebami,..

• Stroški amortizacije – za opredmetena in neopredmetena OS

• Stroški dela – plače, nadomestila plač, boniteta, odpravnine,..

• Dotacije - drugim pravnim osebam

Vpliv na IPI preko odhodkov; posredni vpliv na bilanco stanja prek

presežka prihodkov oziroma odhodkov;

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu - odhodki

Z odhodki mislimo stroške prodanih proizvodov ali storitev oziroma nabavno vrednost prodanegablaga in storitev, zneske vseh oblik danih nadomestil ter vsako drugo zmanjšanje sredstev in povečanjeobveznosti, ki zmanjšujejo poslovni izid.


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu - odhodki

• poslovni odhodki – stroški prodanih proizvodov in storitev,..

• finančni odhodki – odhodki iz obresti, odhodki iz tečajnih razlik, iz odpisov finančnih naložb,…

• drugi odhodki – odhodki zaradi oslabitve oz. odpisa poslovnih terjatev, zaradi oslabitve OS, odhodki oz. izgube pri prodaji OS, denarne kazni, odškodnine,..ter drugi stroški, ki niso izkazani drugje

• dajatve – davki, npr. neodbitni DDV pri letnem obračunu, prispevki, upravne/sodne takse,..

Vpliv na IPI; posredni vpliv na bilanco stanja prek presežka prihodkov

oziroma odhodkov;

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu – izdatki, prejemki

• Izdatki/prejemki – gre za zmanjšanje/povečanje denarnih sredstev na računih oziroma v blagajni;

Ni vpliva na izkaz poslovnega izida, gre le za denarni

tok; vpliv na bilanco stanja se kaže v stanju denarnih

sredstev na dan 31.12.;

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu – prihodki

S prihodki mislimo prodajne vrednosti blaga

(proizvodov, trgovskega blaga, materiala), ki je

predmet prodaje, in storitev, zneske vseh oblik

dobljenih nadomestil ter zneske vsakega povečanja

sredstev in zmanjšanja obveznosti, ki povečajo

poslovni izid.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Temeljne gospodarske kategorije v računovodstvu – prihodki

• prihodki od dejavnosti – prejete dotacije, donacije,članarine in prispevki članov, prihodki od prodaje trgovskega blaga, storitev in proizvodov (od pridobitne dejavnosti), prihodki iz naslova prodaje OS, prihodki iz odpisov poslovnih obveznosti

• finančni prihodki – obresti od danih posojil, iz pozitivnih tečajnih razlik, iz deležev v gospodarskih družbah, odpisi obveznosti iz dobljenih posojil, od prodaje finančnih naložb,

Vpliv na IPI; posredni vpliv na bilanco stanja prek presežkaprihodkov oziroma odhodkov;

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Računovodski izkazi

splošno• bilanca stanja – izkazuje stanje sredstev in obveznosti

do virov sredstev ob koncu poslovnega leta

• izkaz poslovnega izida – prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu

• izkaz gibanja kapitala – prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube

• izkaz denarnih tokov – prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu ter pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih sredstev

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Računovodski izkazi - društva

Na podlagi podatkov, izkazanih v poslovnih knjigah in popisa na koncu obračunskega obdobja(= koledarsko leto), sestavi društvo letno poročilo, ki obsega:

• bilanca stanja – izkazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na koncu obračunskega obdobja, s pojasnili

• izkaz poslovnega izida – izkazuje stroške, donose, prihodke in presežek prihodkov/odhodkov v obračunskem obdobju, s pojasnili

• prilogo k izkazu poslovnega izida – prikazuje obseg pridobitne dejavnosti društva v obračunskem obdobju, spojasnili

• poročilo o poslovanju društva

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Bilanca stanja (sredstva) - društva

A. DOLGOROČNA SREDSTVA I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve II. Opredmetena osnovna sredstva III. Naložbene nepremičnine IV. Dolgoročne finančne naložbe V. Dolgoročne poslovne terjatve VI. Odložene terjatve za davek

B. KRATKOROČNA SREDSTVA I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo II. Zaloge III. Kratkoročne finančne naložbe IV. Kratkoročne poslovne terjatve V. Denarna sredstva

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Bilanca stanja (obveznosti do virov sredstev) – društva

A. SKLAD I. Društveni sklad II. Presežek iz prevrednotenja

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI I. Dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti III. Odložene obveznosti za davek

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI I. Obveznosti, vključene v skupino za odtujitev II. Kratkoročne finančne obveznosti III. Kratkoročne poslovne obveznosti IV. Kratkoročni dolgovi do članov

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Izkaz poslovnega izida - društva

1. Prihodki od dejavnostia) dotacije iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji b) dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev c) dotacije iz drugih fundacij, skladov in ustanov č) donacije drugih pravnih in fizičnih oseb d) prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov e) članarine in prispevki članov f) prihodki od prodaje trgovskega blaga, storitev in proizvodovg) ostali prihodki od dejavnosti 2. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje3. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 4. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 5. Donosi od dejavnosti (1 + 2 - 3 + 4)

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


6. Stroški porabljenega materiala in prodanega trgovskega blaga a) Nabavna vrednost nabavljenih materiala in trgovskega blaga b) Povečanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga c) Zmanjšanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga 7. Stroški storitev 8. Stroški dela 9. Dotacije drugim pravnim osebam 10. Odpisi vrednosti 11. Drugi odhodki iz dejavnosti

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


12. Finančni prihodki(društva, ki so po ZDru-1 zavezana reviziji, morajo to postavko razčleniti takole☺

a) Finančni prihodki iz deležev b) Finančni prihodki iz danih posojil c) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev

13. Finančni odhodki(društva, ki so po ZDru-1 zavezana reviziji, morajo to postavko razčleniti takole☺

a) Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb b) Finančni odhodki iz finančnih obveznosti c) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


14. Drugi prihodki 15. Drugi odhodki 16. Davek od dohodkov 17. Odloženi davki 18. Presežek prihodkov obračunskega obdobja (5 – 6 – 7 –8 – 9 – 10 – 11 + 12 – 13 + 14 – 15 – 16 ± 17) 19. Presežek odhodkov obračunskega obdobja (6 + 7 + 8 + 9 + 10 +11 + 13 +15 – 16 ± 17 – 5 – 12 – 14) 20. Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja iz presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Bilanca stanja (sredstva) - zavodi/ustanove

A. DOLGOROČNA SREDSTVA

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

2. Predujmi za neopredmetena sredstva

II. Opredmetena osnovna sredstva (OS)1. Zemljišča

2. Zgradbe

3. Oprema

4. Druga opredmetena OS

5. Opredmetena OS v gradnji oziroma izdelavi

6. Predujmi za opredmetena OS

III. Naložbene nepremičnine


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


IV. Dolgoročne finančne naložbe 1. Dolgoročne kapitalske naložbe

2. Dolgoročno dana posojila

3. Dolgoročni depoziti

V. Dolgoročne poslovne terjatve1. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev

2. Druge dolgoročne poslovne terjatve

B. KRATKOROČNA SREDSTVA I. Sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo II. Zaloge1. Material

2. Proizvodi

3. Nedokončani proizvodi in storitve

4. Trgovsko blago

5. Predujmi za zaloge

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


III. Kratkoročne poslovne terjatve1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev

2. Druge kratkoročne poslovne terjatve

IV. Kratkoročne finančne naložbe1. Kratkoročne kapitalske naložbe

2. Kratkoročno dana posojila

3. Kratkoročni depoziti

V. Denarna sredstva

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Bilanca stanja (obveznosti do virov sredstev) - zavodi/ustanove

A. USTANOVITVENI VLOŽEK 1. Ustanovitveni vložek 2. Presežek iz prevrednotenja

B. PRESEŽEK PRIHODKOV OZIROMA ODHODKOV

1. Presežek prihodkov

2. Presežek odhodkov 3. Presežek iz prevrednotenja

C. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

1. Rezervacije

2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Bilanca stanja (obveznosti do virov sredstev) - zavodi/ustanove

Č. POSLOVNE OBVEZNOSTI 1. Dolgoročne poslovne obveznosti

2. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev

3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti

D. FINANČNE OBVEZNOSTI 1. Dolgoročna posojila finančnih organizacij 2. Dolgoročna posojila drugih pravnih oseb

3. Kratkoročna posojila finančnih organizacij

4. Kratkoročna posojila drugih pravnih oseb

E. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Izkaz prihodkov in odhodkov -zavodi/ustanove

