U ; n i n a ; r t P r e d m e t H A R M O N I K A · PDF file• V. Terzi;> {kola za harmoniku 1, • P. Picchio> Peter Pan, • E. Cambieri, F. Fugazza, V. Melocchi> Metodo per fisarmonica

U ; n i n a ; r t

P r e d m e t

H A R M O N I K A

1. Opredelitev predmeta

2. Splo[ni cilji predmeta

3. Operativni cilji predmeta – dejavnosti

4. Operativni cilji predmeta – vsebine

5. Standardi znanja

6. Didakti;na priporo;ila

7. Izvedbeni standardi in normativi

213

1. OPREDELITEV PREDMETAV primerjavi s tradicionalnimi in[trumenti s tipkami je harmonika razmeroma mlada, saj jo je Nemec F. Buschmann skonstruiral

[ele leta 1821. Razvoj je [el prek razli;nih modelov in[trumenta do harmonike s standardnimi basi (SB, M II), od petdesetih let

prej[njega stoletja dalje pa tudi do harmonike z melodijskimi basi (MB, BB, M III). Razvoj literature in kultura igre sta s tem dobila

nov polet in dvignila izvajalsko kakovost. Mnogi sodobni komponisti so v tesnem sodelovanju z vodilnimi harmonikarji ustvarili

dovolj velik repertoar tako instruktivne kot koncertne literature in tako zagotovili vrhunski razvoj in[trumenta.

Za vsestranski glasbeni razvoj u;encev je pomemben izbor ustrezne literature. Najve;jega pomena za uveljavljanje in[trumenta je

igranje izvirnih skladb, ki so za;ele mno/i;no nastajati v [estdesetih letih 20. stoletja.

Ker harmonika iz starej[ih obdobij nima lastne literature, izvajanje skladb starih mojstrov iz obdobij renesanse, baroka in delno

predklasike pa je za oblikovanje dobrega muziciranja pomembno tudi na harmoniki, tega podro;ja nikakor ne bi smeli zanemarjati.

Za izvajanje te glasbe je primernej[a harmonika z melodijskimi basi.

2. SPLO©NI CILJI PREDMETAU:ENCI>

• dobijo interes za spoznavanje harmonike in igranja nanjo,

• razvijajo izvajalske spretnosti, koordinacijo gibanja,

• na podlagi improvizacije razvijajo igranje brez notnega teksta,

• osvetljujejo pomen harmonike in literature v toku zgodovine,

• razvijajo analiti;no obvladovanje notnega teksta v kompozicijskem, oblikovnem in stilnem smislu,

• se u;ijo dihanja z glasbo in do/ivljanja ritma,

• razvijajo doslednost pri delu in delovne navade,

• razvijajo sposobnosti in koncentracijo pri javnem nastopanju,

• razvijajo kriti;no presojo obravnavane literature glede ravni umetni[ke kvalitete,

• ob odkrivanju glasbenih vrednot gradijo svojo osebnost,

• se seznanijo z razli;nimi mo/nostmi skupinskega muziciranja,

• si oblikujejo odnos do glasbe in s tem do splo[ne glasbene kulture.

