TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

Potujem, torej sem

ETNO trip Projektna naloga

Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana

Učenci:

Domen Pucko, 9. r

Špela Jaklin, 7. r

Tia Tonkovič, 7. r

Ajda Iza Ritlop, 5. r

Lana Marija Kapun Hozjan, 5. r

Mentorici:

Andreja Kavaš, prof. RP

Natalija Šimon, prof. RP

Velika Polana, januar 2017

KazaloI. UVOD .............................................................................................................................................. 1

II. ORGANIZACIJA ...................................................................................................................... 2

1. Prijava ...................................................................................................................................... 2

2. Kraj in čas izvedbe ................................................................................................................. 3

3. Prihod in parkiranje ............................................................................................................... 3

4. Varovanje ................................................................................................................................ 3

5. Rdeča nit ................................................................................................................................. 3

6. Opis poti in dejavnosti .......................................................................................................... 4

7. Izdelava manjkajočih rekvizitov ......................................................................................... 13

8. Kulinarično potovanje ETNO trip ....................................................................................... 13

9. Priporočena oprema udeležencev ..................................................................................... 14

10. ETNO trip .............................................................................................................................. 14

11. Sodelujoči partnerji.............................................................................................................. 18

III. TRŽENJE ................................................................................................................................ 19

IV. FINANČNI NAČRT ................................................................................................................ 20

V. ČASOVNICA DEJAVNOSTI .................................................................................................. 21

VI. ZAKLJUČEK ........................................................................................................................... 22

VII. VIRI IN LITERATURA .......................................................................................................... 23

Priloga 1 ......................................................................................................................................... 24

Priloga 2 ......................................................................................................................................... 25

VIII. POVZETEK ................................................................................................................................... 28

1

I. UVOD

Za podmladkarje je nova tema vsakega naslednjega festivala TPLG nov izziv. Krovni naslov letošnje turistične naloge, Potujem, torej sem, nas je tudi letos zelo pritegnil, saj je bil naš zadnji turistični produkt »potovanje«. Gostili smo namreč predstavnike Zdravih šol Pomurja in jih skupaj s strici Pücki popeljali Po poti Palčka Polanskoga. http://www.nijz.si/sl/3-regijsko-srecanje-pomurskih-zdravih-sol

Utrinki, ki so nam jih napisali popotniki so prava motivacija, da raziskujemo in potujemo naprej.

"Odlično. Dobila sem veliko idej, navdiha in energije. Najbolj mi je bilo všeč, ker sem začutila, da šola

živi skupaj s krajem in v sožitju skupaj nadgrajujejo vsebine povezane z zdravjem."

"Hvala, predvsem OŠ Velika Polana za odlično organizacijo in vsebino zaključnega srečanja. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri tem. Bilo je SUPER". "Bilo je in bili ste enkratni."

"Všeč mi je, da je druženje potekalo skozi praktične vsebine. "

V zadovoljstvo nam je, da so vse naše dosedanje turistične naloge, vsaj v določeni meri, tudi zaživele. Lepa izkušnja in motiv za delo pa nam je tudi izlet v Laško. Obiskali smo tamkajšnje podmladkarje, ki so nam predstavili njihovo nalogo Z EKOzelenci v lajf. Tudi sami se že veselimo njihovega obiska pri nas, saj je take vrste druženje neprecenljivo. Eno naših začetnih srečanj je zmeraj namenjeno viharjenju možganov. Tokrat se je med mnogimi zanimivimi idejami največkrat ponovila besedna zveza Miško Kranjec. Špela pa je na koncu zasanjano pripomnila: Etnotrip… Čeprav takrat še nismo vedeli, kaj bo iz tega nastalo, smo pa glede na izkušnje bili prepričani, da bodo besede dobile svojo zgodbo. Manjkalo nam je samo še dvoje. Strokovni posvet mentorjev in predstavnikov turističnih podmladkarjev in tradicionalni obisk pri županu. Na posvetu smo potrdili idejo, da bomo tokrat popestrili že obstoječo Miškovo pot, saj smo pred kratkim na njej pogrešali svoje vrstnike. Ko smo okvirni načrt predstavili županu, smo naleteli na zelo pozitiven odziv. V pogovoru z njim smo ugotovili, da imajo naše misli isto smer. Dobili smo veliko podpore za delo (uporaba vseh objektov, ki so v lasti občine, pomoč s strani društva ŠTRK Slovenija, slikovno in projektno gradivo….) in ponujeno kakršnokoli pomoč. Veseli smo bili tudi njegove navdušenosti nad našo idejo za obogatitev Miškove poti. Tudi sam ugotavlja, da pot potrebuje svežo zgodbo. Največja motivacija za naše delo pa je županova pobuda, da bomo turistični produkt resnično izvedli in pri tem imeli vso finančno, organizacijsko in moralno podporo. Po obisku na občini, smo obstali sredi polanskega parka in si kar tam razdelili naloge in pričeli z delom. Špelina beseda Etnotrip se nam je po vsem tem kar sama ponudila, kot naslov. Ker v Prekmurju deluje glasbena zasedba pod imenom ETHNOTRIP, smo bili v dvomih ali lahko uporabimo njihovo ime. Odločili smo se, da naslov prilagodimo po svoje. Kljub temu smo navezali stik z njimi in naleteli na pozitiven odziv in možnost sodelovanja. Poimenovanje turističnega produkta se nam zdi zelo domiselno. Ker se je rodilo v mislih najstnice, bo zagotovo privlačno tudi za najstnike. Prvi del besede - etno, nas spomni na ljudsko izročilo. Drugi del besede – trip pa je tujka, ki zagotovo pride najprej v uho mladih in vsebuje svežino. Naš namen je torej dati svežino nečemu, kar že ima zgodovinsko vrednost. Turistična ponudba v novi preobleki bo k tej vrednosti še dodatno prispevala.

2

II. ORGANIZACIJA

Pohod, ki ga načrtujemo, je dogodek javnega značaja. Naše ideje so lahko še tako dobre pa

brez povezovanje z drugimi ne gre. Hvaležni smo, da zmeraj dobimo podporo pri

uresničevanju od lokalne skupnosti, saj se nam zdi to ključnega pomena.

Pri organizaciji turističnega dogodka je potrebno pridobiti razna dovoljenja. Glede tega nam

ni potrebno skrbeti, saj bomo dogodek izvedli pod okriljem občine in v sodelovanju društva

ŠTRK Slovenija.