A. Poslovni prihodki od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb (1 + 2 + 3 - 4)

1. Prihodki iz sredstev javnih financ2. Drugi prihodki od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb3. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje4. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončaneproizvodnje

B. Poslovni prihodki od opravljanja lastne dejavnosti (1+2-3)

1. Poslovni prihodki od opravljanja lastne dejavnosti2. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje3. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


C. Finančni prihodki

Č. Drugi prihodki

D. Celotni prihodki (A + B + C + Č)

E. Stroški blaga, materiala in storitev1. Nabavna vrednost prodanega blaga2. Stroški materiala3. Stroški storitev

F. Stroški dela1. Plače in nadomestila plač2. Prispevki za socialno varnost zaposlencev3. Drugi stroški dela

G. Amortizacija1. Amortizacija, nadomeščena v breme dolgoročno odloženih

prihodkov2. Druga amortizacija

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


H. RezervacijeI. Drugi stroškiJ. Finančni odhodkiK. Drugi odhodkiL. Celotni odhodki (E + F + G + H + I + J + K)M. Presežek prihodkov (D - L)N. Davek od dohodkov pridobitne dejavnostiO. Čisti presežek prihodkov obračunskega obdobja (M - N)P. Presežek odhodkov obračunskega obdobja (L + N - D)R. Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju presežka odhodkov ali izbranih stroškov obračunskega obdobja

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

PREDPISI za DRUŠTVA• Zakon o društvih – ZDru-1 (Ur. list RS št. 61/06)• Slovenski računovodski standardi (standard 33 – SRS 33,

objavljen v Ur. listu št. 3/07)• Kontni okvir za društva in invalidske organizacije

BISTVENE DOLOČBE:Iz ZDru-1 izhaja, da namen društva ni pridobivanje dobička in da je društvo pravna oseba zasebnega prava, pri čemer pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev.

V členu, ki obravnava računovodstvo, je določeno, da mora društvo zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom v skladu z ZDru-1 in SRS 33.

RAČUNOVODSKE EVIDENCE

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


PREDPISI za DRUŠTVA• Društvo, ki opravlja pridobitno in nepridobitno dejavnost, mora

podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.

• Društvo mora poslovne knjige voditi po sistemu dvostavnegaknjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe.

• S posebnim aktom društvo lahko določi, da se bodo knjige vodile po sistemu enostavnega knjigovodstva, če sta izpolnjena dvaizmed naslednjih kriterijev:1. povprečno število redno zaposlenih preteklega obdobja ne presega dva;2. letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 20.864,63 EUR;3. povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta na presega 41.729,26 EUR.

PREDPISI za DRUŠTVA• Če se društvo odloči za enostavni sistem vodenja

knjigovodstva, mora zagotoviti knjigo prihodkov in odhodkov, knjigo terjatev in obveznosti, ki je razčlenjena po njihovih vrstah. Te podatke mora društvo vpisovati najmanj enkrat mesečno.

• Če društvo ne opravlja nobene pridobitne dejavnosti oziroma jo opravlja le občasno in so prihodki preteklega leta manjši od 8.345,85 EUR, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov(blagajniški dnevnik), preostale podatke zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

• Društvo mora zagotoviti tudi po časovnem zaporedju urejene izpiske o spremembah na bančnem računu.


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

PREDPISI za DRUŠTVA• Društvo, ki ima v lasti ali finančnem najemu opredmetena

osnovna sredstva in neporedmetena osnovna sredstva, mora ne glede na izbrani način vodenja knjigovodskih evidenc voditi REGISTER OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV IN NEOPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV (registrska številka, datum pridobitve, ime, podatke o listini o pridobitvi, nabavno vrednost in podatke o odtujitvi).

• Konec leta mora društvo napraviti POPIS sredstev in zalog.

• Društvo mora za poslovno leto narediti LETNO POROČILO, ki vsebuje BILANCO STANJA in IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Letno poročilo je potrebno predložiti na AJPES do 31. marcatekočega leta za preteklo leto.


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

PREDPISI za DRUŠTVA• REVIZIJA računovodskih izkazov društva je potrebna, če

prihodki v preteklem letu presežejo 834.585,21 EUR.

• Društvo, ki vodi knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, mora v svojem računovodstvu zagotavljati konte, ki so potrebni za izkazovanje poslovanja v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Konte določi Slovenski inštitut za revizijo s tako imenovanim KONTNIM OKVIROM. Društva lahko za svoje potrebe podrobneje razčlenijo kontni okvir.

• Z internimi pravilniki lahko določijo merila ali pravila obravnavanja določenih računovodskih postavk – Pravilnik o računovodstvu (bistvenost, metoda amortizacije, način popisa, odgovornost oseb, blagajniški maksimum,…)


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA00 neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne

razmejitve01 nepremičnine02 oprema in druga opredmetena osnovna sredstva03 predujmi za nakup osnovnih sredstev06 dolgoročne finančne naložbe08 dolgoročne poslovne terjatve

PRIMERI: - licenca, premoženjske pravice,- stavba s pripadajočim zemljiščem,- računalniška oprema, pohištvo, - umetniška dela,

KONTNI OKVIR za društva

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA, razen zalog, KRATKOROČNE NALOŽBE IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

10 denarna sredstva v blagajni11 denarna sredstva na računih12 kratkoročne terjatve do kupcev13 kratkoročne terjatve do članov14 kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun16 druge kratkoročne poslovne terjatve 17 kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki18 kratkoročne finančne naložbe19 kratkoročne aktivne časovne razmejitve


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

22 kratkoročne obveznosti do dobaviteljev23 kratkoročne obveznosti do članov24 kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun25 kratkoročne obveznosti do zaposlencev26 druge kratkoročne poslovne obveznosti27 kratkoročne obveznosti, povezane s finančnimi odhodki28 kratkoročne finančne obveznosti29 kratkoročne pasivne časovne razmejitve


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 3 – ZALOGE31 zaloge materiala32 zaloge blaga33 zaloge proizvodov


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 4 – STROŠKI IN ODHODKI

40 stroški materiala, blaga in proizvodov (materialni stroški, stroški porabljene energije, stroški za strokovno literaturo, stroški pisarniškega materiala itd.)

41 stroški storitev (stroški po pogodbah o delu, po avtorskih pogodbah, ostali stroški storitev na podlagi drugih razmerij s fizičnimi osebami, razen na podlagi delovnega razmerja)

42 stroški dela (stroški plač, nadomestila plač, ki bremenijo društvo, in drugi prejemki iz delovnega razmerja ter dajatve, ki se plačujejo za socialno varnost)

43 dotacije drugim pravnim osebam (zneski, ki jih društvo v skladu z nameni, za katere je ustanovljeno, odstopi drugim društvom in drugim pravnim osebam)

44 amortizacija (opredmetenih osnovnih in neopredmetenihsredstev)


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 4 – STROŠKI IN ODHODKI

45 stroški naložbenja (stroški pridobivanja osnovnih sredstev, sklad osnovnih sredstev, ki je del društvenega sklada)

46 finančni odhodki47 drugi odhodki (zaradi odpisa poslovnih terjatev, oslabitve

osnovnih sredstev, za katere sklad ni oblikovan, denarne kazni, odškodnine ter drugi stroški,…)

48 dajatve (davki, prispevki, takse in druge dajatve, ki jih plačuje društvo, razen tistih, ki so stroški dela)

49 prenos stroškov (prenos na konte skupine 33 – proizvodi, oziroma skupine 80 – ugotovitev izida poslovanja)


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 5 uporaba tega razreda je prosta

• Razred 6uporaba tega razreda je prosta

• Razred 7 – PRIHODKI70 prihodki od dejavnosti (dotacije iz proračunskih in drugih

javnih sredstev, dotacije fundacij, skladov in ustanov, donacijepravnih in fizičnih oseb, članarine in prispevki članov, prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov, ki jih izvajajo invalidske organizacije ter prihodki, ki jih društvo doseže s prodajo proizvodov, blaga, materiala in storitev)

73 finančni prihodki (iz obresti, iz tečajnih razlik, iz deležev v gospodarskih družbah,…)

74 drugi prihodki (dobički od prodaje osnovnih sredstev)

79 prenos prihodkov (na konto skupine 80 – ugotovitev izida poslovanja)


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 8 – UGOTOVITEV IZIDA POSLOVANJA

80 ugotovitev izida poslovanja (prihodki in odhodki obračunskega obdobja, presežek prihodkov iz prejšnjih let razporejen za pokritje izbranih stroškov tega obračunskega obdobja, presežek odhodkov iz prejšnjih let.)