214

3.OPERATIVNI CILJI NA NIÆJI IN VI©JI STOPNJI - DEJAVNOSTI

215

NIÆJA STOPNJA VI©JA STOPNJA2. obdobje1. obdobjeU;enci>

igrajo na harmoniko<

oblikujejo zvok<

solfed/irajo<

igrajo v skupini<

ustvarjajo glasbo<

• spoznavajo harmoniko in njene

zna;ilnosti,

• oblikujejo posamezni ton,

• pove/ejo tone v skupine,

• uskladijo igro leve in desne roke,

• igrajo kraj[e skladbe,

• igrajo slovenske ljudske pesmi,

• igrajo lestvice in akorde,

• u;ijo se igranja z lista,

• u;ijo se improvizacije,

• u;ijo se igranja na pamet<

• uporabijo preproste dinami;ne

kontraste (glasno, tiho),

• obvladajo osnovno mehovno

tehniko,

• uporabijo legato in staccato

artikulacijo<

• pojejo skladbe, ki jih igrajo,

• [tejejo dobe,

• natan;no upo[tevajo trajanje

tonov<

• igrajo enoglasne skladbe ob

u;iteljevi spremljavi in obrnjeno<

• poslu[ajo posnetke svojega

igranja,

• izvajajo lastne skladbice<

• igrajo ve;glasne homofone in pre-

proste polifone skladbe,

• igrajo diatoni;ne lestvice v

obsegu dveh oktav in akorde,

• igrajo preprostej[e etude,

• igrajo na pamet ,

• igrajo z lista,

• poglabljajo znanje improvizacije,

• uporabijo registre,

• igrajo v komornih zasedbah ali

orkestru<

• uporabijo dinami;ne kontraste,

• obvladajo zahtevnej[o mehovno

tehniko,

• uporabijo artikulacijo vseh vrst<


• [tejejo dobe,

• pojejo melodije v homofonih

skladbah<

• navadijo se na skupinsko igro z

la/jimi skladbami<

• poslu[ajo posnetke svojega

igranja in igranja drugih,

• izvajajo ter zapisujejo lastne

skladbe<

• igrajo zahtevnej[e homofone in

polifone skladbe,

• razvijejo vse tehni;ne prvine,

• razvijejo igro z lista,

• igrajo na pamet,

• igrajo v komornih zasedbah ali

orkestru,

• igrajo diatoni;ne in kromati;ne

lestvice,

• uporabijo registre,

• igrajo samostojno nau;ene

skladbe,

• igrajo zahtevnej[e etude,

• igrajo svobodnej[o improvizacijo

• nadzorujejo trajanje in

kakovost tona (jakost, barva),

• obvladajo zahtevno mehovno

tehniko,

• uporabijo artikulacijo vseh vrst,

• [irijo dinami;ni razpon<


• pojejo posamezne glasove v

polifonih skladbah<

• igrajo zahtevnej[e skladbe v

razli;nih zasedbah<

• spoznavajo osnove improvizaci-

je,

• uporabijo sodobne u;ne

pripomo;ke (video, ra;unalnik,

gramofon, kasetofon …)<

216

spoznavajo, ocenjujejo

in vrednotijo glasbo.

Dodatni pouk

• razumejo preprosto notno sliko,

• prakti;no uporabljajo elemente

glasbene teorije,

• spoznavajo osnovne zna;ilnosti

zvoka (vi[ina, trajanje, barva in

jakost),

• povezujejo tone v skupine prek

motivov, fraz in period do eno-,

dvo- in tridelnih pesemskih oblik,

• razlikujejo zna;aje skladb,

• prepoznajo razlike med grobim

in kultiviranim igranjem.

• prakti;no uporabijo elemente glas-

bene teorije,

• poglobijo ob;utek za tempo,

dinamiko…

• spoznajo nove glasbene oblike,

• igrajo skladbe razli;nih karakterjev

iz razli;nih stilnih obdobij,

• pridobijo osnovne informacije o

skladateljih in dobi, v kateri so

/iveli,

• pri izdelavi skladb spoznavajo

osnovne zna;ilnosti stilnih

obdobij,

• ocenijo lastne izvedbe in razvijejo

kriti;en odnos do svojega igranja,

• ob poslu[anju drugih primerjajo

svoje znanje,

• razvijejo pozitiven tekmovalni duh.

• prakti;no uporabijo elemente

glasbene teorije,

• poglobijo ob;utek za tempo,

dinamiko…

• sistemati;no zaokro/ijo in upora-

bijo vsa pridobljena znanja,

• poznajo zna;ilnosti posameznih

stilnih obdobij in glasbene oblike,

• spoznajo dele harmonike in

njihove funkcije,

• spoznajo zgodovinski razvoj

harmonike,

• oblikujejo kriterije vrednotenja

glasbe s primerjavo lastnih

skladb z drugimi,

• izkustveno, razumsko in ;ustveno

ocenijo in ovrednotijo izvajano

glasbo.

