1
LJUBLJANA, PETEK, 1 5 . F E B R U A R J A 1991 L E T O X X X I I I • ŠT. 38 • CENA 14 DINARJEV 3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2460 ITL Trije časopisi v časopisu: Vikend magazin, RTV in satelitski programi, kulturni koledar in Delo-Adut - Izlet, zaklad in nove nagrade Nič o oboroževanju, pa razorožitev v skupščini Napovedane »usodne« seje skupščine SFRJ ni bilo - Sprejet zakon o spremembah zakona o zveznem proračunu za leto 1990 - O paravojaških enotah prihodnjič . v znamenju orožja. Pričakovati OD NASE DOPISNICE j e bi | 0 da bo v p r v i točki dnev . BEOGRAD, 14. februarja - Čeprav so zadnje dni v Beogradu spet nega rec j a zve zni zbor govoril napovedovali »usodno« sejo skupščine SFRJ, sta današnji seji zvez- nega zbora in zbora republik in pokrajin vendarle minili povsem normalno. Zvezni zbor je delo končal kmalu in med drugim sprejel zakon o spremembah zakona o proračunu SFRJ za minulo leto, medtem ko je bila na zboru republik in pokrajin v ospredju raz- prava o različnih oblikah Finančne nediscipline v Jugoslaviji. Dele- gati zbora so sklenili da bodo o tem vprašanju danes sicer razprav- ljali, sklepali pa prihodnjič. Na predlog pristojnih skupš- činskih odborov in po obrazloži- tvi podpredsednika zvezne vlade dr. Živka Preglja je zvezni zbor skupščine SFRJ danes sprejel za- kon o spremembah zakona o zveznem proračunu za leto 1990. Zakon je bil sprejet z veči- no glasov, Natan Bernot pa se z njim v imenu slovenskih dele- gatov ni strinjal. S tem zakonom se namreč proračunsko leto po- daljšuje do 31. marca, Bernot pa trdi, da nobeno podaljševanje ne more zagotoviti čistejših ra- čunov. Sicer pa je bilo današnje skupščinsko ozračje predvsem TEMA DNEVA Iz votlega v prazno Če je bilo še možno medsebojno prepričevanje o lem, ali so poseg s primarnim denarjem »izsilile« težavne gmotne razmere in nezmožnost, da se kdo, v tem primeru Srbija, vklopi v tesno ukrojeno ekonomsko politiko, kije vsaj poskušala preprečiti infla- cijo. pa se zastavlja dosti obsežnejše vprašanje, kot je o tako imenovanem enostranskem kršenju temeljne finančne discipline. Nedvomno bodo račun za takšno potezo plačali in ga že plačujejo tsi. ki jih še povezuje razpadli denarni in finančni sistem drža ve, čeprav bo denar, vzet iz skupne vreče, v doglednem času vrnjen. Priljubljena teza. po kateri je treba narediti vse. da se kaj podob- nega ne bi ponovilo, presega tudi prizadevanja zveznih organov, da hi zagotovili vsaj minimalno financiranje funkcij federacije, prido- bili sredstva za JLA in poravnali popolnoma premešane račune med republikami in zvezno državo. O čemerkoli bi se dogovorili na tem področju, bi se vsakomur in tudi novim republiškim denarnim oblastem v bistvu vedno zastavljalo eno vprašanje: ali bo lastno valuto mogoče obvarovati prav pred mišljenjem, da je laže živeti tudi z nekoliko višjo inflacijo in razvrednotenim denarjem kot s strogimi posegi v netržna gospodarstva ali v prevelike želje po porabi. Danes je to problem na zvezni ravni in izgovore jc še vedno mogoče poiskati v ravnanju drugih ali v prelivanju denarja in dobrin iz votlega v prazni jugoslovanski sod. Če bo to kdaj postal problem vsake posamezne enote, tega izgovora ne bo več. še vedno pa bodo obstajala podjetja, ki bodo računala na zaščito svoje države, države, ki ima tudi velikanski proračun, davke, pod katerimi je težko dihati, in neizdelane strate- gije za razvoj gospodarstva tako navzven kot do dovčerajšnjih domačih trgov. Koliko lahko ta pripomba velja tudi za Slovenijo, se bo pokazalo že s tem. v kaj bo ta pripravljena privoliti pri krpanju skupne vreče v obdobju, ki bo v vsakem pogledu prehodno. BOJANA JAGER o oboroževanju paravojaških enot v Jugoslaviji, a so se dele- gati odločili razpravo preložiti na 20. februar. Takrat naj bi svoji oceni o tem vprašanju predstavila tudi zvezna vlada in predsedstvo SFRJ. Čeprav o oboroževanju niso razpravljali, pa so varnostniki zvezne skupš- čine morali razoroževati obisko- valce skupščine. Danes so dele- gati zvezne skupščine namreč pr- vič, odkar obstaja ta skupščina, vstopali v zgradbo skozi rentgen. Prvič, odkar deluje predsed- stvo SFRJ, bo ta organ jutri od- prl vrata za javnost. Novinarje so namreč iz urada za informira- nje pri državnem predsedstvu obvestili, da bo predsedstvo jutri razpravljalo o gospodarskih in socialnih razmerah v državi. Pri pregledu so varnostni or- gani skupščine SFRJ našli in za- držali pet pištol, eno pri delega- tu zbora republik in pokrajin iz Hrvaške Branimiru Glavašu eno pri njegovem šoferju, dve pa pri dveh delavcih ministrstva za no- tranje zadeve Hrvaške, ki sta osebna stražarja Glavaša. Peto pištolo je delegat zbora republik in pokrajin Ivan Mikulič, prav tako iz Hrvaške, pri prihodu v zgradbo prijavil sam. Branimir Glavaš je kasneje javno zanikal, da bi mu varnostniki odvzeli orožje, ampak naj bi ga - sku- paj s spremstvom, ki mu je bilo dodeljeno zaradi grozilnih pisem iz Beograda - sam prijavil. Več na 3. strani. JA NJA KLASINC IMF pomaga Bolgariji SOFIJA, 14. februarja (Re- uter) - Bolgarija in Mednarodni denarni sklad sta sklenila spora- zum o programu gospodarske re- forme. IMF bo do konca meseca v ta namen odobril 300 milijonov dolarjev sanacijskega posojila, je sporočil finančni minister Ko- stov. Pisatelji iščejo svojo identiteto LJUBLJANA, 14. februarja - V