81 presežek prihodkov (iz skupine 80 in njegova razporeditev v skladu s predpisi oziroma odločitvijo društva)

83 presežek odhodkov (na prihodki iz skupine 80 in njegovo pokritje v skladu s predpisi oziroma odločitvijo društva)


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 9 – LASTNI IN TUJI VIRI

90 društveni sklad (ustanovne vloge ustanoviteljev ter skladi, ki jih društvo oblikuje za določene namene, presežek iz prevrednotenja osnovnih sredstev, sklad osnovnih sredstev, rezervni sklad za pokrivanje izgub, presežek nepokritih odhodkov)

91 rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve (dolgoročno vnaprej vračunani stroški, prejete državne podpore, prejete donacije in druge dolgoročne PČR)

97 dolgoročna posojila (dobljena dolgoročna posojila)na prihodki iz skupine 80 in njegovo pokritje v skladu s predpisi oziroma odločitvijo društva)

98 dolgoročne poslovne obveznosti99 zunajbilančni konti (postavke, ki nimajo neposrednega učinka na velikost in sestavo sredstev in obveznosti do njihovih virov, na prihodke, odhodke, vendar so pomembni za finančno materialni položaj društva)


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

PREDPISI za PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA• Zakon o ustanovah – ZU (Ur. list RS 60-2788/1995, RS 53-

2218/2005)• Zakon o zavodih• Zakon o računovodstvu (Ur. list RS št. 23/99 in 30/02-1253)• Slovenski računovodski standardi (standard 36 – SRS 36,

objavljen v Ur. listu št. 118/05)• Kontni okvir BISTVENE DOLOČBE:

Zakon o ustanovah določa, da je ustanova pravna oseba zasebnega prava, namen katere je splošnokoristen ali dobrodelen in praviloma trajen.


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

PREDPISI za PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA• V zvezi z računovodskimi in knjigovodskimi evidencami zakon o

ustanovah zgolj določa, da mora ustanova voditi poslovne knjige in ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računov. poročil za zavode.

• Osnovni predpis je tako Zakon o računovodstvu in posledično Slovenski računovodski standard 36 (SRS 36) – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava.

• Tudi za pravne osebe zasebnega prava načeloma veljajo enaka pravila glede računovodstva kot za “običajne” pravne osebe, razlika je predvsem povezana z zagotavljanjem določenih podatkov o stroških, odhodkih in prihodkih, ki jih mora zagotavljati pravna oseba zasebnega prava, kadar opravlja javno službo.


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

PREDPISI za PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA (zavod, ustanove)

• Pri vodenju knjig se uporablja dvostavni načina knjigovodstva, kajti noben predpis ne dovoljuje drugih načinov.

• Vsaka pravna oseba zasebnega prava mora vsako leto predložiti LETNO POROČILO, ki je sestavljeno iz:- bilance stanja,- izkaza prihodkov in odhodkov in- pojasnil k izkazoma ter- poslovnega poročila.

• Ločeno je potrebno izkazovati podatke povezane s poslovanjem s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe na eni strani, na drugi pa sredstva pridobljena iz prodaje blaga in storitev na trgu.


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

PREDPISI za PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA

• Odhodke običajno prikazujejo glede na vrsto dejavnosti, na katero se nanašajo.

• Letno poročilo morajo oddati na AJPES do konca februarja tekočega leta za preteklo leto.

• Tudi za te subjekte velja, da morajo z internimi akti urediti pravila glede računovodenja in evidentiranja, izbiro metode amortiziranja, stopenj amortiziranja za posamezne skupine,…Ta interni akt se navadno imenuje Pravilnik o računovodstvu.

• Za evidentiranje poslovnih dogodkov je predpisan kontni okvir, ki si ga za svoje potrebe ustanove lahko prilagodijo.


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Razred 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA00 neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne

razmejitve01 naložbene nepremičnine02 nepremičnine03 popravek in oslabitev vrednosti nepremičnin04 oprema in druga opredmetena osnovna sredstva05 popravek in oslabitev vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev06 dolgoročne finančne naložbe v kapital07 druge dolgoročne finančne naložbe08 dolgoročne poslovne terjatve09 odložene terjatve za davek

KONTNI OKVIR za nepridobitne org. –pravne osebe zasebnega prava

• Razred 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA, razen zalog, IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

10 denarna sredstva v blagajni in takoj udenarljivi vred. papirji11 dobroimetje pri bankah in drugih fin. institucijah12 kratkoročne terjatve do kupcev13 dani kratkoročni predujmi in variščine14 kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun15 kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki16 druge kratkoročne terjatve (terjatve za vstopni DDV, za DDPO, terjatve do državnih in drugih institucij)

17 kratkoročne finančne naložbe v kapital18 druge kratkoročne finančne naložbe19 kratkoročne aktivne časovne razmejitve

KONTNI OKVIR za nepridobitne org. –pravne osebe zasebnega pravaRA

ČUN

OVO

DSTVO

PO M

ERI


• Razred 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

22 kratkoročne obveznosti do dobaviteljev23 dobljeni kratkoročni predujmi in varščine24 kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun25 kratkoročne obveznosti do zaposlencev26 obveznosti do državnih in drugih inštitucij27 kratkoročne finančne obveznosti28 druge kratkoročne obveznosti29 kratkoročne pasivne časovne razmejitve

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


• Razred 3 – ZALOGE SUROVIN IN MATERIALA30 obračun nabave materiala31 zaloge materiala32 zaloge drobnega inventarja in embalaže

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

KONTNI OKVIR za nepridobitne org. –pravne osebe zasebnega prava• Razred 4 – STROŠKI

40 stroški materiala, blaga in proizvodov (materialni stroški, stroški porabljene energije, stroški za strokovno literaturo, stroški pisarniškega materiala itd.)

41 stroški storitev (stroški po pogodbah o delu, po avtorskih pogodbah, ostali stroški storitev na podlagi drugih razmerij s fizičnimi osebami, razen na podlagi delovnega razmerja, stroški transportnih storitev, stroški najemnin, stroški sejmov, stroški plačilnega prometa,…)

43 amortizacija (opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev, opreme, drobnega inventarja)

44 rezervacije (za jamstva, pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi)

45 stroški obresti 47 stroški dela (stroški plač, nadomestila plač, ki bremenijo društvo, in drugi prejemki iz delovnega razmerja ter dajatve, ki se plačujejo za socialno varnost)

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


• Razred 4 – STROŠKI48 drugi stroški (ostale dajatve, nagrade dijakom, študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami, štipendije dijakom in študentom,…)

49 prenos stroškov (na zaloge ali v breme odhodkov)

• Razred 5 Uporaba tega razreda je prosta.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


• Razred 6 – ZALOGE PROIZVODOV, BLAGA IN KRATKOROČNIH SREDSTEV ZA PRODAJO60 nedokončana proizvodnja in storitve63 proizvodi65 obračun nabave blaga66 zaloge blaga67 nekratkoročna sredstva za prodajo

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


• Razred 7 – ODHODKI IN PRIHODKI70 poslovni odhodki72 prevrednotovalni poslovni odhodki74 finančni odhodki75 drugi finančni odhodki in ostali odhodki76 poslovni prihodki77 finančni prihodki78 drugi finančni prihodki in ostali prihodki79 usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


• Razred 8 – POSLOVNI IZID80 ugotovitev poslovnega izida (prihodki in odhodki obračunskega obdobja, presežek prihodkov iz prejšnjih let razporejen za pokritje izbranih stroškov tega obračunskega obdobja, presežek odhodkov iz prejšnjih let.)

81 presežek prihodkov (presežek prihodkov za davek od dohodkov pravnih oseb od pridobitne dejavnosti,…)

83 presežek odhodkov in njegov prenos

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


• Razred 9 – USTANOVITVENI VLOŽEK, DOLG. OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN REZERVACIJE90 ustanovitveni vložek 95 poslovni izid za prenos v naslednje leto 96 rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve97 dolgoročne finančne obveznosti98 dolgoročne poslovne obveznosti99 zunajbilančna evidenca

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

VODENJE STROŠKOV

• STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO omogoča nadziranje, to je spremljanje stroškov in njihovo predračunavanje.