Izhodišča za organizacijo:

- določitev kraja in časa dogodka,

- vzpostaviti stik z lokalno skupnostjo, društvi in drugimi institucijami v kraju,

- dogovor o rabi prostora in morebitnem minimalnem poseganju v naravo (dovoljenje

lastnikov parcel, kjer bodo postojanke),

- določiti transportne poti za interventna vozila (Turistična pot in postojanke so dostopne za

interventna vozila.),

- zagotoviti zadostne količine napitkov (na postojankah),

- določiti vodjo dogodka (polnoletna oseba, ki poskrbi za prijavo in uspešno izvedbo

dogodka),

- prijavljene udeležence seznaniti s potekom dogodka in potrebni ustrezni opremi,

- seznanitev s pravili varne hoje,

- dogodek prijaviti na pristojni upravni enoti (Prijavo opravi vodja dogodka.).

1. Prijava

Predhodna prijava se nam zdi nujna, saj bomo tako lahko zagotovili vse, kar je potrebno za

nemoten potek dogodka. Število udeležencev bomo omejili na 60. Tako bomo lahko vsem

zagotovili ETNO trip v pravem pomenu besede, kar pomeni doživljanje z vsemi čutili, srcem

in glavo. Udeleženci se bodo lahko prijavili osebno v TIC-u, preko elektronske prijave, ki bo

objavljena na internetni strani TIC ŠTRK Slovenija ali na telefonsko številko 02 57 37 327 ob

delavnikih, med 9. in 14. uro. V prijavi je potrebno navesti število udeležencev, ime in

priimek, kontakt in starost otrok ter morebitne posebnosti. V primeru, da gre za majhne

otroke, starši sami poskrbijo za njihovo varstvo. Zaradi lažje organizacije, je prijavo potrebno

oddati najkasneje 7 dni pred dogodkom. Po prijavi si bodo turisti lahko podrobna navodila

prebrali na internetni strani TIC ŠTRK Slovenija, kjer bomo objavili tudi zemljevid in dolžino

poti (15 km).

V primeru slabe vremenske napovedi, se dogodek preloži do nadaljnjega, prijavljene

udeležence pa bomo o tem obvestili po telefonu. V primeru preložitve bo za udeležence

potrebna potrditev že oddane prijave. V kolikor, že prijavljeni udeleženci ne bodo potrdili

svojega prihoda, se šteje, da od prijave odstopajo.

3

2. Kraj in čas izvedbe

Naša pohodniška pot, ki je dolga 15 km, nas bo iz središča vasi (domačija Miška Kranjca,

park Dežela štorkelj) popeljala ob potoku Črncu v Malo Polano do zadruge Pomelaj, od tam

pa v neokrnjeno naravo. Med travniki in njivami bomo prispeli v Polanski log (Copekov mlin,

"Polanski lošček"). Posebna naravna zanimivost je tudi Penovje – rastišče rdečega zvončka.

Pohodniki bodo nadaljevali pot ob reki Ledavi (do žage v Lendavi). Mimo Kulturnega centra

se bomo povzpeli v Lendavske gorice (kapelica Svete Trojice, vinske kleti članov Društva

vinogradnikov Velika Polana, stolp »Vinarium«).

Pot bomo zaključili na zemljišču zidanice Miška Kranjca. Po zaključenem dogodku se bodo

pohodniki spustili do trgovine Tuš, kjer jih bo čakal avtobus in jih odpeljal nazaj v Veliko

Polano.

Ker smo v Miškovih goricah imeli lansko leto prvo Miškovo trgatev, smo prvi »ETNO trip«

umestili prav v čas trgatve. Tako bomo dogodek izvedli 7. oktobra.

3. Prihod in parkiranje

Zbiranje bo od 8.30 do 9. ure. V primeru, da se bodo udeleženci pripeljali z avtomobili, bodo

svoja vozila parkirali na parkirišču ob parku. Predstavnica TIC-a bo udeležence sprejela in na

seznamu preverila število prijavljenih.

4. Varovanje

Udeležence pohoda bodo spremljali člani društva ŠTRK Slovenija. Eden od njih bo imel s

seboj torbo prve pomoči. Kljub temu, da bodo na našem pohodu verjetno tudi odrasli

udeleženci, smo predvideli na 15 pohodnikov enega spremljevalca.

5. Rdeča nit

»Pückova banda je dosta krat šla kre Črnca pa kre Ledave proti Lendavi… Igrat na

gustüvanje! Tak do naši pohodniki šli po pouti ETNO trip. Z njimi de šla tüdi banda - .«

Člani »Pückove bande« so velikokrat šli ob Črncu in Ledavi proti Lendavi…. Igrat na gostijo!

Tako bodo naši pohodniki šli po poti ETNO trip. Z njimi bo šla tudi glasbena skupina –

ETHNOTRIP.

4

6. Opis poti in dejavnosti

Domačija pisatelja Miška Kranjca

Kranjčevo domačijo bomo uporabili kot začetno točko

našega turističnega dogodka (začetek zgodbe), saj bomo

na nek način hodili po isti poti, kot je hodil pisatelj s

svojimi strici – »Pückovo bando«. Kolesarji si bodo lahko

ogledali domačijo in njeno okolico - Domačijo besed,

gümlo, bivalne ateljeje (možnost nočitve, bivanja).

Slika 1: Domačija Miška Kranjca

Zbiranje bo od 8. 30 – 9. ure. V primeru, da se bodo udeleženci pripeljali z avtomobili, bodo

svoja vozila parkirali na parkirišču ob parku. Pozdravila jih bo predstavnica TIC-a, ki bo na

seznamu potrdila prihod prijavljenih. Za varnost otrok so odgovorni starši. Za varnost

pohodnikov na poti bodo skrbeli člani društva ŠTRK Slovenija in naši mentorici. Eden izmed

članov društva bo zadolžen tudi za morebitno nudenje prve pomoči (torba prve pomoči).

Naše pohodnike bo pozdravila Špela, za dobrodošlico pa jim bodo otroci iz vrtca zaigrali

kratek šaljiv prizor o Mišku Kranjcu in njegovi Pückovi bandi. To bo hkrati prelet poti, ki jo

bodo popotniki prehodili. Čez cesto se bomo nato odpravili v park.

Park Dežela štorkelj

Park leži v centru Velike Polane, med Kranjčevo domačijo in občinsko zgradbo, v kateri se

nahaja Turistično informacijski center. Park obiskovalcem predstavi štorklje in druge

znamenitosti Občine Velika Polana. Tukaj turisti lahko spoznajo štorkljo, ob pomoči tabel

(„Po štrkovoj pouti“), ki so v parku nameščene. Tukaj stojijo tudi spominske plošče v čast

dosežkom našega kraja.

Pravljico o jousi je napisala naša podmladkarica in jo večkrat ponudimo našim gostom. Tudi

na tej poti se nam zdi, dobra popotnica iz centra vasi v Polanski log. Pohodniki se bodo zbrali

okrog stola pokritega z mahom, kjer jim bo gozdna vila (Tia) prebrala pravljico iz gozdne

knjige. Vsak si bo pod jousami v parku poiskal joušof želod za srečo na poti. Domen bo

popotnikom ponudil »potačeke« iz jelševega lesa. Povedal bo tudi, da naj v parku poiščejo

pečat s črko E in si jo odtisnejo na potaček. Tudi na ostalih postojankah, bodo poiskali pečat

z ustrezno črko in ga odtisnili. Popotniki, ki bodo premagali celo pot, bodo na koncu na

»potačeku« lahko prebrali ime prehojene poti.