Intenzivnej[e razvijanje tehni;nih in muzikalnih prvin do stopnje celovitega uresni;evanja ciljev in brezhibne-

ga obvladovanja vsebin, dolo;enih za posamezni razred oziroma stopnjo izobra/evanja.

217

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA - VSEBINE

1. razredTEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>

• prva vpeljava k muzikalnim do/ivljajskim sposobnostim,• oblikovanje tona,• osnovna dinami;na diferenciacija> p, f<• imena not v violinskem in basovskem klju;u,• notne vrednosti> ;etrtinka, polovinka, celinka, osminka, polovinka s piko in ustrezajo;e pavze,• takti> 2\4, 3\4, 4\4, predtakt,• vi[aj, ni/aj, razveznik.

Desna roka>• vaje za vse prste v razli;nih artikulacijah (legato, staccato),• podlaganje palca,• menjava lege roke,• o/anje in [irjenje roke,• ligatura.

Leva roka>M II (standardni bas)>• vaje za prste 2-5 v osnovni vrsti v razli;nih artikulacijah,• vaja za prste 2-5 v durovi vrsti v razli;nih artikulacijah,• osnovni basi in durovi akordi v obmo;ju kadence.M III (melodijski bas)>• vaje za prste 2-5 v razli;nih artikulacijah,• spoznavanje tonov<meh>• vodenje meha z uporabo gumba za zrak,• nastavek tona,• razli;ni zvo;ni poizkusi,• za;etki mehovne artikulacije (obra;anje meha - mehovanje, mehovni legato in zaklju;evanje tonov - ustavljanje meha,• dinami;ni kontrasti.

{OLE – METODE>M II>• Astier, J.Basselli> Premiere Methode d’ Accordeon I,• M. Eisenmann> Akkordeonschulwerk (IA, IB, II., Spiel mit mir IA, IB),• V. Odak Jembrih> :udesni svijet harmonike 1,• R. Pillich> Na[ za;etek, • A. Breitfuss, J. Noordzij> ABC Akkordeon Schule 1,• R. Pillich> Harmonika 1, nova [ola,• V. Terzi;> {kola za harmoniku 1,

• P. Picchio> Peter Pan,

• E. Cambieri, F. Fugazza, V. Melocchi> Metodo per fisarmonica 1,

• F. Pilsl, G. Penz> Ich spiele Akkordeon 1, 2, 3.

ETUDE>

• W. Bloch> Akkordeon Studien,

• E. Zajec> Lo studio dei bassi della fisarmonica<

• C. Czerny-Bukowsky> Der Strebsame Akkordeonist 1

SKLADBE>

• M. Bor[tnar, E. Isteni;> Mali harmonikar 1,

• E. Isteni;> Cicibanove pesmice,

• T. Schlunck> Harmonika Workshop 1,

• H. Lüders> Das Grosse Anfänger-Buch für Akkordeon,

• H. Luck> Meine ersten Solostücke für Akkordeon.

{OLE – METODE>

M III>

• R. Pillich> Harmonika 1, nova [ola,

• M. Ellegaard, L. Holm, T. Lundquist> Akkordeonschule für die Jugend,

• G. Steffens> Akkordeonschule Manual III,

• L. Holm> Spel Accordion,

• E. Santo> Akkordeonbuch für Anfänger,

• B. Borgstrom, R. Charles> First steps on the Bassetti-Accordion,

• G. Wagner> Spielereien.

ETUDE>

• E. Tschanun> Übungsstücke,

• W. Bloch> Minicordion 1,

• E. Harris> Preparatory studies for beginners.

SKLADBE>

• H. Noth> Zwanzig Spielstücke nach europäischen Volks-und Kinderliede

• L. Papp> 44 leichte Stücke,

• H. Hummel> Leichte Tonspiele 1.

OPOMBE>

Poleg /e navedenih [ol - metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.