• V tem delu se bomo omejili izključno na nastajanje in spremljanje stroškov.

• Stroške je mogoče spremljati po stroškovnih mestih. To je običajno zaokrožen del organizacije, lahko tudi na primer izvedba določenega projekta.

• Spremljanje stroškov je mogoče tudi po vrstah stroškov:- osnovna sredstva,- material,- storitve drugih,- delo zaposlenih

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

VODENJE STROŠKOV PO PROJEKTU

• V kolikor društvo ali zavod poleg nepridobitne dejavnosti opravlja še pridobitno, mora ločeno voditi prihodke in stroškepovezane z nepridobitno oz. pridobitno dejavnostjo.

• Večina računovodskih programov omogoča zelo različne izpise in prikaze izbranih postavk (stroškov, prihodkov,…). Pomembna je vnaprejšnja priprava in razčlenitev kontov oziroma podkontov. Zavisi od želja uporabnikov ali na primer spremlja stroške samo po vsebini stroška (npr. stroški zaposlenih) ali glede na dejavnost oziroma projekte.

• Z ustreznimi analitičnimi razčlenitvami kontov je mogoče stroške spremljati tudi po posameznem projektu in na ta način zagotavljati preglednost nad porabljenimi sredstvi.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

VODENJE STROŠKOV PO PROJEKTU

• Konto stroški storitev – 41411 – stroški avtorskih honorarjev4111 – stroški avtorskih honorarjev pridobitna dejavnost41111 – str. avt. honorarjev prid. dejav. – projekt “PRIHODNOST”41112 – str. avt. honorarjev prid. dejav. – projekt “ZELENO”

4112 – stroški avtorskih honorarjev nepridobitna dejavnost41121 - stroški avtorskih honorarjev neprid. dej. – projekt 141122 - stroški avtorskih honorarjev neprid. dej. – projekt 2

Odvisno od potreb se nato lahko izpiše konto kartica za celoten konto 411 ali pa zgolj za želen podkonto (npr. 41112)

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

VODENJE STROŠKOV PO PROJEKTU• V kolikor obstaja potreba po prikazovanju stroškov

povezanih z izvedbo določenega projekta, je smiselno razmisliti, da se ti stroški že ob osnovnem evidentiranju v knjigovodske evidence knjižijo na ustrezne podkonteosnovnih stroškovnih kontov.

• Mogoče je tudi vzporedno spremljanje stroškov povezanih z določenim projektom (poleg osnovnih knjiženj), vendar to lahko pomeni dvojno delo.

• Pozornost je potrebno nameniti stroškom, ki se jih ne da neposredno pripisati določenemu projektu – npr. skupni stroški (ogrevanje, pisarniški material,…). Takrat je potrebno najti ustrezen ključ za porazdelitev le teh. Ključi so običajno zelo različni.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Obravnava različnih stroškov - plače

Stroški dela so:

• Plače – gre za “bruto bruto” znesek plače, ki vključuje celotni strošek, to je neto znesek plače vključno z obračunano dohodnino in prispevki za socialno varnost, ki bremenijo zaposlenega ter prispevki in davki, ki bremenijo delodajalca

• Nadomestila plač – za čas, ko zaposleni ne dela, npr. bolniška, dopust, prazniki,..

• Prejemki ali povračila, ki pripadajo zaposlenim na podlagi delovnega razmerja – stroški izobraževanj, udeležbe na seminarjih, kongresih ipd., stroški prevoza na delo in z dela, prehrana med delom, stroški službenih potovanj (dnevnice, km, nočitve..)

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Stroški dela so:

• Dajatve v naravi, darila in nagrade – uporaba službenega vozila za privatne namene, stroški nastanitve zaposlenega,..

• Dajatve, ki se obračunajo od naštetih stroškov dela – npr. dohodnina, socialni prispevki, davek na izplačane plače

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Obračun plač se opravi na obrazcu REK-1 – dohodki iz

delovnega razmerja; gre za zbirni obračun plač za vse zaposlene.

Najpozneje s 01.07.2008 bo potrebno davčni odtegljaj izkazovati

individualno po davčnem zavezancu, za katerega plačnik davka

izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj (407. člen ZDavP-2).


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Obravnava različnih stroškov - plačeNajkasneje do 1.7.20083. odstavek 31. člena ZDavP-2

• »Plačniki davka iz 58. člena tega zakona so dolžni voditievidence po posameznem davčnem zavezancu o dohodkih ter o odtegnjenih davkih in druge za pobiranje davkov potrebne evidence, določene s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.«21. člen ZDavP-2

• »Davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo, ki jih je zanjo plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba.«

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Obravnava različnih stroškov –podjemna pogodba

Podjemna pogodba – je pogodba, s katero se podjemnikzavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.

• V pogodbi je potrebno natančno opredeliti vrsto dela oziroma naloge, ki jih mora podjemnik (to je izvajalec) opraviti, določeni morajo biti roki za izvedbo dela, odpovedni roki, odstop od pogodbe, dogovor o izročitvi izdelane stvari, odgovornost za morebitne napake. Naročnik se mora zavezati, da bo prevzel izvršeno delo v skladu s pogodbo ter da bo delo tudi plačal na dogovorjen način.

• Omejitev, koliko ur je dovoljeno delati na osnovi podjemnepogodbe, ni. Niti ni omejitev, koliko takih pogodb lahko neka fizična oseba sklene z istim ali različnimi naročniki. Prav tako ni omejen znesek, ki se lahko izplača na osnovi podjemne pogodbe.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


podjemna pogodba

• obdavčitev− 10% normiranih stroškov + dejanski stroški

prevoza in nočitve (v ugovoru zoper informativni izračun)

− 25% akontacija dohodnine− 25% posebni davek na določene prejemke− 6% prispevek za PIZ− prispevek za ZZ v višini 3,08 EUR− REK-2


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Primer:

Dogovorjeno plačilo po pogodbi je 1.000 EUR.

Osnova za dohodnino = 1.000 EUR – 10% norm. str. = 900 EUR

Akontacija dohodnine = 900 EUR x 25% = 225 EUR

Neto izplačilo = 1.000 EUR – 225 EUR = 775 EUR

Posebni davek na določene prejemke = 250 EUR

6% prispevek za PIZ = 60 EUR

Prispevek za ZZ = 3,08 EUR

Skupni strošek društva/zavoda kot izplačevalca = 1.313,08 EUR

(=1.000+250+60+3,08)

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Obravnava različnih stroškov –pogodba o avtorskem delu

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Za avtorska dela veljajo zlasti:1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije

ter računalniški programi;3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila;4. gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;5. koreografska in pantomimska dela;6. fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem

fotografiranju;7. avdiovizualna dela;8. likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;9. arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s

področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


10. dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;

11. kartografska dela;12. predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične

narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, so samostojna avtorska dela.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


avtorsko delo

• obdavčitev− normirani stroški v višini 10% dohodka + dejanski

stroški prevoza in nočitev na podlagi dokazil (v ugovoru zoper informativni izračun)

− 25% akontacija dohodnine − REK-2


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Primer (avtor ni zavezanec za DDV):

Dogovorjeno plačilo za avtorsko delo je 600 EUR.

Osnova za dohodnino = 600 EUR – 10% norm. str. = 540 EUR


Neto izplačilo = 600 EUR – 135 EUR = 465 EUR

Strošek društva/zavoda kot izplačevalca = 600 EUR

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Primer (avtor je zavezanec za DDV):

Dogovorjeno plačilo za avtorsko delo je 600 EUR (+20% DDV)

Osnova za dohodnino = 600 EUR – 10% norm. str. = 540 EUR


Plačilo avtorju (vključno z DDV) =

= 600 EUR – 135 EUR = 465 EUR + 120 EUR (DDV) = 585 EUR

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Obravnava različnih stroškov –študentsko delo

študentsko delo

• obvezno na podlagi napotnice pooblaščene organizacije - študentskega servisa s koncesijo

• lahko opravlja oseba do 26. leta starosti, ki ima status študenta oziroma po 26. letu, če se vpiše na študij do 26. leta, in sicer za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa in za dodiplomski študij za največ šest let od dneva vpisa


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Obravnava različnih stroškov –študentsko delo

študentsko delo

• obvezno vodenje evidenc o opravljenem študentskem delu (kdo je opravil delo, kdaj je bilo delo opravljeno – datum in ura pričetka ter ura prenehanja dela, kakšna vrsta dela je bila opravljena)


AMORTIZACIJA

• Nakup neopredmetenega ali opredmetenega osnovnega sredstva ne predstavlja stroška oziroma odhodka v letu nabave, temveč se to sredstvo amortizira skozi dobo koristnosti in amortizacija nato predstavlja vsakoletne stroške iz tega naslova.