prostoru društva slovenskih pisateljev se je popoldan začel volilni občni zbor slovenske pisateljske organizacije. Zbor. ki se ga ni udeležilo ravno veliko pisateljev, je razpravljal o delu društva v minulem letu. potekal pa je tudi v iskanju mesta in vloge DSP v parlamentarni družbi - sicer pa so mnogi razpravljali kritično obravnavali odnos nove oblasti do slovenske kulture. Na sestanku so po razpravi izvolili novo vodstvo: nov upravni odbor DSP in novega predsednika. Namesto Rudija Šeliga bo DSP vodil znani pesnik in dramatik Dane Zaje (desno). (J. Z., foto: Igor Modic) Na avtomobilskem trgu zmeda in negotovost Konsignatarji večinoma sprejemajo le devizna vplačila, domače tovarne pa omejujejo prodajo LJUBLJANA, 14. februarja - Če je jugoslovanski avtomobilski trg vsaj približen odsev splošnih razmer v družbi in gospodarstvu, potem je trenutna podoba dogajanja na tem področju kar pravšnja. Zmedeni so vsi, tako domače avtomobilske tovarne kot tudi zastop- niki tujih izdelovalcev avtomobilov (kosignatarji). Zato so nekateri prodajo avtomobilov ustavili ali prodajajo le omejene količine, drugi pa pri nakupu tujega vozila sprejemajo le devizna vplačila. Razlogi za takšne razmere, ki po lanski izjemno dobri prodaji domačih in tujih avtomobilov (po približnih ocenah več kot 220 tisoč novih avtomobilov) delujejo kot šok, so bolj ali manj znani. Ker dinar ni več konvertibilen, je večina konsignatarjev začela prodajati tuje avtomobile le za devize. Toda tudi pri tem se pojavljajo težave, kajti domače banke kasnijo z nakazili plačil tujim trgovccm ali tujim avtomobilskim tovarnam (principalom). Prav zaradi tega so neka- teri, denimo mariborska Jeklotehna, ki zastopa tovarno Daihatsu, začeli devizna nakazila nakazovati tujim bankam ali na račune svo- jih podjetij, ki jih imajo v tujini. Toda tudi v tem primeru je treba plačilo opraviti prek naše banke, kar teoretično in praktično pomeni, da lahko znova pride do zastojev. Dinarskih vplačil za nakup tujega avtomobila pa v tem trenutku skoraj nihče nc spre- jema, kajti poslovne banke pri Narodni banki Jugoslavije - kot je znano - nc morejo kupiti deviz. Repriza razmer iz leta 19X7, ko je prav pri plačilu tujih avtomobilov prihajalo do večmesečnih zasto- jev, jc torej pred vrati. In to gotovo ni v prid poslovanju s tujimi partnerji. Domače tovarne (Crvena zastava, TAS, Cimos, Rcvoz, IDA) so v skoraj podobnem položaju kot konsignatarji. Bojijo sc nepredvi- denega dogajanja na trgu in v gospodarskem sistemu, zato zadržu- jejo prodajo vozil in čakajo, kaj se bo zgodilo. Več kot razumljivo je. da ne prvim ne drugim kaotične razmere niso v posebno korist. JANEZ KOVAČIČ Davčne neumnosti kaže čimprej odpraviti Proizvajalci in trgovci zah- tevajo, naj vlada odpravi davek na otroška oblačila LJUBLJANA, 14. februarja - Slovenska vlada in skupščina bosta bržkone morali še enkrat priznati in popraviti napako, ki je bila storjena s sprejetjem nove davčne zakonodaje, ko je med drugim čez noč obdavčila tudi vsa otroška oblačila in obutev. Zaradi spornega 20,5-odstotnega prometnega davka na otroška oblačila in obutev so prizadeti tako starši (in otroci, ki potrebu- jejo te izdelke) kot tudi trgovci in proizvajalci. V dveh tednih, pravijo, se je prodaja že tako že- jo zmanjšala, da proizvajalci kot je denimo Novoteks, že razmi- šljajo o preusmeritvi, drugi pa vsaj o zmanjšanju proizvodnje. Proizvajalci in trgovci zdaj zahtevajo, da vlada v prid širših narodnih interesov (nataliteta, delo za zaposlene v teh delovno izrazito intenzivnih panogah ipd.) odpravi davek na otroško konfekcijo in obutev ter priporo- čajo, da poskrbi še za dodatne olajšave. Več na 3. strani. M. Š. PRIŽIGANJE VRVICE Karikatura: Franco Juri Osnovno vodilo je podjetništvo Republiška vlada sprejela osnutek zakona o spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij LJUBLJANA, 14. februarja - Končno naj bi začeli tudi pri nas po zgledu razvitih zahodnoevropskih držav urejevati razvoj drob- nega gospodarstva. Zakon o spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij ter zasebnikov, ki ga je v obliki osnutka danes sprejela slovenska vlada, namreč določa, da vsako leto v republiškem prora- čunu zagotovijo denar tudi za te namene, in sicer iz sredstev, ki so namenjena za spodbujanje gospodarskega razvoja. Letos je za te namene v republiškem proračunu že predvidenih nekaj manj kot 500 milijonov dinarjev. Viktor Brezar, slovenski mini- ster za drobno gospodarstvo, je novinarjem po končani seji slo- venske vlade povedal, da so se pri sestavljanju novega zakona odločali podjetniško, torej so mislili na pospeševanje malih go- spodarskih podjetij, ki tudi za- poslujejo, ne pa zgolj na pospe- ševanje zaposlovanja, saj je to v pristojnosti drugega sekretari- ata. Brezar je naštel tudi vse ci- Slovenska resolucija o razdružitvi Objavljamo delovno gradivo resolucije, ki naj bi jo spreje- la slovenska skupščina UUBUANA, 14. febru- arja - Na podlagi plebiscitne odločitve naj bi skupščina Re- publike Slovenije poslala skupščini SFRJ predlog za sporazumno razdružitev, ki med drugim določa: »Dose- danja država Socialistična fe- derativna republika Jugosla- vija se sporazumno razdeli na dve novi suvereni in neodvisni državi - na Republiko Slove- nijo in na Socialistično federa- tivno republiko Jugoslavijo.