Trubar – skladišče elektronskih učnih gradiv

Projekt SIO

Slovensko izobraževalno omrežje– namenjeno bo vsem učiteljem in učencem

Sestavljeno iz več modulov– deloma povezani, primer: osrednja prijava– po drugi strani morajo biti dovolj neodvisni, da ji

lahko izdelajo različni ponudniki– večina modulov temelji na obstoječih

odprtokodnih rešitvah Trenutno pogajanja s ponudniki, razvoj bo

potekal v naslednjih mesecih

Moduli SIO

AAI (osrednji sistem avtorizacije uporabnikov)

CMS (Yoomla) spletne učilnice spletna pošta Trubar – skladišče (repozitorij) učnih gradiv

Skladišče učnih gradiv: kaj je to in zakaj ga potrebujemo?

Kaj hranimo v skladišču?

Učne vsebine– spletne strani– učni listi– interaktivne vsebine (filmi, kvizi, itd.)

Metapodatki– podatki o gradivu– predvsem namenjeni lažjemu iskanju– standarden, računalniku razumljiv format (npr LOM

XML)

Zakaj skladišče učnih gradiv, ne Google in Wikipedia

Z iskanjem šolske teme na Googlu ali Wikipediji hitro najdem natančno razlago teme

– kaj pa če želim najti učni list s pripravami za uro?– ali nekaj nalog za vajo?– ali uradni slovenski elektronski učbenik?

Kaj naredim z gradivom, ki sem ga sestavil, če ga želim deliti z drugimi?

– lahko postavim vsebino na svoj strežnik ali blog kako dolgo bo preživela tam?

– kako bodo drugi našli? lahko uporabim značke na Del.icio.us ali Digg še boljše uporabiti specializirano orodje, kjer lahko hkrati objavim in

označim Nadzor kvalitete

Stari in novi Trubar

Stari Trubar na FMF od leta 1995– hrani različne sheme metapodatkov– omogoča iskanje po gradivih– manjka shranjevanje celotnih gradiv s kontrolo

verzij, avtorizacija uporabnikov, učinkovit sistem nadzora kvalitete,...

– zadnja leta malo aktiven – upam, da bomo z novim Trubarjem spet pritegnili uporabnike

Cilji modula Trubar

Varno hranjenje gradiv

v ozadju Trubarja je centralni dokumentni sistem, ki hrani gradiva

– shranjena zgodovina starih verzij (dostopne po potrebi) ne želimo, da bi skladišče vsebovalo 30 skoraj enakih gradiv

(ki so v resnici različne verzije istega gradiva) kaj če želim pokazati gradivo, ki sem ga našel nekaj dni prej,

pa se je vmes spremenilo? (potrebujem zgodovino) med drugim želimo pritegniti uporabnike s tem, da

jim omogočimo varno hranjenje gradiv, ki bi bila sicer izgubljena ob naslednji namestitvi OS na domači računalnik

Olajšati iskanje po gradivih

gradiva opremljena z metapodatki, namenjenimi predvsem lažjemu iskanju

klasika: naslov, opis, ključne besede, avtor klasifikacije po različnih šifrantih, npr. po

učnem programu– omogoča hierarhično brskanje namesto iskanja– mednarodne klasifikacije omogočajo precej

natančno iskanje po skladiščih v drugih državah

Doseči in ohranjati kvaliteto gradiv v Trubarju

več nivojev uporabnikov– uporabniki: potrebno preverjanje vnosov– zanesljivi uporabniki: lahko vnašajo brez preverjanja– uredniki: preverjajo vnose navadnih uporabnikov– administratorji: dodeljujejo pravice, skrbijo za delovanje

omogočene recenzije uradnih oseb (npr. z MŠŠ)– taka gradiva se lahko označi kot uraden ekvivalent učbenika

uporabniki lahko ocenjujejo in komentirajo– ocene z zvezdicami– komentarje včasih potrebno moderirati – mogoče bolje brez?