5

*Pravljica o jousi (priloga1)

Potrebni rekviziti:

gozdna knjiga (že izdelana iz odpadne embalaže, platnice oblečene v mah)

oblačila za gozdno vilo (že izdelana oblačila iz odpadnih materialov)

pletena košarica (imamo jih na šoli)

»joušovi potačeki« (nažagani kolobarji iz jelševega hloda)

reciklirana skodelica s pečatom

Pot ob Črncu

Pot nas bo vsaj nekaj časa vodila ob potoku Črncu. Tako so tudi Miškovi strici »potovali« s

svojimi inštrumenti, po tem travniškem svetu avtohtonih rastlin in bele štorklje. Tudi naše

pohodnike bodo spremljali inštrumenti. Člani zasedbe Ethnotrip bodo pot popestrili s svojo

glasbo.

Sabolova domačija - Pomelaj

Prva dejavnost, ki jo je zadruga začela razvijati je dejavnost domačih obrti – predvsem

pletenje izdelkov iz koruznega ličja in rogoza ter lončarstvo. Pri snovanju izdelkov se

zgledujejo po tradiciji, vendar pa vsak izdelek tudi posodobijo.

Različni izdelki iz naravnih materialov bodo na razpolago tudi našim

turistom, ko se bodo ustavili na postojanki.

Druga dejavnosti, ki je že uvedena, je dejavnost peke peciva in

kruha po tradicionalnih recepturah, zadruga pa je že pridobila tudi

certifikat za ekološko peko. Zaposlene bodo poskrbele za prehrano

obiskovalcev na domačiji in tudi na drugih postojankah.

Slika 2: Sabolova domačija

Obiskovalci si bodo lahko domačijo ogledali, šli na stranišče ali kupili spominek v trgovinici

Pomelaj. Na stojnici, ki je stalnica na domačiji, si bodo popotniki lahko postregli z zeliščnimi

čaji in domačim sokom, odrasli bodo lahko degustirali domačo žganico. Gospodinje bodo

pripravile tudi koščke kruha namazane z domačo marmelado, ki jo sami izdelajo na domačiji.

Po krajšem okrepčilu se bomo zbrali na "gümli", kjer nam bo predstavnica zadruge, ga.

Dragica na zanimiv način predstavila starodavno sorto koruze, ki je najbolj primerna kot

»pečena kukarca«.

6

Lana bo povabila pohodnike, da se bodo preizkusili v

luščenju koruze. Izbrali bomo dva kandidata, ki bosta

zasedla vsak svoj "stolec za lüščenje kukarce". Vsak

dobi tudi košarico z desetimi storži koruze in košarico v

katero bodo padala oluščena zrna. Na Lanin znak bosta

začela z luščenjem. Da bo vzdušje pravo, bodo poskrbeli

člani zasedbe Ethnotrip z glasbo. Zmagal bo tisti, ki bo

hitreje imel vseh deset oluščenih storžev v košarici.

Nagrado - vrečico s stoletno koruzo, ki si jo bo lahko

posadil, bo podelila ga. Dragica.

Slika 3: »Lüščenje kukarce«

Pohodniki bodo skodelico s pečatom našli pod »lugašon«(črkaT).

Pot bomo nadaljevali do »Polanskoga loščeka«.

* Lüščenje kukarce

Za rekvizite bodo poskrbeli v Pomelaju.

Potrebni rekviziti:

2x »stolec za lüščenje kukarce«

4x košarica

20 storžev koruze

skodelica s pečatom

Polanski lošček

Gozdiček v bližini Copekovega mlina se razprostira med potokom Črncem in Mlinščico. Odkrili

in poimenovali smo ga turistični podmladkarji. Dali smo mu zgodbo in s tem tudi posebno

vrednost. Lani smo v lošček umestili gradnjo hišk za palčke, kar je zanimivo za turiste

vseh starosti in v vsakem letnem času.

Čajnica Palčka Polanskoga, ki smo jo ustvarili pred

dvema letoma, pa je prav tako zaživela v vsej svoji

čarobnosti. Z minimalnim poseganjem v naravo, smo

oblikovali čaroben kotiček, kjer naše majhne in velike

turiste čaka presenečenje. Mizica in stolčki pokriti z mahom

in čaj postrežen v mini čajnih skodelicah. Za posladek pa

orehovi piškotki. Na ta način se palčki turistom zahvalijo za

gradnjo hišic in za prijazen odnos do narave.

Slika 4: Čajnica

7

V Polanski lošček vstopiš tako, da prečkaš most na potoku Črncu. Tukaj bo Ajda podala

podrobna navodila in povabila pohodnike h gradnji hišk za palčke. Material za gradnjo si

bodo poiskali v omejenem prostoru gozdička (odpadle veje, listje, mah, plodovi…). Opozorila

pa bo tudi, da se rastlin ne sme lomiti, trgati ali kakorkoli poškodovati (gozdni bonton). Poleg

tega, da ima gradnja hiške zdravilno moč, je namen gradnje tudi, da ljudje med gradnjo

sodelujejo. Tako bo eno hiško gradilo po pet udeležencev.

»Ustvarjalci« se bodo za nagrado simbolično odžejali in posladkali v čajnici Palčka

Polanskoga, kjer se bo že slišalo vrtenje mlinskega kolesa.

* Gradnja zdravilnih hišk

Rekvizite smo v prejšnjih letih izdelali oz. nabavili podmladkarji. Shranjeni so v mlinu.

Potrebni rekviziti:

material za gradnjo (iz narave)

stolčki in mizica (shranjeno v mlinu)

skodelice za čaj (shranjeno v mlinu)

Copekov mlin

Mlin je bil nekoč pomembna pridobitev ljudi, ki so živeli

v njegovi okolici. Tukaj so lahko mleli koruzo ali žito in si

doma pekli kruh. Glede na to, da je obnovljen z urejeno

okolico, je po svoji zunanjosti že atraktiven za

sprehajalce in kolesarje. Stoji na obrobju Polanskega

loga – največjega gozda črne jelše v Evropi. Tako je vez

med civilizacijo, na drugi strani pa nam odpira svet

neokrnjene narave.

Slika 5: Copekov mlin

Pohodniki si bodo lahko ogledali notranjost mlina, ki bo ta dan odprt za vse obiskovalce. Ob

hiški na dvorišču mlina bodo imeli svojo stojnico Polanski Pücki in ponujali dobrote (»pajani

krüj z zabilon in lükon«, »Miškovo domače«, domači sok). V okolici mlina bodo našli tudi

skodelico s pečatom (črka N). Pot bomo nadaljevali do rastišča rdečega zvončka.