« Resolucijo o predlogu za sporazumno razdružitev naj bi slovenska skupščina spreje- la prihodnji teden po razglasi- tvi ustavnih dopolnil. Delov- no besedilo tega dokumenta objavljamo na 2. strani. Bombni napad na zaklonišče končal »antiseptično« vojno Pentagon opravičuje bombardiranje bagdadskega zaklonišča s trditvijo, da je šlo za vojaški objekt, v katerega naj bi Husein podtaknil civiliste OD NAŠEGA DOPISNIKA WASHINGTON, 14. februarja Bombardiranje zaklonišča v Bagdadu in več sto civilnih žrtev je nedvomno ena izmed najusod- nejših prelomnic v dosedanji zalivski vojni. »Antiseptične vojne«, v kateri naj bi zavezniška letala bombardirala »samo skrbno izbrane vojaške cilje«, zagotovo ni več. Vprašanje je tudi, koliko (medna- rodne) podpore še uživajo sile protiiraške koalicije nasploh in Bus- hova vlada posebej. Nekateri menijo, da je zaradi včerajšnjega bombardiranja za- klonišča datum kopenske ofenzi- ve zelo blizu, kajti pritiski za čimprejšnji konec vojne so čeda- lje večji. Slike žrtev zbombardi- ranega zaklonišča so bile včeraj in danes prikazane po vseh me- dijih. Imele so nedvomno več te- že kot vse izjave, ki so jih hkrati dajali predstavniki ameriških in zavezniških sil v Riadu in Was- hingtonu. Britanski, saudski in ameriški predstavniki na tiskov- Bruselj Sloveniji ne svetuje hitrih potez V dvanajsterici še vedno upajo, da se bo Jugoslavija obdržala Peterle pri Martensu OD NAŠE DOPISNICE BRUSEU, 14. februarja — Slovensko vladno delegacijo s premi- erom Lojzetom Peterletom na čelu je danes, drugi dan obiska v belgijski prestolnici, sprejel član komisije Evropske skupnosti Abel Matutes, ki je v glavnem izvršnem organu dvanajsterice pristo- jen za Sredozemlje, torej tudi za Jugoslavijo. Drugi pomemben sestanek pa so naši predstavniki (poleg Lojzeta Peterleta tudi zuna- nji minister Dimitrij Rupel in finančni minister Marko Kranjec) danes imeli z belgijskim premierom Martensom, ki jim je v funkciji predsednika Evropske ljudske stranke - Združenja krščanskih demokratov iz članic ES priredil kosilo. Če je imelo drugo srečanje bolj protokolaren kot uraden di- plomatski predznak - kar pa ne pomeni, da utemeljitev sloven- skih teženj pri pomembnem evropskem politiku, kakršen je Martens, ne bo imela daljnosež- nega pomena — je tisto, kar je naši delegaciji povedal Komisar Matutes, zagotovo treba obrav- navati kot uradno stališče dva- najsterice do jugoslovanskih do- godkov. Matutes velja za vpliv- nega člana evropske komisije, katerega beseda ima v vladi ES, kot neuradno imenujejo komisi- jo, posebno težo, še zlasti v zve- zi s Sredozemljem. Danes izrečena stališča bi bilo mogoče strniti takole: Matutes je zadovoljen s potekom doseda- njega sodelovanja med Evrop- sko skupnostjo in Jugoslavijo in upa, da se bo to še poglobilo. Tako z vso državo kot z njenimi posameznimi deli. Po Peterleto- vi utemeljitvi slovenskih teženj in položaja v Jugoslaviji hkrati z utemeljitvijo slovenskih priza- devanj za neodvisnost kot edine možne opcije, ki bi jo morali sprejeti tudi v ES, je Matutes dejal, da so Slovenske demokra- tične opredelitve in cilji dobri, vendar bi kazalo izbrati drugač- no metodo za njihovo uresniče- vanje. Še bolj bi si bilo treba prizadevati, da bi se znotraj Ju- goslavije poiskale rešitev. Treba je upoštevati, da je Jugoslavija, dokler obstaja, za dvanajsterico edina partnerka. Kar zadeva mednarodno priz- nanje Slovenije, je v skupnosti stvar bolj zapletena, je dejal Ma- tutes, kot je morda videti na prvi pogled. Za priznanje nove drža- ve bi bilo v ministrskem svetu treba doseči (tako določajo usta- novni rimski sporazumi ES) so- glasje članic, trenutno razpolo- ženje v dvanajsterici pa kaže, da bi bilo verjetno vsaj deset od dvanajstih članic za celovito Ju- goslavijo. Na kratko, Matutes, ki je omenjal tudi zvezno vlado, Mar- kovičeve reforme, ki da so bile uspešne in bi jih kazalo nadalje- vati, in zvezne volitve, ki bi bile v Bruslju sprejete kot pomem- ben dokaz demokratičnega reše- vanja jugoslovanskega dogaja- nja, je Sloveniji svetoval, naj z radikalnimi koraki počaka in potrpi, dokler se znotraj Jugo- slavije ne bodo začele kazati re- šitve. Premier Martens se je med kosilom zelo zanimal za položaj v Jugoslaviji in Sloveniji in za slovenska prizadevanja za osa- mosvojitev. Hkrati pa so naši delegati sporočili, da so sloven- ski krščanski demokrati z današ- njim dnem postali polnopravni člani evropskega združenja krš- čanskih demokratov. MIRJAM AČIMOV-OBLAK nih konferencah so skoraj v ena- kih besedah trdili, da so ameri- ški piloti »nevidnih« lovcev- bombnikov odvrgli dve bombi na natančno izbrani vojaški cilj. In če so bili v tem vojaškem ob- jektu v času bombardiranja civi- listi, gre potemtakem žrtve pri- pisati Sadamu Huseinu in niko- mur drugemu. Noben izmed ge- ZSZZ je danes opozoril na obveznosti vseh strani, zaplete- nih v zalivsko vojno, da se v du- hu ženevske konvencije vzdrže vseh akcij, ki bi utegnile povzro- čiti žrtve med prebivalstvom. Ameriški obrambni mini- ster Dick Chenev je izjavil, da bo bombardiranje Iraka še traja- lo, zlasti južno od Bagdada. V državah članicah Magre- ba so bagdadske žrtve povzročile pravcat šok. V Tuniziji so za da- nes razglasili dan žalovanja, v Alžiriji pa so opoldne z mol- kom počastili mrtve. Iraške sile so v času, odkar traja vojna, usmrtile več kot 200 Kuvajtčanov, poroča