• Amortizirajo se samo tista osnovna sredstva, ki imajo določljivo dobo koristnosti.

• Opredmeteno osnovno sredstvo (OOS) mora imeti društvo v lasti ali v finančnem najemu in ga mora uporabljati pri opravljanju svojih storitev oz. pri opravljanju svoje dejavnosti. Med taka sredstva štejemo zemljišča, zgradbe, opremo in druga OOS.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

AMORTIZACIJA• Če je vrednost OOS manjša od 500 EUR se lahko izkazuje

kot drobni inventar.

• V knjigovodskih evidencah se izkazujejo posebej nabavna vrednost ter posebej oslabitev ali popravek vrednosti. Zemljišča in zgradbe se izkazujejo ločeno, ker se samo zemljišče ne amortizira.

• Poleg zemljišč se ne amortizira tudi umetniških del in predmetov kulturne in zgodovinske vrednosti.

• Knjigovodska vrednost # tržna vrednost.

• Amortizacijske stopnje, način vrednotenja in metodo amortiziranja se določi z internim pravilnikom (to je običajno Pravilnik o računovodstvu).

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

AMORTIZACIJA

• Navadno se uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja, ki jo predpisuje tudi Zakon o davku na dohodke pravnih oseb (ZDDPO-2).

• Doba uporabnosti OOS se določi ob nabavi in se glede na to uporabi tudi ustrezno amortizacijsko stopnjo, ki za davčne namene ne sme presegati stopenj iz ZDDPO-2.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

AMORTIZACIJA

• STOPNJE AMORTIZACIJE v skladu z ZDDPO-2:

1. gradbeni objekti – 3%2. deli gradbenih objektov, vključno z naložbenimi

nepremičninami – 6%3. oprema, vozila in mehanizacija – 20%4. deli opreme in oprema za raziskovalno dejavnost – 33,3%5. računalniška, strojna in programska oprema – 50%6. večletni nasadi – 10%7. osnovna čreda – 20%8. druga vlaganja – 10%.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

AMORTIZACIJA

PRIMER:Društvo kupi januarja 2008 računalnik v vrednosti 5.000 EUR brez DDV oz. 6.000 EUR z DDV.

Društvo je DDV zavezanec: nabavna vrednost opreme je 5.000 EUR. Ocenijo, da je doba uporabnosti računalnika tri leta. Uporabili bodo stopnjo enakomernega časovnega amortiziranja v višini 33,3% (za tri leta), kar pomeni, da se bo v letu 2008 preko amortizacije med stroške vštevalo 1.665 EUR, v letu 2009 1.665 EUR in v letu 2010 1.665 EUR.

Društvo ni DDV zavezanec: nabavna vrednost opreme je 6.000 EUR, 33,3% amortizacijska stopnja pomeni, da se bo v naslednjih treh letih vsako leto amortiziralo 1.998 EUR vrednosti računalnika.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

POVRAČILA STROŠKOV

• Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uredba; Ur. list 140/2006)

Ureja: - povračila stroškov v zvezi z delom,

- druge osebne prejemke (jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostno pomoč) ter

- plačila vajencem, dijakom, študentom

• Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino

- pomembna zaradi višine tujih dnevnic

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

UREDBA O POVRAČILU STROŠKOV

• določa zgornje zneske povračil stroškov in drugih dohodkov ter pogoje, pod katerimi se ta izplačila NE vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. To pomeni, da se uporablja izključno v davčne namene in ne določa pravic delavcev.

• Povračilo stroškov po uredbi je načeloma mogoče samo za osebe, ki so v delovnem razmerju. ZDoh-2 posebej določa ostale izjeme.

POVRAČILA STROŠKOV

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Povračilo stroškov do višine stroškov javnega prevoza

(razdalja: najmanj 1 km).

• Povračilo v višini 0,15 € za vsak polni km:

- ko je običajno prebivališče več kot 1 km oddaljeno od postajališča (ne velja, če je postajališče več kot 1 km od

mesta opravljanja dela),

- ko ni na voljo javnega prevoza (utemeljeni razlogi)

• Če uporaba vozila v privatne namene in delodajalec plačuje gorivo za privatne poti, se morebitno povračilo stroškov

všteva v davčno osnovo.

UREDBA – prevoz na delo in z dela RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Utemeljeni razlogi za povračilo znižane kilometrine:

- pomanjkanje javnega prevoza, neustrezen vozni red, fleksibilnost delovnega časa, nadurno delo,…;

• Če je PN izdan za prevoz delavca od prebivališča do mesta opravljanja dela – povračilo kilometrine v višini 0,29 € za prevožen km (če mesto opravljanja dela ni vedno isto).


NO

VOD

STVO PO

MERI

• Cestnina pri prevozu na delo in z dela z lastnim avtom je že všteta v povračilo 0,15 € za vsak polni km;

• Če delavec uporablja mesečno vozovnico, je upravičen do povračila stroškov prevoza samo za dneve prisotnosti na delu (osnova za izračun je vedno cena enosmerne vozovnice).


NO

VOD

STVO PO

MERI

• Če potovanje več kot 12 ur – dnevnica 15,02 €

• Če potovanje med 8 in 12 ur - dnevnica 7,51 €

• Če potovanje med 6 in 8 urami – dnevnica 5,26 €

• Znižanja dnevnice:

- če je plačan zajtrk, se dnevnica za 8 do 12 ur zmanjša za 15%;

- če je plačan zajtrk pri dnevnici za 12 do 24 ur, se ta zmanjša za 10%.

UREDBA – službeno potovanje v SLO RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Višina dnevnice za tujino je določena v predpisu Vlade – to je v Uredbi o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Ur. list …,73/04, 16/07), ki načeloma velja za javne uslužbence, vendar se pri izplačilu dnevnice za tujino upošteva tudi v gospodarstvu.

• Pravila glede višine dnevnice:

1. potovanje traja 14 do 24 ur – cela dnevnica,

2. potovanje traja 8 do 14 ur – 75% dnevnice,

3. potovanje traja 8 do 6 ur – 25% dnevnice.

UREDBA – službeno potovanje TUJINA

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


• Tudi pri teh dnevnicah so predvidena zmanjšanja in sicer:

- dnevnica 14 do 24 ur se ob plačilu zajtrka zmanjša za 10%,

- dnevnica 8 do 14 ur se ob plačilu zajtrka zmanjša za 15%.

ter dodatna zmanjšanja, če plačilo kosila ali večerje.

• Če potovanje poteka skozi več držav, se upošteva dnevnica za državo, kjer se potovanje konča oziroma smiselno glede na potek potovanja – pojasnilo DURS 19.12.2006.

UREDBA – službeno potovanje TUJINA

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


• Pogoj za povračilo potnih stroškov in dnevnic je pravilno izpolnjen POTNI NALOG in OBRAČUN vseh potnih stroškov s priloženimi računi in drugimi dokumenti, ki dokazujejo resničnost poslovnega dogodka in verodostojnost listine.

• POTNI NALOG mora osebi, ki gre na pot, odobriti nadrejeni in nanj napisati vse potrebne podatke. Če je potovanje daljše, se navadno za vsako tako potovanje izda nov potni nalog. Za krajše relacije je mogoče voditi tudi zbirne potne naloge (tedenske, mesečne) z vsemi potrebnimi podatki.

POVRAČILO STROŠKOV - listine RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Izpolnjuje se lahko že prednatisnjen obrazec ali se naredi svoj obrazec.