Potrebni rekvizit:

skodelica s pečatom (črka N)

8

Penovje - Izginjajoči biser Nature 2000

V okviru projekta je občina sanirala več kot 5 ha izginjajočih

travnikov ter tako oživela rastišča močvirskega tulipana in

drugih zaščitenih vrst rastlin. Na tem območju je tudi znameniti

studenec iz zgodbe o Palčku Polanskem.

Slika 6: Močvirski tulipan

Tu nas bo pozdravil Domen, ki bo povedal »Kak so se ftijčki ženili«. Tako kot otroci na

Gregorjevo iščejo presenečenje, ki jim ga pustijo ptičke, bodo naši popotniki morali poiskati

culico s presenečenji za vse. Kdor jo najde dobi največjo »ftijčko«, ostali pa si razdelijo

manjše. Poiskali bodo še skodelico s pečatom in si na »potaček« odtisnili že četrto črko (O).

*Iskanje culice

Potrebni rekviziti:

culica (kuhinjska krpa oblikovana v culico)

»ftijčke« (pečene v kuhinji Pomelaj)

skodelica s pečatom (črka O)

Slika 7: Ledava

Pot nas bo vodila naprej med njivami in ob reki Ledavi vse do Lendave. Varnostnik bo

pohodnike opozoril na nevarnost prometne ceste, ob kateri bomo po pločniku nekaj časa

nadaljevali do Kulturnega centra.

9

Gledališka in koncertna dvorana

Načrte za veličastno stavbo gledališke in koncertne dvorane Lendava je narisal priznani

madžarski arhitekt Imre Makovecz, v svetu priznan kot zagovornik organske arhitekture. Za

gradnjo je izbral naravne materiale, v detajle in strukturo zgradbe pa je vnesel elemente

zgodovine in mitologije kraja. Preddverje je prijeten prostor za druženje, pogostitve,

sprejeme in druge svečanosti ob odprtjih razstav. S pogledom na cerkev, grad in sinagogo

nudi mimoidočim pravo kulturno doživetje. Dvorana s 444 sedeži, velikim odrom in

profesionalno opremo omogoča izvedbo vseh vrst gledaliških, glasbenih, plesnih prireditev,

primerna pa je tudi za kongresne in seminarske prireditve. V stavbi obratuje tudi kavarna.

Slika 8: Kulturni center Lendava Slika 9: Dvorana Kulturnega centra

Ko bomo prispeli do Kulturnega centra, bo za nami več kot pol poti. Špela bo pohodnike

nagovorila, da si bodo lahko ogledali notranjost, šli na stranišče in se po želji okrepčali na

prijetni terasi kavarne. Seveda bodo zaigrali tudi naši glasbeni spremljevalci – Ethnotrip. Tu

bomo našli tudi skodelico s pečatom (črka T). Po krajšem zasluženem počitku se bomo

povzpeli proti kapelici Svete Trojice.

Potrebni rekvizit:

skodelica s pečatom (črka T)

Kapela svete trojice

Kapela sv. Trojice, ki varuje mesto, stoji sredi lendavskih vinogradov in kot ponosen bel stražar zre na Lendavo pod seboj. Nekoč je na tej strateško pomembni točki za zaščito mesta pred turškimi vdori, stala vojaška postojanka. Hvaležni verniki in ugledna družina Gludovácz so jo dali zgraditi za ta namen leta 1728 na hribu Čonka (madž. Csuka-domb).

V njej je sedaj na ogled naravno mumificirano telo vojskovodje Mihaela Hadika, ki je bil eden največjih junakov iz časa bojev proti Turkom. Okoliščine njegove smrti še do danes niso povsem jasne. Apnenčasta zemlja in izredno zračna grobnica sta pripomogli, da se je telo v grobnici pod kapelo naravno mumificiralo.

10

Slika 10: Kapela Svete Trojice Slika 11: Mumija Hadika Mihaela

Pohodnike bo pred kapelico pričakal Vitez Miha, ki bo na slikovit način predstavil legendo o

Mihaelu Hadiku. Notranjost kapele in mumijo si bomo tudi ogledali. Po končanem ogledu

bomo pred kapelico priča pravemu viteškemu dvoboju. Preizkusili se bodo lahko tudi

pohodniki. Ob koncu bodo poiskali še skodelico s pečatom (črka R). Tia bo popotnike

motivirala za pot naprej po Vinski cesti.

*Viteški dvoboj

Rekvizite in predstavitev legende prevzame TIC Lendava.

Potrebni rekviziti:

viteška oprema

skodelica s pečatom (črka R)

Vinska cesta

Vinska cesta, ki se dviga nad mestom Lendava in je najvzhodnejša v državi, je najbolj tipična slovenska vinogradniška pokrajina in hkrati največje strnjeno vinogradniško območje Slovenije. Med poznavalci veljajo Lendavske gorice za najlepše in najskrbneje obdelane vinograde na Slovenskem.

Hribčki in poti ob njih so primerni za aktivni oddih ter nudijo pristno doživetje narave, ki ne skopari z lepoto. V jesenskem času lahko doživimo in okusimo trgatev, stiskanje in nadaljnjo obdelavo grozdja.

Na vinski cesti je nemalo polanskih kleti. Vinogradnik Damijan Hozjan bo pred svojo kletjo mimoidočim ponudil grozdje, mošt in vino za odrasle ter kulinarične dobrote. Za glasbeno ozadje bodo skrbeli naši »mužikaši« Ethnotrip.

Po vinski cesti bomo pot nadaljevali do stolpa Vinarium.

11

Razgledni stolp Vinarium Lendava

Zgrajen je na griču v Lendavskih goricah. Stolp je okrogle oblike, visok 53,50 metra, s pritličjem in devetimi etažami. Tlorisna velikost stolpa znaša dobrih 293 m3, sam stolp pa ima jekleno strukturo z armirano-betonskim pritličjem, na vrhu pa je zastekljen razgledni prostor, od koder seže pogled na pokrajino štirih držav: Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo.

Obiskovalci se lahko nanj povzpnejo po 240 montažnih stopnicah ali s pomočjo dvigala. V pritličnem delu je za obiskovalce na voljo gostinski lokal, vključno s spominki in informativno točko, ob stolpu pa so v hiškah na voljo še lokalna kulinarična in vinska ponudba.