218

219


• razvijanje muzikalnih do/ivljajskih sposobnosti,

• oblikovanje tona, motiva in fraze, dinami;na diferenciacija> mf, crescendo, decrescendo,

• imena not v violinskem in basovskem klju;u, notne vrednosti> ;etrtinka s piko in ustrezajo;a pavza, takti> 3\8, 6\8.

Desna roka>

• vaje za vse prste v razli;nih artikulacijah (legato, staccato),

• nemo menjavanje prstov na eni tipki,

• menjava lege roke.

Leva roka>

M II (standardni bas)>

• vaje za prste 2-5 v razli;nih artikulacijah,

• osnovni basi in durovi akordi,

• ter;ni basi.

M III (melodijski bas)>

• vaje za prste 2-5 v razli;nih artikulacijah,

• spoznavanje tonov in orientacija v basih.

Meh>

• razli;ni zvo;ni poizkusi,

• mehovna artikulacija,

• dinami;ni kontrasti.

LESTVICE IN AKORDI>

• durove lestvice posamezno ;ez eno oktavo (do 2 predznaka),

• durovi trozvoki z obrati posamezno, razlo/eno in so;asno (do 2 predznaka).

{OLE – METODE>

M II>

• Astier, J.Basselli> Premiere Methode d’ Accordeon I,

• V. Odak Jembrih> :udesni svijet harmonike 1,

• R. Pillich> Na[ za;etek,


• P. Picchio> Peter Pan,

• F. Pilsl, G. Penz> Ich spiele Akkordeon 1, 2, 3,

• M. Eisenmann> Akkordeonschulwerk (IA, IB, II., Spiel mit mir I A, I B),

• A. Breitfuss, J. Noordzij> ABC Akkordeon Schule 1,

• V. Terzi; > {kola za harmoniku 1,

• E. Cambieri, F. Fugazza, V. Melocchi> Metodo per fisarmonica 1.

ETUDE>


• C. Czerny-Bukowsky> Der Strebsame Akkordeonist 1,

• E. Zajec> Lo studio dei bassi della fisarmonica.

SKLADBE>

• H. Lüders> Das Grosse Anfänger-Buch für Akkordeon,

• E. Isteni;> Cicibanove pesmice,


• H. Luck> Meine ersten Solostücke für Akkordeon,

• T. Schlunck> Harmonika Workshop 1.

{OLE – METODE>

M III>


• M. Ellegaard, L. Holm, T. Lundquist> Akkordeonschule fur die Jugend,

• G. Steffens> Akkordeonschule Manual III,

• L. Holm> Spel Accordion,

• E. Santo> Akkordeonbuch fur Anfänger,

• B. Borgstrom, R. Charles> First steps on the Bassetti-Accordion,

• G. Wagner> Spielereien.

ETUDE>

E. Harris> Preparatory studies for beginners,

W. Bloch> Minicordion 1,

H. Hummel> Leichte Tonspiele 1.

SKLADBE>

• H. Noth> Zwanzig Spielstücke nach europäischen Volks-und Kinderliedern,

• E. Tschanun> Übungsstücke,

• L. Papp> 44 leichte Stücke.

OPOMBE>


IZPITNE VSEBINE>

Pri izpitu naj u;enec predstavi>

• durovo lestvico z akordi,

• tri skladbe razli;nih karakterjev (za/elena skladba slovenskega avtorja).

NAPREDOVANJE

Pogoj za prehod v drugo obdobje ni/je stopnje je uspe[no opravljen izpit, kjer se izvajata vsaj dve skladbi na pamet.

220

221


• dinamika,

• ritardando,

• razvijanje slu[nih predstav,

• notne vrednosti> [estnajstinka in ustrezajo;a pavza,

• triola.

Desna roka>

• drsenje palca,

• le/e;i toni,

• vaje za pet prstov v razli;nih artikulacijah, ritmih in tonalitetah,

• poznavanje in zavestno menjavanje registrov,

• dvojemke (terce in sekste).

Leva roka>

M II>

• osnovni basi, molovi akordi in D7,

• menjalni basi (ter;ni in kvintni) v duru.