AFP. iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati je opozoril, da se zalivska vojna izmika nad- zoru. Iraški veleposlanik na Ja- ponskem Rašid Al Rifai trdi, da je bilo v dosedanjih zavezniških bombardiranjih ob življenje 7000 civilistov, ranjenih pa še veliko več. neralov ni bil pripravljen niti za las odstopiti od te izjave, nihče tudi ni hotel dopustiti kančka dvoma, da so se piloti morebiti zmotili. Ne, zaklonišče je bilo vojaški, poveljniški, komunika- cijski objekt! Tudi predstavnik Bele hiše Marlin Fitzvvater je na hitro pre- bral izjavo (na vprašanja ni hotel odgovarjati), v kateri je ponovil trditev, da je šlo za vojaški bun- ker in poveljniški center. »Ne vemo, zakaj so bili na tej lokaciji civilisti, »vemo pa, da Sadam Husein ne deli našega vrednote- nja svetosti človeškega življenja. Civiliste ubija namerno in z do- Na Starem vrhu Potiskova in Košir STARI VRH, 14. februarja - Na »generalki« za absolutno državno prvenstvo v superveleslalomu, ki je štela za mladinske naslove in tekmo FIS, je bila v ženski konkurenci najhitrejša Andreja Potisk, pri moških pa Jure Košir (na sliki). (Foto: Joco Znidaršič) ločenim ciljem.« Podobno je tu- di obrambni minister Dick Che- ney dejal, da je možno, da Irak namerno nastavlja civiliste v vo- jaške objekte. Toda slike, ki prihajajo iz Ba- gdada, ne kažejo nič vojaškega. Samo v odeje zavita trupla, nji- hove ostanke. V svetovni organizaciji v New Yorku je generalni sekretar De Cuellar izrazil obžalovanje in zgroženost nad dogodkom. Var- nostni svet pa se je medtem na posvetovanjih odločil, da njego- va današnja razprava ne bo jav- na, ampak za zaprtimi vrati. Ta- ko so hoteli predvsem Američa- ni, ki menijo, da bi javna pole- mika članic varnostnega sveta utegnila dajati »napačna zname- nja Sadamu Huseinu«. MITJA MERŠOL lje, ki naj bi jih dosegli s podpi- ranjem drobnega gospodarstva. Povedal je tudi, da je drobno go- spodarstvo močno zainteresirano za razvojni denar; prijavljenih je že 58 projektov, 21 pa je takih, ki še niso dokončno obdelani. Strinjal se je tudi, da davčne obremenitve obrtnikov niso sprejemljive. Jelko Kacin, namestnik re- publiškega sekretarja za ljudsko obrambo, je dejal, da je RSLO danes pri temeljnem javnem to- žilcu v Ljubljani vložil ovadbo zoper Aleksandro Plavevsko, dopisnico Politike ekspres iz Slovenije, zaradi utemeljenega suma, da je storila kaznivo de- janje žaljive obdolžitve po 2. odstavku 108. člena kazenskega zakona Slovenije. V včerajšnji Politiki ekspres je bil namreč objavljen članek z naslovom Janša kupuje tanke, v katerem novinarka trdi, da Janez Janša iz Celovca ilegalno uvaža avto- matske puške, tanke in helihop- terje za novo slovensko ar- mado. Slovenska vlada je sprejela tu- di predlog za izdajo zakona o ce- nah z njegovim osnutkom, s ka- terim prenašajo urejanje cen iz zveze v republiko. Vsebina re- publiškega zakona pa je skoraj- da enaka prejšnjemu zveznemu. Slišali smo tudi, da je zvezni proračun Sloveniji dolžan mili- jardo dinarjev več kot Slovenija zveznemu proračunu, in ker se pri poravnavi tega dolga v fede- raciji zapleta, slovenska vlada bržčas ne bo dovolila, da bi Slo- venija poravnala milijardo dinar- jev dolga za JLA. TONJA SLOKAR MAJDA VUKELIČ DANES V DELU i Obrambni sporazum so ponatisnili iz Politike ekspres To pojasnjujeta av- torja knjige JLA - vojna proti Hr- vaški stran 2 > »Gibanje krznenih plaščev« Pred Palačo federaci- je so v imenu »vseh mater« demonstrirale dovčerajšnje komu- nistične funkcionarke stran 6 »Pomen neinstitu- cionalnega teatra Neodvisna gledališka ustvarjalnost je iz- jemno pomemben segment nacionalne gledališke kulture, je v pogovoru za Delo dejal samostojni sve- tovalec za gledališče na ministrstvu za kul- turo Albert Kos stran 7 i Na Nizozemskem ukradenojahto našli v marini ACY na Rabu Na jahto, vredno 200 tisoč DEM, je tat znosil še za 700 tisoč DEM ukradene opreme stran 9 BOMBARDIRANJA »VOJAŠKIH OBJEKTOV« - Sredi bagdadske ulice sorodniki iščejo med trupli in njihovimi ostanki, zavitimi v odeje, svojce. (Telefoto: Reuter) Jutri v prilogi Boris Jež Nemogoče je mogoče Miha Jenko, Božo Kovač Trda zapuščinska razprava Tonja Slokar, Jana Taškar Draga slovenska država Vinko Vasle Slovenski strankarski tisk Andrej Poznič Moč in breme monopola Pogovor z Antonom Slapernikom, LB * Ilja Popit Bleščeča osamljenost statistike Vesna Marinčič Dragan Zivadinov, človek za teater Po čem bodo obveznice Slovenije? LJUBLJANA, 14. februarja - Pomočnik generalnega direktorja Ljubljanske banke d. d. mag. Stane Valant nam je povedal, da bo banka vse do zapadlosti zadnjega kupona obveznic Republike Slo- venije v letu 1997 izpolnjevala dano obljubo in bo imetnikom obveznic na bančnem okencu vedno izplačala dnevno nominalno vrednost teh vrednostnih papirjev. Pač pa bo banka te obveznice — ko bodo uvrščene na borzo, torej ko bo organiziran sekundarni trg - prodajala po tržni ceni, seveda če bo ta višja od nominalne. Več na 3. strani. M. J. EVROPA NOVA ŠTEVILKA TEDNIKA EVROPA: Skrivnost (ne)uspeha Slovenske demokratične zveze Stranka natakarjev, socializem in Jugoslavija Z bombami in raketami čez Avstrijo Fest 91: Beograjski šarm na evropski način 211 DELO V \>V ki/iv^ PREŠERNOV PUST Capuder, go away! Norčije v Marlesu Grešna kozla: partija in direktor Lukič SRBSKI VVATERGATE Denar za Miloševiča, da ne bi zgrmel s prestola