Slika 12: Stolp Vinarium

Domen nam bo predstavil stolp Vinarium. Povzpeli se bomo po stopnicah in prehodili še

posebej strmo in zavito pot. Domen bo na vrhu povedal, da trud ni bil zaman, saj si bomo

lahko ogledali pot po kateri smo potovali. »Občutek je neverjeten!« je dejala Špela, ko smo

se tudi sami povzpeli in se ozrli proti Miškovi Polani. Po čustvenem doživetju prekmurske

ravnice iz višine, bomo zapustili stolp in poiskali skodelico s pečatom (črka I). Špela bo

nagovorila popotnike, da je potrebno prehoditi še nekaj metrov in naš cilj bo dosežen. Vsi

skupaj se bomo zadovoljni odpravili k Miškovim goricam.

Potrebni rekviziti:

skodelica s pečatom (črka I)

Zidanica Miška Kranjca v Lendavskih goricah

Občina Velika Polana je po odobritvi spomeniškega varstva propadajočo prvotno zidanico

porušila. V iskanju pametne rešitve, se je porodila ideja o Panonskem vinarskem kulturnem

centru, s katerim bi v lendavskih vinogradih znova obudili dogajanje pri Kranjčevi zidanici.

Slika 13: Zidanica Slika 14: Maketa PanVinaKul

12

V vinogradu trenutno rodi 3500 trsov. Od tega je 2500 novih trsov, ki so jih zasadili leta 2014, med katerimi prevladujejo laški rizling, šipon, modra frankinja in rumeni muškat, nekaj pa je tudi jedilnega grozdja. Poleg novejšega vinograda, goricam pripada tudi vinograd s 1000 trsi na parcelah, ki so jih odkupili od sosedov.

Špela bo z velikim nasmehom na obrazu naznanila, da je naše potovanje ETNO trip

pripotovalo do svojega vrhunca. Popotniki si bodo odtisnili na svoj »potaček« še zadnjo črko

(P). Vsi skupaj bomo vzkliknili dobljeno geslo ETNO trip in si tako čestitali za premagano pot.

Kljub temu pa se bomo podali še na kulinarično potovanje. ETNO gospodinje iz zadruge

Pomelaj nam bodo ponudile jedi, ki so jih včasih jedli na gostijah (žujca, dödöli, kisla župa,

pereci, kukarčne pogače). Člani Društva vinogradnikov bodo poskrbeli za pijačo (domači

jabolčni sok, voda,Rujno vino Miškovo). Ethno trip pa bo poskrbel za etno muziko. Popotniki

se bodo po zasluženem poznem kosilu lahko preizkusili tudi v plesu vankiš tanc. Navodila za

ples bosta dala Domen in Tia in ga tudi prikazala. Turisti se bodo postavili v krog in s plesnim

korakom stopali v desno, Domen pa bo stopal po notranjosti kroga v nasprotno smer in zadaj

na ramenih držal »vankiš«. Ko ga bo dal predse, se bo ustavil pred izbranko Špelo. Ta se bo

prijela za »vankiš«. Na sredini kroga bosta položila »vankiš« na tla, nanj pokleknila drug

proti drugemu in se poljubila (nakazala poljub). Nato bosta zaplesala v paru. Ostali plesalci

bodo v plesnem ritmu tekli po krogu v nasprotno smer. Domen se bo nato pridružil v krog,

Špela pa bo spet izbrala novega soplesalca.

*Vankiš tanc

Potrebni rekviziti:

»vankiš« (sami izdelamo pri pouku GOS)

skodelica s pečatom (črka P)

Zaključek in zahvala

S plesnimi koraki bomo priplesali do konca našega potovanja. Našim turistom se bo Tia

zahvalila, da so bili del tega potovanja ETNO trip in jim podala napotke za odhod do

avtobusa.

Vsakemu turistu bo ostal za spomin potaček ETNO trip, ki ga bodo lahko tudi uporabili, kot

podstavek za skodelico čaja. Tako se bodo lahko doma ob prijetnem čajnem doživetju

spominjali našega skupnega potovanja. Seveda si bodo lahko za spomin kupili zgoščenko

naše spremljevalne skupine ETHNOTRIP.

13

7. Izdelava manjkajočih rekvizitov

ETNO trip potaček

Potačeki so iz jelševega hloda nažagani kolobarji. Predhodno jih bomo izdelali pri pouku

tehnike. Vsak potaček bomo lepo obrusili z brusnim papirjem, da bo prijeten na otip.

Glinena skodelica

Potrebovali bomo osem skodelic, ki jih bomo iz gline oblikovali pri pouku likovne umetnosti.

Na vrhu bomo naredili dve luknjici, da bomo skodelico lahko obesili.

Vankiš

Vzglavnik, bi ga bomo potrebovali pri plesu vankištanc, bomo izdelali pri pouku gospodinjstva

iz odpadnih materialov. Polnilo bo nepredena volna, ki jo imamo na šoli.

8. Kulinarično potovanje ETNO trip

Na posameznih postojankah bomo pohodnike presenetili z okusnimi ETNO prigrizki in napitki.

kraj

(lokacija)

pogostitev organizacija

Mala Polana

(Pomelaj)

koščki kruha namazani z domačo marmelado,

domači čaj in sok, žganica za odrasle

gospodinje Pomelaj

Mala Polana

(Polanski lošček)

zeliščni čaj, orehovi piškotki gospodinje Pomelaj & podmladkarji

Mala Polana

(Copekov mlin)

Pajani krüj, domači sok, »domače Miškovo« Društvo ŠTRK

(Polanski Pücki)

Mala Polana

(Penovje)

»ftijčke« gospodinje Pomelaj & podmladkarji

Lendavske gorice

(Vinska cesta)

grozdje, mošt, voda, vino, prigrizek po izboru

gostitelja

Društvo vinogradnikov Velika Polana

Lendavske gorice

(zidanica Miška Kranjca)

Žüjca, dödöli, kisla župa, domači kruh,

kukarčne pogače, voda, domači sok, Rujno

vino Miškovo

Gospodinje Pomelaj, društvo Štrk

Slovenija, društvo vinogradnikov Velika

Polana

Preglednica 1: Kulinarično potovanje

Večino hrane, ki jo bomo ponudili turistom, bodo pripravile gospodinje iz zadruge Pomelaj.

Domačija razpolaga s kuhinjo in z vsem, kar je potrebno za pripravo in postrežbo.

Surovine za pripravo jedi bodo iz lokalno ekološke pridelave, ki jih bodo zagotovili v

Pomelaju. Posebna ETNO ponudba jedi je predstavljena v prilogi 2. Za pijačo bodo zadolženi

člani Društva vinogradnikov Velika Polana.

14

9. Priporočena oprema udeležencev

Da bodo pohodniki lahko brezskrbno prišli do cilja in se bodo med potjo dobro počutili,

priporočamo športna oblačila in lahko pohodno obutev. Lahko si prinesejo s seboj tudi

pohodniške palice.