Povezljivost z drugimi skladišči gradiv

metapodatki združljivi s standardno shemo LRE-LOM (v uporabi po vsej Evropi)

črpanje metapodatkov (standard OAI-PMH)– deluje v obe smeri

drugi repozitoriji lahko poberejo vse ali del vseh metapodatkov s Trubarja

Trubar lahko sam na ta način pridobi metapodatke od drugih (npr. manjših slovenskih repozitorijev)

iskanje na daljavo (standard LRE)– hitro iskanje po evropski federaciji repozitorijev

Podpora sodelovalnemu načina izdelave gradiv

mnogi učitelji izdelujejo lastna učna gradiva – veliko dela podvojenega

želimo, da bi lahko avtorji prilagajali že narejena gradiva, namesto da pišejo nova

pomembno je, da so narejena gradiva dostopna vsem in pod eno od odprtokodnih licenc (npr. CreativeCommons)

Izzivi pri specifikaciji in razvoju novega Trubarja

Metapodatki

Kompromis med iskanjem in vpisovanjem– pri iskanju pomembni čim boljši in čim popolnejši

metapodatki– pri dodajanju si želimo izpolniti čim manj polj

kolikor mogoče naj se izpolni avtomatsko pri šifrantih potrebujemo dobra polavtomatska orodja

(dopolnjevanje, brskanje po hierarhiji) veliko lahko izvemo iz profila uporabnika

– učitelj: kateri predmet uči?– avtomatsko predizpolnimo polje o avtorju– omejitve zakona o varstvu osebnih podatkov

Zbirke

Gradiv na Trubarju bo (upamo) zelo veliko Včasih skupina ljudi želi delati z manjšo

množico gradiv– projekti, razpisi, kopije manjših repozitorijev, ...– npr. Spletna knjižnica za strokovno in poklicno

izobraževanje– ali gradiva na razpisu za Najboljše e-gradivo ’08

Zbirka je “lokalni” del celotnega skladišča – z zbirko delamo kot z manjšim skladiščem

Šifranti oz. klasifikacijske sheme

Nekatere klasifikacijske sheme fiksne, npr. UDK ali LRE tezaver

Želimo dodati klasifikacijo po učnih programih– omogoča brskanje namesto iskanja– ne vemo niti kateri učni programi obstajajo, kaj šele

da bi jih znali vse vgraditi v Trubarja šifrante za učne programe bodo morali sestavljati in

dodajati strokovnjaki za ustrezna področja– programi se pogosto spreminjajo

Rešitev: odprte klasifikacije

Trubar bo omogočal hkratno klasifikacijo po več klasifikacijskih shemah

Mogoče bo dodajati nove sheme, npr. kup različnih učnih programov– standarden hierarhičen zapis klasifikacijskih shem– zapis bo omogočal preslikovanje iz ene sheme na

drugo tako lahko ob uvedbi novega učnega programa poskrbimo,

da ostanejo veljavne oznake po starem programu Programe lahko vnesejo strokovnjaki po

zaključku projekta

Ocenjevanje gradiv

Osnovno filtriranje (uredniki Trubarja) Ocenjevanje uradnih oseb

– z sličico označimo inštitucijo, ki je potrdila gradivo Družbeno ocenjevanje z zvezdicami

– relevantno šele, ko imamo več (5? 10?) ocen– hranimo seznam vseh ocen z IDji uporabnikov

uporabniki z več izkušnjami imajo večjo težo onemogočimo, da bi isti uporabnik isto gradivo ocenil večkrat

Druge statistike: – število klikov, – število dodajanj gradiva med priljubljene, ...

Problem verzij

Dokumentni sistem omogoča Trubarju, da hrani celotno zgodovino gradiva, toda ...

... kako vemo, ali je vnešeno gradivo nova verzija obstoječega?– vnašalec pove, da gre za novo verzijo

Trubar lahko pomaga tako, da ponudi seznam gradiv, ki si jih je vnašalec naložil na svoj računalnik

potrebno ločiti tudi med novo verzijo obstoječega gradiva in gradivom, nastalim na podlagi obstoječega

– avtomatsko: približno primerjanje (zaenkrat ZF)

Gradiva zunaj Trubarja

Včasih želimo na Trubarju hraniti samo metapodatke, gradiva pa na drugem strežniku– Trubar lahko naredimo za osrednji iskalnik po

slovenskih skladiščih e-gradiv– problem mrtvih povezav – potrebno preverjati

(avtomatsko, če je mogoče)

Običajne pasti pri sestavljanju specifikacij ...