Trije časopis vi časopisu: Vikend magazin RT, V in ...arhiv.mm.gov.si/vlada/20/Delo/1991_15_02_Delo.pdfLJUBLJANA, PETEK, 15 FEBRUARJ. 199A 1 LETO XXXII • ŠTI 3.8 • CEN 1A DINARJE4

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Trije časopis vi časopisu: Vikend magazin RT, V in ...arhiv.mm.gov.si/vlada/20/Delo/1991_15_02_Delo.pdfLJUBLJANA, PETEK, 15 FEBRUARJ. 199A 1 LETO XXXII • ŠTI 3.8 • CEN 1A DINARJE4

L J U B L J A N A , P E T E K , 1 5 . F E B R U A R J A 1 9 9 1 L E T O X X X I I I • Š T . 3 8 • C E N A 14 D I N A R J E V

3,30 D E M , 23 ATS, 2 ,80 CHF, 2460 ITL

Trije časopisi v časopisu: Vikend magazin, RTV in satelitski programi, kulturni koledar in Delo-Adut - Izlet, zaklad in nove nagrade

Nič o oboroževanju, pa razorožitev v skupščini Napovedane »usodne« seje skupščine SFRJ ni bilo - Sprejet zakon o spremembah zakona o zveznem proračunu za leto 1990 - O paravojaških enotah prihodnjič

. v znamenju orožja. Pričakovati OD NASE D O P I S N I C E j e b i | 0 d a b o v p r v i t o č k i d n e v . BEOGRAD, 14. februarja - Čeprav so zadnje dni v Beogradu spet n e g a r e c j a z v e z n i zbor govoril napovedovali »usodno« sejo skupščine SFRJ, sta današnji seji zvez-nega zbora in zbora republik in pokrajin vendarle minili povsem normalno. Zvezni zbor je delo končal kmalu in med drugim sprejel zakon o spremembah zakona o proračunu SFRJ za minulo leto, medtem ko je bila na zboru republik in pokrajin v ospredju raz-prava o različnih oblikah Finančne nediscipline v Jugoslaviji. Dele-gati zbora so sklenili da bodo o tem vprašanju danes sicer razprav-ljali, sklepali pa prihodnjič.

Na predlog pristojnih skupš-činskih odborov in po obrazloži-tvi podpredsednika zvezne vlade dr. Živka Preglja je zvezni zbor skupščine SFRJ danes sprejel za-kon o spremembah zakona o zveznem proračunu za leto 1990. Zakon je bil sprejet z veči-no glasov, Natan Bernot pa se

z njim v imenu slovenskih dele-gatov ni strinjal. S tem zakonom se namreč proračunsko leto po-daljšuje do 31. marca, Bernot pa trdi, da nobeno podaljševanje ne more zagotoviti čistejših ra-čunov.

Sicer pa je bilo današnje skupščinsko ozračje predvsem

TEMA DNEVA

Iz votlega v prazno Če je bilo še možno medsebojno prepričevanje o lem, ali so

poseg s primarnim denarjem »izsilile« težavne gmotne razmere in nezmožnost, da se kdo, v tem primeru Srbija, vklopi v tesno ukrojeno ekonomsko politiko, kije vsaj poskušala preprečiti infla-cijo. pa se zastavlja dosti obsežnejše vprašanje, kot je o tako imenovanem enostranskem kršenju temeljne finančne discipline. Nedvomno bodo račun za takšno potezo plačali in ga že plačujejo tsi. ki jih še povezuje razpadli denarni in finančni sistem drža ve, čeprav bo denar, vzet iz skupne vreče, v doglednem času vrnjen. Priljubljena teza. po kateri je treba narediti vse. da se kaj podob-nega ne bi ponovilo, presega tudi prizadevanja zveznih organov, da hi zagotovili vsaj minimalno financiranje funkcij federacije, prido-bili sredstva za JLA in poravnali popolnoma premešane račune med republikami in zvezno državo. O čemerkoli bi se dogovorili na tem področju, bi se vsakomur in tudi novim republiškim denarnim oblastem v bistvu vedno zastavljalo eno vprašanje: ali bo lastno valuto mogoče obvarovati prav pred mišljenjem, da je laže živeti tudi z nekoliko višjo inflacijo in razvrednotenim denarjem kot s strogimi posegi v netržna gospodarstva ali v prevelike želje po porabi.

Danes je to problem na zvezni ravni in izgovore jc še vedno mogoče poiskati v ravnanju drugih ali v prelivanju denarja in dobrin iz votlega v prazni jugoslovanski sod.

Če bo to kdaj postal problem vsake posamezne enote, tega izgovora ne bo več. še vedno pa bodo obstajala podjetja, ki bodo računala na zaščito svoje države, države, ki ima tudi velikanski proračun, davke, pod katerimi je težko dihati, in neizdelane strate-gije za razvoj gospodarstva tako navzven kot do dovčerajšnjih domačih trgov. Koliko lahko ta pripomba velja tudi za Slovenijo, se bo pokazalo že s tem. v kaj bo ta pripravljena privoliti pri krpanju skupne vreče v obdobju, ki bo v vsakem pogledu prehodno.

BOJANA JAGER

o oboroževanju paravojaških enot v Jugoslaviji, a so se dele-gati odločili razpravo preložiti na 20. februar . Takrat naj bi svoji oceni o tem vprašanju predstavila tudi zvezna vlada in predsedstvo SFRJ. Čeprav o oboroževanju niso razpravljali, pa so varnostniki zvezne skupš-čine morali razoroževati obisko-valce skupščine. Danes so dele-gati zvezne skupščine namreč pr-vič, odkar obstaja ta skupščina, vstopali v zgradbo skozi rentgen.

• Prvič, odkar deluje predsed-stvo SFRJ, bo ta organ jutri od-prl vrata za javnost. Novinarje so namreč iz urada za informira-nje pri državnem predsedstvu obvestili, da bo predsedstvo jutri razpravljalo o gospodarskih in socialnih razmerah v državi.

Pri pregledu so varnostni or-gani skupščine SFRJ našli in za-držali pet pištol, eno pri delega-tu zbora republik in pokrajin iz Hrvaške Branimiru Glavašu eno pri njegovem šoferju, dve pa pri dveh delavcih ministrstva za no-tranje zadeve Hrvaške, ki sta osebna stražarja Glavaša. Peto pištolo je delegat zbora republik in pokrajin Ivan Mikulič, prav tako iz Hrvaške, pri prihodu v zgradbo prijavil sam. Branimir Glavaš je kasneje javno zanikal, da bi mu varnostniki odvzeli orožje, ampak naj bi ga - sku-paj s spremstvom, ki mu je bilo dodeljeno zaradi grozilnih pisem iz Beograda - sam prijavil. Več na 3. strani. J A N J A KLASINC

IMF pomaga Bolgariji SOFIJA, 14. februarja (Re-

uter) - Bolgarija in Mednarodni denarni sklad sta sklenila spora-zum o programu gospodarske re-forme. IMF bo do konca meseca v ta namen odobril 300 milijonov dolarjev sanacijskega posojila, je sporočil finančni minister Ko-stov.