O priporočeni opremi jih bomo obvestili tudi na internetni strani TIC Štrk Slovenija in preko

sms-sporočila (Opomnik: V soboto, 7. 10. 2017 ob 8. 30 se zberemo pri domačiji Miška

Kranjca v Veliki Polani. Bodite pohodniško opremljeni. Skupaj se bomo podali na ETNO trip.)

10. ETNO trip

Pot po kateri bomo hodili je že obstoječa. Mi jo bomo le popestrili s ponudbo in dogajanjem

na postojankah in na samem cilju (Kranjčeva zidanica).

15

Zemljevid 1: Postojanke pohodniške poti »ETNO trip«

Legenda:

Postojanke pohodniške poti »ETNO trip«

1 Domačija Miška Kranjca

2 Park Dežela Štorkelj

3 Pomelaj

4 Polanski lošček

5 Copekov mlin

16

Zemljevid 2: Postojanke pohodniške poti »ETNO trip«

Legenda:

Postojanke pohodniške poti »ETNOtrip«

6 Penovje

17

Zemljevid 3: Postojanke pohodniške poti »ETNO trip«

Legenda:

Postojanke pohodniške poti »ETNOtrip«

7 Kulturni center Lendava

8 Kapela sv. Trojice

9 Vinska cesta

10 Stolp Vinarium

11 Kranjčeva zidanica

18

11. Sodelujoči partnerji

Tudi tokrat bo turistična zgodba, ki smo si jo zamislili, v naših rokah, vendar se zavedamo,

da mora za vodenje in organizacijo biti odgovorna polnoletna oseba. Ker smo za tesno

sodelovanje pri organizaciji turističnega dogodka izbrali ŠTRK Slovenija, bo zunanji vodja

dogodka predsednik tega društva, Štefan Jaklin. Društvo organizira mnoge dogodke v občini

in tudi izven. Slovi pa po izvrstni organizaciji festivala PPF, ki je največji take vrste daleč

naokoli. Seveda bosta za vodenje skrbeli tudi naši mentorici.

Turistični produkt bomo izvedli skupaj z Društvom Štrk Slovenija, Zadrugo Pomelaj,

Društvom vinogradnikov Velika Polana, TIC Lendava (Vitez Miha) in seveda z našimi

glasbenimi spremljevalci (ETHNOTRIP).

Dogodek bomo izvedli pod okriljem naše občine, ki nam bo stala ob strani v moralnem in

finančnem pogledu. Velik delež dogajanja pa se bo odvijal tudi na občinskih zemljiščih.

S Panonskim vinarskim kulturnim centrom (PanVinaKul) bi v lendavskih vinogradih znova

obudili dogajanje in s tem poudarili pomen Kranjčeve zidanice. Miškova pot tudi iz tega

razloga potrebuje prenovo. Našo idejo podpira župan občine, gospod Damijan Jaklin, saj

bosta Kranjčeva objekta (domačija in »zidanica«), ki sta sicer fizično oddaljena, postala

povezana turistična zanimivost.

*Predstavitev zasedbe ETHNOTRIP

Ethnotrip se navdušujejo nad ljudskim izročilom in v bogati zakladnici glasbe Slovenije,

Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Anglije in Rusije črpajo skladbe za svoj

repertoar. Že to, da zasedba ni tipično ljudska, nam da vedeti, da so priredbe teh pesmi

drugačne. Zasedba se loteva tradicije »z radovednostjo in invencijo, ne da bi pri tem pozabila

na žar in čustva« (recenzija radia študent). Posegajo tudi po že skoraj pozabljenih melodijah

in jih poskušajo ponovno predstaviti in približati občinstvu.

Slika 15: Zgoščenka skupine ETHNOTRIP Slika 16: Člani zasedbe ETHNOTRIP

19

III. TRŽENJE

Dogodek bomo v prvi vrsti ponudili občanom s plakati in povabilom, ki ga bo dobilo vsako

gospodinjstvo. Dogodek bomo objavili na spletni strani šole in TIC ŠTRK Slovenija. Pri

oglaševanju pa bomo v prvi vrsti izkoristili Facebook, ki je najbolj obiskan in odmeven medij

v tem trenutku. Zagotovo ga bodo opazili najstniki, ki si jih še posebej želimo. Ugotavljamo

pa, da so uporabniki Facebooka ljudje vseh starosti. Učenci bomo oblikovali Facebook-

dogodek in ga posredovali vsem svojim fb-prijateljem s prošnjo posredovanja naprej.

S turistično nalogo se bomo tudi letos predstavili javno vsem občanom.

Reklamni oglas bomo objavili v lokalnem časopisu Vestnik. Reklamno obvestilo pa bomo

objavili tudi na spletnih portalih Lendavainfo.com in Pomurec.com, ki sta poskrbela za

medijsko pokritost vseh naših dogodkov do sedaj. ETNO ideje z naše poti, bomo objavili tudi

na socialnem omrežju Instagram.

20

IV. FINANČNI NAČRT

Stroške, ki bodo nastali pri izvedbi našega turističnega produkta, bodo delno krili sponzorji, ki

nam bodo določene usluge/surovine podarili.

Ostale stroške bomo krili iz lastnih sredstev, ki jih bomo pridobili s prijavnino. Glede na

potrebne surovine in storitve smo izračunali, da strošek na osebo znaša 12 €. Strošek bodo

pohodniki poravnali pri predstavnici TIC Velika Polana, preden bodo zapustili Kranjčevo

zidanico. Vsak popotnik bo domov odnesel spominek (»ETNO trip potaček«).

storitev Cena na osebo v €

Ponudba na Vinski cesti 1

vstopnina (Vinarium) 2

Vitez Miha 1

varnost sponzorstvo (ŠTRK Slovenija)

avtobusni prevoz 2

oglaševanje sponzorstvo

vodenje sponzorstvo (podmladkarji)

prehrana (Pomelaj) 6

reklamni material sponzorstvo (občina)

SKUPAJ 12

Preglednica 2: Finančni načrt

Za otroke do šestega leta bo hrana brezplačna.

21

V. ČASOVNICA DEJAVNOSTI

Časovnica dejavnosti nas bo vodila skozi turistični dogodek.