• Verodostojen POTNI NALOG mora vsebovati:

1. številko in datum potnega naloga,

2. vrsto prevoza (osebni avto, letalo, vlak),

3. firmo oziroma ime in sedež odrebdodajalca,

4. čas veljavnosti potnega naloga ter naloga napotenega delavca,

5. ime in priimek osebe, ki gre na pot ter delovno mesto,

6. glavne podatke o začetku, smeri in koncu vožnje (točnarelacija poti),

POTNI NALOG RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Verodostojen POTNI NALOG mora vsebovati:

6. datum in uro prihoda in odhoda (tudi čas poti v posameznidržavi s točno navedbo krajev),

7. registrsko označbo vozila,

8. stanje kilometrskega števca ob začetku in koncu vožnje (če službeno vozilo),

9. število prevoženih kilometrov,

10. če je nosilec potnega naloga le sopotnik v avtu, se to jasno zapiše,

11. podpis predlagatelja na obračunu potnih stroškov,

12. podatek, ali je obračunana dnevnica ali ne, in višina dnevnice,

13. žig in podpis pooblaščene osebe, ki je izdala dokument,

14. popis vseh prilog (računi za parkirnino, cestnino, sejme, taxi)

POTNI NALOG RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

POTNI NALOG PRIMERRAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

POTNI NALOG - obračun RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

POVRAČILO STROŠKOV

• Povračilo stroškov v skladu z Uredbo je mogoče za vse redno zaposlene, vendar v društvih in zavodih številni delujejo prostovoljno ali na osnovi kakšnega drugega pogodbenega razmerja (avtorska pogodba, podjemna pogodba).

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2) omogoča povračila stroškov brez obdavčitve z dohodnino s strani društev, zavodov in drugih oseb zasebnega prava osebam, ki niso tam redno zaposlene, zgolj pod določenimi pogoji, ki so v praksi pogosto kršeni.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Dohodnine se NE plačuje od tako imenovanih drugih dohodkov, ki predstavljajo:

Povračila za dokumentirane stroške prevoza, nočitve in dnevnice, če so izplačani fizični osebi, ki;

- jo napoti ali pozove državni ali drug organ;

- prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali pozivasodeluje v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih,…, športnih dejavnostih, v dejavnostihzbornic, verskih skupnosti in političnih strank, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitnedejavnosti;

in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov v skladu z UREDBO.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Dohodnine se NE plačuje od tako imenovanih drugih dohodkov, ki predstavljajo:

Povračila za dokumentirane stroške prevoza, nočitve in dnevnice, če so izplačani fizični osebi, ki;

- prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali pozivasodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez (zasodelovanje se šteje tudi delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi uresničevanja ciljev oziromanamenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, NE pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev;

in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov v skladu z UREDBO.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Prav tako je brez plačila dohodnine mogoče fizični osebi, ki ni zaposlena pri izplačevalcu, plačati prejemek, namenjen pokritju stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljenofizični osebi, ki se udeleži posveta z mednarodnoudeležbo in prejme le povračilo stroškov v skladu z UREDBO.

POVRAČILO STROŠKOV - oproščeno

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


POVRAČILO STROŠKOV

• Pri drugem pogodbenem razmerju (podjemnapogodba, avtorska pogodba) – zavezanci (izvajalci storitev) lahko poleg 10% normiranih odhodkov v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine uveljavljajo DEJANSKE STROŠKE prevoza in nočitevna podlagi dokazil. To pomeni, da te osebe niso upravičene do posebnega povračila potnih stroškov s strani naročnika storitve. Višina teh stroškov je že zajeta v ceni za dogovorjeno storitev.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Prostovoljno delo

• Oseba za delo, ki ga opravlja prostovoljno, ni upravičena do plačila.

• V praksi se pogosto dogaja, da društva za prostovoljno delo izplačujejo “nagrade” večkrat na leto ali celo mesečno.

• Od 1.1.2007 so kot drugi dohodek z dohodnino obdavčene tudi izplačane nagrade. Izplačevalec mora ob izplačilu nagrade odtegniti 25% akontacijo dohodnine.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Plačilo za delo

• Oseba, ki za društvo/zavod opravlja določene storitve in ni tam tudi zaposlena, je za svoje delo upravičena do plačila. Podlaga za izplačilo je lahko podjemna pogodba ali avtorska pogodba (če gre za avtorsko delo).

• Določeno delo lahko opravljajo tudi študentje preko študentskih napotnic.

• Z letom 2007 je bil uveden tudi institut malega dela, ki predstavlja “delno” zaposlitev.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Dohodek iz delovnega razmerja –malo delo

• Urejeno v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ZPDZČ (12.b člen); začetek veljave 02.12.2006:− trajanje - max 20 ur/teden oziroma max 40 ur/mesec− plačilo – max 50% minimalne plače pod pogojem, da

oseba, ki opravlja malo delo:• ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom• ne opravlja samostojne dejavnosti• ne prejema pokojnine

− pogodba o mali zaposlitvi – vsebuje:• podatke o delodajalcu in osebi, ki opravlja malo delo• datum nastopa dela• vrsto dela s kratkim opisom in kraj opravljanja dela• čas trajanja dela na dan, na teden ali na mesec• določilo o znesku in načinu izplačevanja plačila

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Dohodek iz delovnega razmerja –malo delo

• delodajalec mora− prijaviti osebo, ki opravlja malo delo, v socialno

zavarovanje− obračunati in plačati prispevke za socialno varnost

(enake pravice kot pri delovnem razmerju s krajšim od polnega delovnega časa)Navodilo za izvajanje malega dela še ni izdano in se še ne izvaja v praksi!

• obdavčitev− akontacija dohodnine po lestvici oziroma po stopnji

25%− prispevki za socialno varnost (vsi prispevki kot iz DR)− REK-1

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Davek na dodano vrednost - DDV• posredni davek• vrsta prometnega davka• neto prometni davek, kjer se obremeni le

povečanje vrednosti, dosežene v podjetju davčnega zavezanca (obdavčitev vsake faze prometa posebej)

• metoda odbitka vstopnega DDV (odštevalna metoda)

Opravljen promet blaga/storitev

(izstopni DDV)

Davčni zavezanec A

nabava blaga/storitev

(vstopni DDV)

Davčni zavezanec B

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

• Temeljni predpis za potrebe DDV je bila Šesta smernica oziroma po novem DIREKTIVA SVETA 2006/112/ES (Uradni list EU L347/1, 11.12.2006)

• V Sloveniji trenutno uporabljamo Zakon o davku na dodano vrednost, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 117/06 –kratica ZDDV-1

• Natančnejša navodila o izvajanju ZDDV-1 so zapisana v Pravilniku o izvajanju ZDDV-1 (objavljeno v Ur. listu št. 141/06, 52/07, 120/07).

• Sodbe sodišča ES s področja DDV, ki natančneje pojasnjujejo uporabo Direktive Sveta 2006/112/ES in so zavezujoče za vse članice EU.

• Pojasnila DURS, objavljena na njihovi spletni strani• Obrazci povezani z ZDDV-1 in pripadajočim pravilnikom

DDV – zakonodaja

• Predmet obdavčitve

• Obdavčljiv promet

• Kraj opravljenega prometa

• Čas opravljenega prometa

• Davčne stopnje in davčna osnova

• Oprostitve

• Odbitek vstopnega davka

• Davčni zavezanci

• Davčno obdobje

• Vračilo DDV

• Knjigovodstvo DZ

• Registracija

DDV – vsebina ZDDV-1

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Promet blaga/storitev

Obdavčljiv promet Neobdavčljiv promet

(promet blaga/storitev,

Ki je oproščen plačila DDV)

Obdavčen promet

Oproščen promet

(promet blaga/storitev, za

katerega se plača DDV)

(slovenski DZ je opravil

promet blaga/storitev v tujini)

20% DDV

8,5% DDV

Prava oprostitev

Neprava oprostitev

(DZ ima pravico do odbitka

vstopnega DDV – izvoz)

(DZ nima pravice do odbitka

vstopnega DDV – zdravstvo)

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Z DDV je obdavčeno:

A:1. dobava blaga/storitev, ki jo opravi davčni zavezanec

2. v okviru opravljanja svoje dejavnosti

3. na ozemlju Republike Slovenije

4. za plačilo

(za obračun DDV morajo biti izpolnjeni ŠTIRJE POGOJI)

B. Pridobitve blaga od DZ s sedežem v drugi državi članici,

C. Uvoz blaga

D. Pridobitve novih prevoznih sredstev, ki jih v EU pridobi katerakoli oseba,

E. Pridobitve trošarinskih izdelkov

DDV – predmet obdavčitve

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


PRIMERI:

- slovensko društvo, ki je zavezanec za DDV, pomaga pri graditvi računalniške učilnice na srednji šoli na Kosovu;

- Zavod (je zavezanec za DDV) brezplačno da oziroma podari računalnik materinskemu domu in zato ne dobi nobene protistoritve;

- Društvo taksistev (ni zavezanec za DDV) opravi storitev prevoza prostovoljcev po naročilu MJU;

- Zavod nakaže denar na račun fizične osebe;

- Društvo dobi obresti od obveznic

DDV – predmet obdavčitve

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Odškodnina,

Donacije,

Članarine,

Primanjkljaj – zaradi tatvine in znotraj predpisanih normativov za kalo

DDV – NI predmet obdavčitve

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


• Vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti;

• Izključeni so zaposleni in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kaj drugega, pri čemer ima tak odnos vse značilnosti odvisnega razmerja;

• Prag za registracijo je 25.000 EUR obdavčljivega prometa (sem se všteva tudi določen oproščen promet) v zadnjih 12 mesecih

• Vloga za vpis v register zavezancev za DDV

(preden se preseže 25.000 EUR, ali prostovoljna prijava v sistem DDV)

DDV – kdo je davčni zavezanec?