Pisatelji iščejo svojo identiteto LJUBLJANA, 14. februarja - V prostoru društva slovenskih pisateljev se je popoldan začel volilni občni zbor slovenske pisateljske organizacije. Zbor. ki se ga ni udeležilo ravno veliko pisateljev, je razpravljal o delu društva v minulem letu. potekal pa je tudi v iskanju mesta in vloge DSP v parlamentarni družbi - sicer pa so mnogi razpravljali kritično obravnavali odnos nove oblasti do slovenske kulture. Na sestanku so po razpravi izvolili novo vodstvo: nov upravni odbor DSP in novega predsednika. Namesto Rudija Šeliga bo DSP vodil znani pesnik in dramatik Dane Zaje (desno). (J. Z., foto: Igor Modic)

Na avtomobilskem trgu zmeda in negotovost Konsignatarji večinoma sprejemajo le devizna vplačila, domače tovarne pa omejujejo prodajo LJUBLJANA, 14. februarja - Če je jugoslovanski avtomobilski trg vsaj približen odsev splošnih razmer v družbi in gospodarstvu, potem je trenutna podoba dogajanja na tem področju kar pravšnja. Zmedeni so vsi, tako domače avtomobilske tovarne kot tudi zastop-niki tujih izdelovalcev avtomobilov (kosignatarji). Zato so nekateri prodajo avtomobilov ustavili ali prodajajo le omejene količine, drugi pa pri nakupu tujega vozila sprejemajo le devizna vplačila.

Razlogi za takšne razmere, ki po lanski izjemno dobri prodaji domačih in tujih avtomobilov (po približnih ocenah več kot 220 tisoč novih avtomobilov) delujejo kot šok, so bolj ali manj znani. Ker dinar ni več konvertibilen, je večina konsignatarjev začela prodajati tuje avtomobile le za devize. Toda tudi pri tem se pojavljajo težave, kajti domače banke kasnijo z nakazili plačil tujim trgovccm ali tujim avtomobilskim tovarnam (principalom). Prav zaradi tega so neka-teri, denimo mariborska Jeklotehna, ki zastopa tovarno Daihatsu, začeli devizna nakazila nakazovati tujim bankam ali na račune svo-jih podjetij, ki jih imajo v tujini. Toda tudi v tem primeru je treba plačilo opraviti prek naše banke, kar teoretično in praktično pomeni, da lahko znova pride do zastojev. Dinarskih vplačil za nakup tujega avtomobila pa v tem trenutku skoraj nihče nc spre-jema, kajti poslovne banke pri Narodni banki Jugoslavije - kot je znano - nc morejo kupiti deviz. Repriza razmer iz leta 19X7, ko je prav pri plačilu tujih avtomobilov prihajalo do večmesečnih zasto-jev, jc torej pred vrati. In to gotovo ni v prid poslovanju s tujimi partnerji.

Domače tovarne (Crvena zastava, TAS, Cimos, Rcvoz, IDA) so v skoraj podobnem položaju kot konsignatarji. Bojijo sc nepredvi-denega dogajanja na trgu in v gospodarskem sistemu, zato zadržu-jejo prodajo vozil in čakajo, kaj se bo zgodilo. Več kot razumljivo je. da ne prvim ne drugim kaotične razmere niso v posebno korist.

JANEZ KOVAČIČ

Davčne neumnosti kaže čimprej odpraviti Proizvajalci in trgovci zah-tevajo, naj vlada odpravi davek na otroška oblačila

L J U B L J A N A , 14. februarja - Slovenska vlada in skupščina bosta bržkone morali še enkrat priznati in popraviti napako, ki je bila storjena s sprejetjem nove davčne zakonodaje , ko je med drugim čez noč obdavčila tudi vsa otroška oblačila in obutev. Zaradi spornega 20,5-odstotnega prometnega davka na otroška oblačila in obutev so prizadeti tako starši (in otroci, ki potrebu-jejo te izdelke) kot tudi trgovci in proizvajalci. V dveh tednih, pravijo, se je prodaja že tako že-jo zmanjšala, da proizvajalci kot je denimo Novoteks, že razmi-šljajo o preusmeritvi, drugi pa vsaj o zmanjšanju proizvodnje.

Proizvajalci in trgovci zdaj zahtevajo, da vlada v prid širših narodnih interesov (nataliteta, delo za zaposlene v teh delovno izrazito intenzivnih panogah ipd.) odpravi davek na otroško konfekcijo in obutev ter priporo-čajo, da poskrbi še za dodatne olajšave. Več na 3. strani. M. Š.

PRIŽIGANJE VRVICE

Karikatura: Franco Juri

Osnovno vodilo je podjetništvo Republiška vlada sprejela osnutek zakona o spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij LJUBLJANA, 14. februarja - Končno naj bi začeli tudi pri nas po zgledu razvitih zahodnoevropskih držav urejevati razvoj drob-nega gospodarstva. Zakon o spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij ter zasebnikov, ki ga je v obliki osnutka danes sprejela slovenska vlada, namreč določa, da vsako leto v republiškem prora-čunu zagotovijo denar tudi za te namene, in sicer iz sredstev, ki so namenjena za spodbujanje gospodarskega razvoja. Letos je za te namene v republiškem proračunu že predvidenih nekaj manj kot 500 milijonov dinarjev.

Viktor Brezar, slovenski mini-ster za drobno gospodarstvo, je novinarjem po končani seji slo-venske vlade povedal, da so se pri sestavljanju novega zakona odločali podjetniško, torej so mislili na pospeševanje malih go-spodarskih podjet i j , ki tudi za-poslujejo, ne pa zgolj na pospe-ševanje zaposlovanja, saj je to v pristojnosti drugega sekretari-ata. Brezar je naštel tudi vse ci-

Slovenska resolucija o razdružitvi Objavljamo delovno gradivo resolucije, ki naj bi jo spreje-la slovenska skupščina

U U B U A N A , 14. febru-arja - Na podlagi plebiscitne odločitve naj bi skupščina Re-publike Slovenije poslala skupščini SFRJ predlog za sporazumno razdružitev, ki med drugim določa: »Dose-danja država Socialistična fe-derativna republika Jugosla-vija se sporazumno razdeli na dve novi suvereni in neodvisni državi - na Republiko Slove-nijo in na Socialistično federa-tivno republiko Jugoslavijo.«

Resolucijo o predlogu za sporazumno razdružitev naj bi slovenska skupščina spreje-la prihodnji teden po razglasi-tvi ustavnih dopolnil. Delov-no besedilo tega dokumenta objavljamo na 2. strani.