čas kraj

(lokacija)

aktivnost

8.00 - 8.30

Velika Polana (domačija Miška Kranjca)

zbiranje

8.30 Velika Polana (domačija Miška Kranjca)

pozdravni nagovor, prizor otrok iz vrtca

9. 00

Velika Polana (park Dežela štorkelj)

poslušanje pravljice »Kak je jousa gratala guspa«,

pečat (črka E)

9. 45 Mala Polana

(Pomelaj)

»lüščenje kukarce«, pogostitev, pečat (črka T)

10.30

Mala Polana (Polanski lošček)

gradnja hišk, druženje v palčkovi čajnici

11. 00

Mala Polana (Copekov mlin)

ogled Copekovega mlina,

malica – »pajani krüj«, pečatpe (črka N)

12. 00

Mala Polana (Penovje)

iskanje »ftijčk«, pečat (črka O)

13. 00

Lendava (Kulturni center)

počitek, pečat (črka T)

14. 00 Lendavske gorice

(Sv. Trojica)

Vitez Miha, ogled mumije, pečat (črka R)

14. 30 Lendavske gorice

(Vinska cesta)

Pogostitev, druženje

15. 15 Lendavske gorice

(Vinarium)

ogled, pečat (črka I)

16. 00 Lendavske gorice

(Kranjčeva zidanica)

Kak je jousa gratala guspa

Preglednica 3: Časovnica

22

VI. ZAKLJUČEK

Naše potovanje ETNO trip smo pripeljali do konca. Želeli smo ga oblikovati tako, da bo tudi

nam všeč in bomo tudi sami zadovoljni popotniki.

Svoje zamisli in želje smo strnili v projektno nalogo, manjka le še uresničitev. Tega se

neizmerno veselimo, ker vemo, da se bo ETNO trip zgodil.

Ideje za oblikovanje turističnega produkta smo zopet iskali v naravi in pri ljudeh, ki jim je

mar.

Tokrat iz Velike Polane potujemo v Lendavske gorice. Zapuščamo svojo ravnico, in se

dvigamo bližje soncu. In koga najdemo? Malega velikega polanskega človeka, ki tudi tam z

vso odgovornostjo obdeluje svojo zemljo in gostoljubno sprejme popotnika, ki pride mimo.

Tako daje svojstven pečat tudi Lendavskim goricam.

Radi se povezujemo z ljudmi, ki imajo bogate izkušnje, neprecenljivo znanje, ki čutijo z

naravo in so pripravljeni za sodelovanje. Zelo se veselimo sodelovanja pri promociji in

izvedbi.

Projektno nalogo smo premišljeno ustvarili, zato bomo z velikim veseljem pomembni

sodelavci pri njeni uresničitvi.

23

VII. VIRI IN LITERATURA

Elizabeta, Kolenko, 2016, (ustni vir, 1. 12.). Mala Polana.

Jaklin, Damijan, 2016, (ustni vir, 23. 11.). Velika Polana: Občina Velika Polana.

Jaklin, Marija, 2016, (ustni vir, 1. 12.). Velika Polana.

http://www.lendava.si/

http://www.velika-polana.si/vas_storkelj.si

www.slovenia.info/?pohodnistvo.si

http://www.ethnotrip.si/

24

Priloga 1

KAK JE JOUSA GRATALA VELKA GUSPA

Dober den. Ote, se, k meni! Nemren vorvati, ka san nej dugo nazaj, bijla mala srmaška jousica… Na, rada bi van povejdala kak san gratala velka »guspa«, guspa, jousa.

Buo je fajni sunčen den. Vžijvala san v senci krošenj drugij viskij »jous«, štere so svoje krošnje ponosno nastavlale Sunci. Bilou jih je puno, pa tesno edna pouleg drujge so rasle. Par deset nas je pa bilou tan ucpodi, v njuvoj senci. Nej smo se mogle načuditi lepouti tej starejšij pa visikij dam. Me odspodi, smu se pučujtile kak kakše siroutike. Srčno smo si želele biti takše, kak une. De nan to sploj kdaj gratalo?, smu si mislile. Ve nas nas pa Sunce nanč dosegnoti nemre! Na, moren povedati, ka so nas te starejše dame spoštuvale. Ži od te, gda so nas posadili, smo z njimi dobro shajale. Zatou nan je bilo šče bole idou, sa so nas loučili. Eh, že prehitejvlen.

Tak je bilou. Tistuga dneva, san začujla brnenje, štero smo me nigdar nej rade čule. Kumaj san ftegnula povedati

svojin prijatelican jousican, že je pred nami stal traktor, z njega je pa stoupo človik, za šteroga nigdar ne vejš, ka se

njemi po glavi mota. Zel je lopato pa začno kopati ravno pod mojin korenjun. Tou je buo grozen občujtek. Zdigno me

je na ramo pa me friško djal na prkolico. Tak tudi edno za drugof, vse moje male prijatelice. Gudijlo se je tou tak

friško! Ka smo sploj nej mele prijlike, ka bi se puslovile od velikij „jous“. Bilou mi je v srci jako žmetno, cejlo pot san

joukala. Šče sreča, ka so mojo žalost delijle z menof tudi moje prijatelice-jousice. Premišlavale smo, kama nas pelajo…

Te smo pa za eden čas zaglednole ka je pijsalo»Velika Polana«. Mijslila san, ka do nas odpelali v loug. Znale smo ka ga v tun kraji puno je. Te so nas pa začnuli saditi na nekšen čudnon mesti. Že te san začujtila, ka je tou mesto praf posebno pa je pripravleno ekstra za nas. Z drujgimi jousicami smo se samo z debelin gledale. Nej smo mogle vorvati svojin očan. Plac je buo taaaak velki, čista si žarki Sunca so na ednouk svejtili na nas.

(kratek premor)

Mijmo nas zaj vodijo poutice po šterij se sprehaja dosta lidij. Šče posebi dice, šteri se eti špilajo. Nej malo krat se čuje: „Dežela štorkelj“ Ja, rejsan, štrki so naši redni goustje.

Moren van povedati, ka mi je najprle tu nej bilou fajn. Pogrejšala san moje viske dame pa tišijno v lougi. Čez čas smo se pa z jousicami začnule zavedati, ka sakša sprememba, prnese tudi nekaj dobroga. Lidje nas tu sakši dan občuduvlejo. V našoj senci si odpočijnejo praf vsi: starčeki, trujdni stariši, razposajeni najstniki, šolska deca pa mame z malof dečicof. Čudijo se nad našimi košnatimi krošnjami, štere se bohotijo praf od tal. Jako smo presenečene nad spoštovanjon pa hvaležnostjof lidij, šteri tu najdejo svoj mer. Pa ekstra presrečne, da čujemo simjanje dece. Tou nan davle praf posebno mouč živlenja.

Skoro bi pozabila. Spulnila se je moja najvekša želja.

„Gratala san velka guspa v toj Velkoj Polani“.Tu je moja krošnja najbole košnata. (Zavolo toga se »jouse« f tun parki počutimo jako važne, pa takše tudi smou. )

Avtorica: Sara Perša

25

Priloga 2

Posebna ETNO ponudba

Dödöli (Krümplovi žganiki)

Dödöli (Krompirjevi žganci)

1 kg krompirja,

70 dag mehke moke,

2 dl kisle smetane,

4 srednje velike čebule,

3 dag masti.