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


DDV – kdaj postaneš DZ?

• Odločba DURS o identifikaciji za DDV zavezanca

(mesečni ali trimesečni zavezanci),

• Identifikacijska številka za DDV: SI12345678

(PAZI: davčna številka 12345678)

• Preverjanje identifikacije slovenskih davčnih zavezancev na strani DURS na naslovu: http://www.durs.gov.si/si/seznami_davcnih_zavezancev

• Preverjanje tujih davčnih zavezancev na naslovu

http://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/lang.do?fromWhichPage=vieshome&selectedLanguage=SL

• Preverjanje identifikacije za DDV priporočamo večkrat in ne samo ob pričetku sodelovanja!!! – “MISSING TRADERJI”

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – kdo ni DZ?• Poslovni subjekt, ki nima identifikacijske številke za namene

DDV – običajno manjše družbe, kakšni s.p., društva,…, ki ne dosegajo meje 25.000 EUR – to so tako imenovani MALI DAVČNI ZAVEZANCI

• Taki subjekti morajo na izdanih računih navesti, da niso zavezanci za DDV oziroma običajno navedejo klavzulo:

“DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 94. člena ZDDV-1.”

• Mali davčni zavezanci na računih ne obračunavajo DDV in njihov promet se ne vpisuje v knjigovodske evidence za potrebe DDV.

• Tudi državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnost ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za DDV zavezance, če s svojo dejavnostjo ne izkrivljajo konkurence.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV –račun DZ• Računi, ki jih izdajo zavezanci za DDV, morajo

imeti vse predpisane elemente, sicer si DZ vstopnega DDV od teh računov ne sme odbiti.

• Osnovne sestavne dele določa ZDDV-1, posebnosti ureja Pravilnik o izvajanju ZDDV-1.

• Avansni računi – računi za predplačilo

• Dobropisi – dokument, s katerim se zaračunana obveznost zmanjša, izda ga izdajatelj računa,

• Bremepisi – izda ga prejemnik računa

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – obvezni podatki na računu1. datum izdaje računa,

2. zaporedno številko računa,

4. IŠ za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga/storitev, če gre za dobavo znotraj Skupnosti

3. IŠ za DDV, pod katero je DZ dobavil blago,

5. ime in naslov DZ in njegovega kupca ali naročnika,

6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev,

7. datum dobave blaga oziroma opravljene storitve,

8. davčno osnovo za obračun DDV po posamezni stopnji,

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – obvezni podatki na računu9. stopnjo DDV,

10. znesek DDV, ki mora biti izražen v EUR,

11. v primeru oprostitve DDV oziroma v primeru prevalitve davčnega bremena na kupca določbo zakona ali direktive 112/2006, ki je osnova za oprostitev oziroma je DDV predmet obrnjene davčne obveznosti – navajanje tako imenovane KLAVZULE

POENOSTAVLJENI RAČUNI – računi izdani končnim potrošnikom oziroma poslovnim subjektom, ki si DDV ne morejo odbijati.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – primer računa Izdajatelj: MODA d.o.o. Cvetlična pot 6 1000 Ljubljana davčna št. 12345678 identifikacijska št. za DDV: 12345678

Prejemnik: CONCORDE d.o.o. Poslovna cona A 35 1000 Ljubljana davčna št. 42340234 identifikacijska št. za DDV: SI42340234

Datum opravljene storitve: 15.02.2008 RAČUN ŠT. 02/2008 Na podlagi Pogodbe o poslovnem sodelovanju za trženje samodejnih sesalnikov z dne 22.12.2007 vam zaračunavamo: Zap. št. Storitve vrednost 1. Posredovanje pri trženju samodejnih sesalnikov št. točk 20 * vrednost točke 10 200,00 EUR 20 % DDV 40,00 EUR SKUPAJ POD T.1 240,00 EUR Znesek nakažite na TR pri GB d.d. 11000-334958390 sklic na številko.: 123. Priloga - izračun je sestavni del računa. Moda d.o.o. Ljubljana,16.02.2008 direktor: Žiga Novak (žig in podpis)

Izdajatelj: MODA d.o.o. Cvetlična pot 6 1000 Ljubljana davčna št. 12345678 identifikacijska št. za DDV: 12345678

Prejemnik: CONCORDE d.o.o. Poslovna cona A 35 1000 Ljubljana davčna št. 42340234 identifikacijska št. za DDV: SI42340234

Datum opravljene storitve: 15.02.2008 RAČUN ŠT. 02/2008 Na podlagi Pogodbe o poslovnem sodelovanju za trženje zavarovalnih storitev z dne 22.12.2007 vam zaračunavamo: Zap. št. Storitve vrednost 1. Posredovanje pri trženju zavarovalnih storitev št. točk 20 * vrednost točke 10 200,00 EUR SKUPAJ POD TOČKO 1 200,00 EUR DDV ni obračunan v skladu s 1. točko 44. člena ZDDV-1. Znesek nakažite na TR pri GB d.d. 11000-334958390 sklic na številko.: številka izdanega računa. Moda d.o.o. Ljubljana,16.02.2008 direktor: Žiga Novak (žig in podpis)

DDV – primer računaRAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – stopnja obdavčitve1. Splošna stopnja: 20%

2. Nižja stopnja: 8,5%

8,5% davčna stopnja se med drugim uporablja za:- Hrano in brezalkoholno pijačo,

- Dobavo vode,

- Zdravila,

- Medicinsko opremo,

- Prevoz oseb in osebne prtljage,

- Knjige

- Vstopnine za razstave, gledališča, muzeje,…,

- Stanovanja za trajno bivanje (do konca leta 2010),

- ….

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – oprostitve1. Za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu:

- bolnišnična in zdravstvena oskrba,

- storitve zobnih tehnikov in zobna protetika,

- socialno varstvene storitve,

- vzgoja in izobraževanje,

- storitve, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino opravijo nepridobitne organizacije in dobava blaga, če to ne vodi k izkrivljanju konkurence,

- ….

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – oprostitve2. Za določene druge dejavnosti:

• zavarovalne storitve,

• najem oz. zakup nepremičnin razen določenih izjem (+ izjava),

• finančne transakcije (dajanje posojil, izdajanje kreditnih garancij,…),

• dobava kolkov in drugih podobnih znamk,

• igre na srečo,

• dobava objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če gre za novogradnjo oziroma še nista potekli dve leti od prve vselitve,

• dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč,…

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – oprostitveOprostitev velja tudi za dobave blaga, ki ga slovenski DZ proda DZ v eno izmed držav članic EU, ki se izkaže z identifikacijsko številko – navede se ustrezna klavzula.

Prava oprostitev velja tudi za izvoz blaga v tretje države.

Predpisane so tudi določene oprostitev pri uvozu blaga (ko gre za dobavo iz tretjih držav).

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – kdaj obračunati DDVObdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračunati DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.

Pri zaporednih dobavah obdobje ne sme biti daljše od enega leta.

Če je plačilo izvršeno pred dobavo blaga ali preden je storitev opravljena, se DDV obračuna na dan prejema plačila.

Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno, se DDV obračuna zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – davčna osnova• Vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju,

stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj oziroma izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav.

• V davčno osnovo se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV.