Bombni napad na zaklonišče končal »antiseptično« vojno Pentagon opravičuje bombardiranje bagdadskega zaklonišča s trditvijo, da je šlo za vojaški objekt, v katerega naj bi Husein podtaknil civiliste O D N A Š E G A DOPISNIKA WASHINGTON, 14. februarja — Bombardiranje zaklonišča v Bagdadu in več sto civilnih žrtev je nedvomno ena izmed najusod-nejših prelomnic v dosedanji zalivski vojni. »Antiseptične vojne«, v kateri naj bi zavezniška letala bombardirala »samo skrbno izbrane vojaške cilje«, zagotovo ni več. Vprašanje je tudi, koliko (medna-rodne) podpore še uživajo sile protiiraške koalicije nasploh in Bus-hova vlada posebej.

Nekateri menijo, da je zaradi včerajšnjega bombardiranja za-klonišča datum kopenske ofenzi-ve zelo blizu, kajti pritiski za čimprejšnji konec vojne so čeda-lje večji. Slike žrtev zbombardi-ranega zaklonišča so bile včeraj in danes prikazane po vseh me-dijih. Imele so nedvomno več te-že kot vse izjave, ki so jih hkrati dajali predstavniki ameriških in zavezniških sil v Riadu in Was-hingtonu. Britanski, saudski in ameriški predstavniki na tiskov-

Bruselj Sloveniji ne svetuje hitrih potez V dvanajsterici še vedno upajo, da se bo Jugoslavija obdržala — Peterle pri Martensu O D NAŠE D O P I S N I C E B R U S E U , 14. februarja — Slovensko vladno delegacijo s premi-erom Lojzetom Peterletom na čelu je danes, drugi dan obiska v belgijski prestolnici, sprejel član komisije Evropske skupnosti Abel Matutes, ki je v glavnem izvršnem organu dvanajsterice pristo-jen za Sredozemlje, torej tudi za Jugoslavijo. Drugi pomemben sestanek pa so naši predstavniki (poleg Lojzeta Peterleta tudi zuna-nji minister Dimitrij Rupel in finančni minister Marko Kranjec) danes imeli z belgijskim premierom Martensom, ki jim je v funkciji predsednika Evropske ljudske stranke - Združenja krščanskih demokratov iz članic ES priredil kosilo.

Če je imelo drugo srečanje bolj protokolaren kot uraden di-plomatski predznak - kar pa ne pomeni , da utemeljitev sloven-skih teženj pri pomembnem evropskem politiku, kakršen je Martens, ne bo imela daljnosež-nega pomena — je tisto, kar je naši delegaciji povedal Komisar Matutes, zagotovo treba obrav-navati kot uradno stališče dva-najsterice do jugoslovanskih do-godkov. Matutes velja za vpliv-nega člana evropske komisije, katerega beseda ima v vladi ES, kot neuradno imenujejo komisi-jo, posebno težo, še zlasti v zve-zi s Sredozemljem.

Danes izrečena stališča bi bilo mogoče strniti takole: Matutes je zadovoljen s potekom doseda-njega sodelovanja med Evrop-sko skupnostjo in Jugoslavijo in upa, da se bo to še poglobilo. Tako z vso državo kot z njenimi posameznimi deli. Po Peterleto-vi utemeljitvi slovenskih teženj in položaja v Jugoslaviji hkrati z utemeljitvijo slovenskih priza-devanj za neodvisnost kot edine možne opcije, ki bi jo morali sprejeti tudi v ES, je Matutes dejal, da so Slovenske demokra-tične opredelitve in cilji dobri, vendar bi kazalo izbrati drugač-no metodo za njihovo uresniče-vanje. Še bolj bi si bilo treba prizadevati, da bi se znotraj Ju-goslavije poiskale rešitev. Treba je upoštevati, da je Jugoslavija, dokler obstaja , za dvanajsterico edina partnerka.

Kar zadeva mednarodno priz-nanje Slovenije, je v skupnosti stvar bolj zapletena, je dejal Ma-tutes, kot je morda videti na prvi pogled. Za priznanje nove drža-ve bi bilo v ministrskem svetu treba doseči ( tako določajo usta-novni rimski sporazumi ES) so-glasje članic, t renutno razpolo-ženje v dvanajsterici pa kaže, da bi bilo verjetno vsaj deset od dvanajstih članic za celovito Ju-goslavijo.

Na kratko, Matutes, ki je omenjal tudi zvezno vlado, Mar-kovičeve reforme, ki da so bile uspešne in bi jih kazalo nadalje-vati, in zvezne volitve, ki bi bile v Bruslju sprejete kot pomem-

ben dokaz demokratičnega reše-vanja jugoslovanskega dogaja-nja, je Sloveniji svetoval, naj z radikalnimi koraki počaka in potrpi , dokler se znotraj Jugo-slavije ne bodo začele kazati re-šitve.

Premier Martens se je med kosilom zelo zanimal za položaj v Jugoslaviji in Sloveniji in za slovenska prizadevanja za osa-mosvojitev. Hkrati pa so naši delegati sporočili, da so sloven-ski krščanski demokrat i z današ-njim dnem postali polnopravni člani evropskega združenja krš-čanskih demokratov.

M I R J A M A Č I M O V - O B L A K

nih konferencah so skoraj v ena-kih besedah trdili, da so ameri-ški piloti »nevidnih« lovcev-bombnikov odvrgli dve bombi na natančno izbrani vojaški cilj. In če so bili v tem vojaškem ob-jektu v času bombardiranja civi-listi, gre potemtakem žrtve pri-pisati Sadamu Huseinu in niko-mur drugemu. Noben izmed ge-

• ZSZZ je danes opozoril na obveznosti vseh strani, zaplete-nih v zalivsko vojno, da se v du-hu ženevske konvencije vzdrže vseh akcij, ki bi utegnile povzro-čiti žrtve med prebivalstvom.

• Ameriški obrambni mini-ster Dick Chenev je izjavil, da bo bombardiranje Iraka še traja-lo, zlasti južno od Bagdada.

• V državah članicah Magre-ba so bagdadske žrtve povzročile pravcat šok. V Tuniziji so za da-nes razglasili dan žalovanja, v Alžiriji pa so opoldne z mol-kom počastili mrtve.

• Iraške sile so v času, odkar traja vojna, usmrtile več kot 200 Kuvajtčanov, poroča AFP.

• iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati je opozoril, da se zalivska vojna izmika nad-zoru.