Krompir olupimo in zrežemo na koščke in jih kuhamo v slanem kropu. Vode naj bo približno še enkrat

več, kot je krompirja v loncu. Ko je krompir napol kuhan, dodamo presejano moko. Ko prevre,

naredimo v sredino moke s kuhalnico luknjo in kuhamo še približno 30 minut. Precej žgančnice

odlijemo, krompir in moko dobro premešamo. Če je potrebno, dolijemo še malo žgančnice.

Preliv:

Čebulo narežemo na kolobarje in jih na maščobi prepražimo zlato rumeno, dodamo kislo smetano in

polijemo po dödölih. Dodamo lahko tudi sesekljane ocvirke ali zaseko.

Žüjca (Tlačenka)

svinjska glava,

nogice, parkeljci,

čebula,

česen,

začimbe: slo, poper, mleta sladka paprika, kis.

Tlačenko v Prekmurju poimenujemo žujca. Nekoč se jo je dalo dobiti pri vsaki hiši, ki je imela vsaj ene

koline letno. Pogosto so jo stregli z bučnim oljem. Strežemo kot samostojno hladno jed ali kot prilogo

(z zelenjavo).

Svinjsko glavo kuhamo tako dolgo, da meso lepo odstopi od kosti, približno 1 uro do uro pa pol. Proti

koncu kuhanja preverimo, ali je meso lepo odstopilo od kosti, če ne, kuhamo še nekaj časa. Ko je

kuhano, meso obrežemo s kosti in ga narežemo na koščke, nato ga damo v večjo posodo, kjer ga

začinimo po okusu s soljo, poprom, majaronom, strtim ali na drobno nasekljanim česnom. Vse skupaj

zalijemo z juho, v kateri se je kuhala glava. Juhe damo približno toliko, da je masa do polovice v juhi.

Kuhano tlačenko pustimo da se ohladi. Jemo jo lahko svežo ali prekajeno.

26

Kisla župa (Kisla juha)

svinjska glava, pljuča, nogice, rep

krompir

čebula začimbe: poper, sol, lovorjev list, peteršilj, timijan, majaron, kis

Kislo župo so ponudili ob vseh večjih delih, kot so trgatev, košnja,

žetev, mlatev, za malico ali že za zajtrk. Je sestavni del obroka ali

glavna jed, če jo obogatimo z domačim kruhom. Še danes ima pomembno vlogo na gostijah, saj jo strežejo v jutranjih urah ob

koncu, rajanja. Nogice nasekamo in kuhamo. Začinimo s soljo in lovorjevim listom. Srce in pljuča kuhamo posebej.

Kuhano ohladimo in narežemo na rezance. Ko so nogice kuhane, dodamo na kocke narezan krompir

ter pljuča in srce. Medtem, ko se krompir kuha, naredimo prežganje. Na masti prepražimo moko, dodamo na kocke narezano čebulo, sesekljan česen in rdečo papriko. Zalijemo s hladno vodo in

gladko razmešamo. Vse skupaj damo k juhi, prevremo, začinimo in okisamo.

Ftijčke

Navada v naših krajih je taka, da ko se na Gregorjevo ptički ženijo,

pustijo tudi nekaj od »gostüvanja« za otroke. »Ftijčke« so prigrizek

iz kvašenega testa in bodo presenečenje popotnikom na postojanki

Penovje.

1/2 kg gladke pirine (lahko seveda tudi pšenične) moke

2,5 dcl mlačnega mleka

1 vrečka suhega kvasa

5 dag rjavega sladkorja

5 dag stopljenega masla

ščep soli

1 jajce

pest klinčkov za oči

Naredimo kvasec iz žlice ali dveh moke, žlice sladkorja in kvasa. Zamesimo testo in pustimo vzhajati

(naj naraste do dvojne količine). Pripravljeno testo razvaljamo za kak palec debelo, narežemo na 10-

12 cm dolge trakove in jih zavozlamo - krajši konec bo glavica - malo jo oblikujemo, potegnemo v kljunček in zapičimo klinčke za oči; daljši konec bo rep - malo ga sploščimo in s škarjami dvakrat ali

trikrat zarežemo v pahljačo. Položimo na pekač, pokrit s peki papirjem, vzhajamo še 10 min. Po želji namažemo z rumenjakom. Pečemo prbl. 15 minut pri 180 stopinjah.

27

Kukarčne pogače

2 jajci

1 jogurtov lonček sladkorja

1 jogurtov lonček olja

1 jogurtov lonček mleka

1 jogurtov lonček pšenične moke

2 jogurtova lončka koruzne moke

pecilni prašek

vanilin sladkor

Jajca in sladkor rahlo stepem, nato dodamo olje in mleko, ter rahlo zmešamo. Zraven primešamo

koruzno in pšenično moko v kateri je vanilni in pecilni prašek. Polovico mase damo v pomaščen pekač.

V sredini damo nadev – naribana jabolka ali mak. Nato pokrijemo z drugo polovico mase. Pečemo pri

200 stopinjah. Ko je pečena namažemo s kislo smetano in sladkamo.

28

VIII. POVZETEK

Potujem, torej sem! Tokrat iz Velike Polane potujemo v Lendavske gorice. Zapuščamo svojo

ravnico, in se dvigamo bližje soncu. In koga najdemo? Malega velikega polanskega človeka,

ki tudi tam z vso odgovornostjo obdeluje svojo zemljo in gostoljubno sprejme popotnika, ki

pride mimo. Tako daje svojstven pečat tudi Lendavskim goricam.

V nalogi smo prikazali, kje bo potekala pohodniška pot (15 km) in na katerih postojankah

se bodo popotniki ustavili.

Upoštevali smo predvsem lastne želje, saj si želimo, da bomo privabili večje število svojih

vrstnikov.

Turistom ponujamo ETNO trip – potovanje, ki združuje ljudsko izročilo (etno) in pridih modernosti (trip). Obstoječi Miškovi poti bomo tako dali novo preobleko, ki jo nujno potrebuje. Postojanke, na katerih se bodo ustavili naši popotniki, bodo popestrile njihov pohodniški korak in jim vlile novih moči za naprej. Popotnike bo spremljala tudi »muzika«. Včasih je po tej poti stopala Pückova banda, tokrat bodo z nami potovali člani zasedbe ETHNOTRIP . Tako kot se bodo popotniki povzpeli na lendavski grič, bo tudi samo dogajanje doseglo svoj kulturni in kulinarični vrhunec na zadnji postojanki.

Nalogo je mogoče dobiti v šolski knjižnici OŠ Miška Kranjca Velika Polana. Izvod imamo tudi avtorji

in mentorji.

Ključne besede: turistični produkt, ETNO trip, postojanke

29

Okvirna vsebina in struktura predstavitve turističnega proizvoda

na turistični tržnici

Klasične stojnice ne bomo potrebovali. Pri predstavitvi na turistični tržnici

bomo izhajali iz ene izmed postojank z naše pohodniške poti.