• V davčno osnovo pa se NE všteva: cenovnih popustov za predčasno plačilo, cenovnih popustov in rabatov, zneski, ki se zaračunajo naprej v tujem imenu za tuj račun in se vodijo preko prehodnih kontov.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – odbitek vstopnega DDVPravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV.

DZ sme odbiti DDV v davčnem obdobju, ko je prejel blago in račun.

POGOJ: DDV se lahko odbija samo od tistih računov za nabavo blaga oziroma storitev, ki jih je oziroma jih bo uporabil za namene OBDAVČENIH transakcij.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – odbitni deležDoločeni DZ istočasno opravljajo obdavčeno in oproščeno dejavnost, zato načeloma velja, da si od računov, ki se nanašajo na oproščeno dejavnost, nimajo pravice odbijati vstopnega DDV.

Rešitev:

• Odbitni delež: po predpisanem obrazcu se izračuna delež obdavčenega prometa v celotnem letnem prometu in dobljeni odstotek predstavlja deležvstopnega DDV, ki si ga DZ lahko odbija od vseh računov (tako za obdavčen kot oproščen promet).

• Vodenje ločenega knjigovodstva

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – odbitni delež

2. Vodenje ločenega knjigovodstva

DZ lahko za vsako področje svoje dejavnosti vodi ločeno knjigovodstvo (ob priglasitvi davčnemu organu). To v praksi pomeni, da si od računov, ki se nanašajo na obdavčen promet, DDV odbija v celoti, medtem ko si DDV od računov, ki se nanašajo na oproščen promet, ne sme odbijati. Za račune, ki se nanašajo na obe dejavnosti, se določi ustrezen ključin se DDV nato odbija v ustreznem odstotku.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – odbitni deležČe si davčni zavezanec del vstopnega DDV ne sme odbiti, to še ne pomeni, da mu ta strošek z vidika obdavčitve z davkom na dohodek ni priznan.

DZ zgolj v obračunu DDV tega neodbitega vstopnega DDV ne more zahtevati nazaj od države. Za znesek neodbitega davka, ki si ga zavezanec ni smel odbiti, se mu povečajo stroški oziroma odhodki poslovanja.

Navedeno ne velja za vstopni DDV, ki bi si ga DZ lahko odbil, vendar si ga ni.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – neodbitni DDV

ZDDV-1 določa, da se DDV v nobenem primeru NE sme odbijati od:

- jaht, čolnov, zasebnih zrakoplovov, ki so namenjeni za šport in razvedrilo, osebnih avtomobilov ter motornih koles (izvzeti so taksisti in avtošole),

- Stroškov reprezentance, stroškov za prehrano in stroškov za nastanitev.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – popravki odbitka DDV

Zakon predpisuje določene okoliščine, ko je potrebno napraviti popravke odbitega vstopnega DDV:

- pri osnovnih sredstvih (nepremičnine – 20 let, oprema – 5 let),

- Na podlagi odločitve carinskega in davčnega organa,

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – obračun DDVDZ za davčno obdobje (1 mesec ali 3 mesece) napravi obračun DDV, kar pomeni, da primerja izstopni DDV, ki ga je dolžan plačati državi, z vstopnim DDV, ki ga lahko zahteva od države nazaj.

Če znesek vstopnega davka (znesek odbitkov) presega znesek dolgovanega DDV, lahko presežek zahteva nazaj ali ga prenese v naslednje davčno obdobje.

Presežek se vrne v 60 dneh od predložitve obračuna.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – obrazec za obračun DDV

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – obračun DDV

Obračun DDV je potrebno predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Če iz obračuna DDV-O izhaja obveznost plačila DDV v proračun, je datum za plačilo enak datumu predložitve obračuna.

Tudi če DZ ni dolžan plačati nič DDV, mora predložiti obračun. Prav tako, če v določenem obdobju ni opravil nobenega prometa.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDV – evidenceZDDV-1 posebnih evidenc ne predpisuje, določa samo, da mora vsak DZ zagotavljati vse potrebne podatke, ki omogočajo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa na obračunavanjem in plačevanjem DDV.

V praksi vsi DZ za potrebe DDV vodijo tako imenovano knjigo prejetih računov in knjigo izdanih računov, evidenco uvoza itd. Od 1.1.2008 dalje iz posebnega pravilnika o elektronsko vodenih knjigah izhaja, v kakšni obliki in s kakšnimi podatki mora razpolagati vsak DZ tudi za potrebe DDV. Gre za tako imenovan IZPIS ODBITKA DDV in IZPIS OBRAČUNANEGA DDV.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

DDVKRAJ DOBAVE BLAGA, KRAJ OPRAVLJENE STORITVE

REKAPITULACIJSKO POROČILO – poročilo o dobavah blaga DZ v države EU in o tako imenovanih trikotnih poslih.

POSEBNE UREDITVE za kmete, potovalne agencije, za rabljeno blago, umetniške predmete, za preprodajalce, za prodajo na javni dražbi, za investicijsko zlato,…

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE

• POSLOVANJE Z GOTOVINO

• Pomembni predpisi, ki urejajo poslovanje z gotovino:

1. Zakon o davčnem postopku skupaj s Pravilnikom,

2. Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu,

3. Interni pravilnik.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE• Zakon o davčnem postopku določa:

Pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki,

posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in

drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti

in nosilci javnih pooblastil morajo plačila za dobavljeno blago

in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati

na njihove transakcijske račune, odprte pri izvajalcih plačilnega

prometa.

Ne glede na zgornji odstavek se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE• Pravilnik navaja izjeme, ko je mogoče izplačilo

gotovine:

Če je prejemnik dohodka fizična oseba, izplačevalci dohodka NISOdolžni nakazovati na njen transakcijski račun naslednjih taksativno naštetih dohodkov:

- dohodkov iz delovnega razmerja,

- dohodkov, ki so OPROŠČENI plačila dohodnine (pomoč in subvencije, dohodki iz naslova izobraževanja, odškodnine,…; členi od 20 do 32 ZDoh-2;)

- dividend in obresti, ki ne presegajo 125 evrov;

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE• Pravilnik navaja izjeme, ko je mogoče izplačilo

gotovine:

Če je prejemnik dohodka fizična oseba, izplačevalci dohodka NISOdolžni nakazovati na njen transakcijski račun naslednjih taksativno naštetih dohodkov:

- dividend in obresti ter drugih plačil v zvezi s premoženjem v upravljanju oziroma gospodarjenju, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev;

- prejemkov, namenjenih pokritju stroškov prevoza, nočitev in dnevnic članov društev, ustanov, zvez, če gre za nepridobitne namene,… (2., 4. in 5. točka 107. člena ZDoh-2);

- prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, industrijskihin drugih odpadkov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki ne presegajo 125 evrov;

- ,,,

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE• Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem

maksimumu (Ur. list 103/2002, 141/2006)Pomembna določba tega pravilnika je omejitev zneska pri posameznem izplačilu iz blagajne za potrebe poplačila nabave blaga in storitev. Ta omejitev znaša 418 EUR.

Glede na potrebe si vsaka pravna oseba sama določi največjo višino gotovine, ki jo lahko hrani v blagajni – to je tako imenovan blagajniški maksimum. Ta višina in način blagajniškega poslovanja se določi z internim aktom (npr. v Pravilniku o računovodstvu).

V določen (omejen) znesek blagajniškega maksimuma se NE štejejo zneski za poplačilo plač in drugih osebnih prejemkov.

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE

• Za potrebe gotovinskih plačil in vplačil se vodi tako imenovano blagajno, ki zajema:

- blagajniški prejemek (za vsako vplačilo gotovine)

- blagajniški izdatek (za vsako izplačilo gotovine)

- blagajniški dnevnik (seštevek prejemkov in izdatkov, ki služi kot podlaga za knjiženje)

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI

Uporabne povezave

• http://www.durs.gov.si/

• http://racunovodja.com/

• http://www.davkoplacevalci.com/

• http://www.ajpes.si/

• http://www.simic-partnerji.si/

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


VPRAŠANJA?

RAČU

NO

VOD

STVO PO

MERI


Documents

TEMELJI RAČUNOVODSTVA s poudarkom na društvih, · PDF fileRačunovodstvo obravnava spremembe gospodarskih kategorij skladno z nastankom poslovnih dogodkov. Iz tega izhaja, da ugotavljanje