• Iraški veleposlanik na Ja-ponskem Rašid Al Rifai trdi, da je bilo v dosedanjih zavezniških bombardiranjih ob življenje 7000 civilistov, ranjenih pa še veliko več.

neralov ni bil pripravljen niti za las odstopiti od te izjave, nihče tudi ni hotel dopustiti kančka dvoma, da so se piloti morebiti zmotili. Ne, zaklonišče je bilo vojaški, poveljniški, komunika-cijski objekt!

Tudi predstavnik Bele hiše Marlin Fitzvvater je na hitro pre-bral izjavo (na vprašanja ni hotel odgovarjati) , v kateri je ponovil trditev, da je šlo za vojaški bun-ker in poveljniški center. »Ne vemo, zakaj so bili na tej lokaciji civilisti, »vemo pa, da Sadam Husein ne deli našega vrednote-nja svetosti človeškega življenja. Civiliste ubija namerno in z do-

Na Starem vrhu Potiskova in Košir STARI VRH, 14. februarja - Na »generalki« za absolutno državno prvenstvo v superveleslalomu, ki je štela za mladinske naslove in tekmo FIS, je bila v ženski konkurenci najhitrejša Andreja Potisk, pri moških pa Jure Košir (na sliki). (Foto: Joco Znidaršič)

ločenim ciljem.« Podobno je tu-di obrambni minister Dick Che-ney dejal, da je možno, da Irak namerno nastavlja civiliste v vo-jaške objekte.

Toda slike, ki prihajajo iz Ba-gdada, ne kažejo nič vojaškega. Samo v odeje zavita trupla, nji-hove ostanke.

V svetovni organizaciji v New Yorku je generalni sekretar De Cuellar izrazil obžalovanje in zgroženost nad dogodkom. Var-nostni svet pa se je medtem na posvetovanjih odločil, da njego-va današnja razprava ne bo jav-na, ampak za zaprtimi vrati. Ta-ko so hoteli predvsem Američa-ni, ki menijo, da bi javna pole-mika članic varnostnega sveta utegnila dajati »napačna zname-nja Sadamu Huseinu«.

MITJA M E R Š O L

lje, ki naj bi jih dosegli s podpi-ranjem drobnega gospodarstva. Povedal je tudi, da je drobno go-spodarstvo močno zainteresirano za razvojni denar; prijavljenih je že 58 projektov, 21 pa je takih, ki še niso dokončno obdelani. Strinjal se je tudi, da davčne obremenitve obrtnikov niso sprejemljive.

• Jelko Kacin, namestnik re-publiškega sekretarja za ljudsko obrambo, je dejal, da je RSLO danes pri temeljnem javnem to-žilcu v Ljubljani vložil ovadbo zoper Aleksandro Plavevsko, dopisnico Politike ekspres iz Slovenije, zaradi utemeljenega suma, da je storila kaznivo de-janje žaljive obdolžitve po 2. odstavku 108. člena kazenskega zakona Slovenije. V včerajšnji Politiki ekspres je bil namreč objavljen članek z naslovom Janša kupuje tanke, v katerem novinarka trdi, da Janez Janša iz Celovca ilegalno uvaža avto-matske puške, tanke in helihop-terje za novo slovensko ar-mado.

Slovenska vlada je sprejela tu-di predlog za izdajo zakona o ce-nah z njegovim osnutkom, s ka-terim prenašajo urejanje cen iz zveze v republiko. Vsebina re-publiškega zakona pa je skoraj-da enaka prejšnjemu zveznemu. Slišali smo tudi, da je zvezni proračun Sloveniji dolžan mili-jardo dinarjev več kot Slovenija zveznemu proračunu, in ker se pri poravnavi tega dolga v fede-raciji zapleta, slovenska vlada bržčas ne bo dovolila, da bi Slo-venija poravnala milijardo dinar-jev dolga za JLA.

T O N J A S L O K A R M A J D A V U K E L I Č

D A N E S V D E L U

i Obrambni sporazum so ponatisnili iz Politike ekspres To pojasnjujeta av-torja knjige JLA - vojna proti Hr-vaški

stran 2

> »Gibanje krznenih plaščev« Pred Palačo federaci-je so v imenu »vseh mater« demonstrirale dovčerajšnje komu-nistične funkcionarke

stran 6

»Pomen neinstitu-cionalnega teatra Neodvisna gledališka ustvarjalnost je iz-jemno pomemben segment nacionalne gledališke kulture, je v pogovoru za Delo dejal samostojni sve-tovalec za gledališče na ministrstvu za kul-turo Albert Kos

stran 7

i Na Nizozemskem ukradenojahto našli v marini ACY na Rabu Na jahto, vredno 200 tisoč DEM, je tat znosil še za 700 tisoč DEM ukradene opreme

stran 9

BOMBARDIRANJA »VOJAŠKIH OBJEKTOV« - Sredi bagdadske ulice sorodniki iščejo med trupli in njihovimi ostanki, zavitimi v odeje, svojce. (Telefoto: Reuter)

Jutri v prilogi

Boris Jež

Nemogoče j e mogoče •

Miha Jenko, Božo Kovač Trda zapuščinska

razprava •

Tonja Slokar, Jana Taškar

Draga slovenska država •

Vinko Vasle Slovenski strankarski

tisk •

Andre j Poznič

Moč in breme monopola

Pogovor z Antonom Slapernikom, LB

*

Ilja Popit

Bleščeča osamljenost statistike •

Vesna Marinčič Dragan Zivadinov,

človek za teater

Po čem bodo obveznice Slovenije? L J U B L J A N A , 14. februarja - Pomočnik generalnega direktorja

Ljubljanske banke d. d. mag. Stane Valant nam je povedal, da bo banka vse do zapadlosti zadnjega kupona obveznic Republike Slo-venije v letu 1997 izpolnjevala dano obljubo in bo imetnikom obveznic na bančnem okencu vedno izplačala dnevno nominalno vrednost teh vrednostnih papirjev. Pač pa bo banka te obveznice — ko bodo uvrščene na borzo, torej ko bo organiziran sekundarni trg - prodajala po tržni ceni, seveda če bo ta višja od nominalne. Več na 3. strani. M. J.

EVROPA NOVA ŠTEVILKA TEDNIKA EVROPA:

Skrivnost (ne)uspeha Slovenske demokratične zveze Stranka natakarjev, socializem in Jugoslavija Z bombami in raketami čez Avstrijo Fest 91: Beograjski šarm na evropski način

211

DELO

V \>V

k i / i v ^

PREŠERNOV PUST Capuder, go away!

Norčije v Marlesu Grešna kozla: partija

in direktor Lukič

SRBSKI VVATERGATE

Denar za Miloševiča, da ne bi zgrmel s prestola