M III>

• igranje durovih lestvic in razlo/enih trozvokov.

Meh>

• kombinirani staccato.

LESTVICE IN AKORDI>

• durove lestvice skupaj ;ez eno oktavo in posamezno ;ez 2 oktavi,

• durovi trozvoki z obrati skupaj, razlo/eno in so;asno.

{OLE – METODE>

M II>

• V. Odak Jembrih> :udesni svijet harmonike 2,

• A. Astier, J. Basselli> Premiere Methode d’ Accordeon I,

• R. Pillich> Na[ za;etek 2,

• I. Bogár, A. Várhelyi> Harmonika iskola II,

• E. Cambieri, F. Fugazza, V. Melocchi> Metodo per fisarmonica 1< Etude> W. Bloch> Akkordeon Studien,

• C. Czerny-Bukowsky> Der Strebsame Akkordeonist 1,

• L. Mici;> Izbor etud 2, 3,

• C. Mahr> Czerny 1,

• E. Zajec> Lo studio dei bassi della fisarmonica,

• K. Bartok> Etüden für Akkordeon< Skladbe> M. Bor[tnar, E. Isteni;> Mali harmonikar 1 in 2,

• H. Luck> Meine ersten Solostücke für Akkordeon,

222

• P. H. Hesse> Polyphones Spielbuch 1,

• G. Wohlgemuth> Auf weissen Tasten.

M III>

• M. Ellegaard, L. Holm> Music Box 1,

• G. Wagner> Spielereien,

• T. Lundquist> Allerlei,

• M. Klein> Greensleeves,

• L. Papp> Der mude Hampelmann,

• W. Bloch> Minicordion 1.

OPOMBE>


IZPITNE VSEBINE>

• durova lestvica z akordi,

• ena etuda,

• dve skladbi razli;nega karakterja.

Vsaj ena skladba se izvaja na pamet.

4. razred TEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>

• dinamika,

• ritardando, accelerando,

• hitrej[i tempo,

• razvijanje muzikalnosti

• razvijanje slu[nih predstav, slu[ne kontrole do/ivljanja,

• teoreti;na snov se utrjuje in [iri v skladu z notno sliko.

Desna roka>

• spoznavanje razli;nih artikulacij,

• akordi sozvo;no,

• skoki v manj[em obsegu.

Leva roka>

M II>

• menjalni bas z D7 (ter;ni in kvintni).

M III>

• igranje durovih, molovih in razlo/enih trozvokov.

Meh>

• spoznavanje razli;nih mehovnih artikulacij

• akcent. Lestvice in akordi> durove lestvice skupaj ;ez dve oktavi,

• durovi trozvoki z obrati skupaj, razlo/eno in so;asno,

• molove lestvice posamezno ;ez eno oktavo,

• molovi trozvoki z obrati skupaj, razlo/eno in so;asno.

{OLE – METODE>

M II>

• V. Odak Jembrih> :udesni svijet harmonike 2, 3,

• A. Astier, J. Basselli> Premiere Methode d’ Accordeon I, II,

• R. Pillich> Na[ za;etek 2,


ETUDE>


• C. Czerny-Bukowsky> Der Strebsame Akkordeonist I, II,

• K. Bartok> Etüden für Akkordeon,

• L. Mici;> Izbor etud 4,

• E. Zajec> Lo studio dei bassi della fisarmonica,

• C. Mahr> Czerny I, II. Skladbe> R. Pillich> Izbor skladb za harmoniko,


• L. Medjeri> Skladbe za harmoniko,

• P. H. Hesse> Polyphones Spielbuch 2,3.

M III>




• L. Papp> Der mude Hampelmann,

• H. Valpola> Clowns 1,

• Buig-Roget> Fair lexercice I,

• D. A. Johnston> Minietüden,

• W. Bloch> 35 Miniaturen,

• W. Bloch> Minicordion 2.

OPOMBE>


IZPITNE VSEBINE>

• durovo lestvico z akordi, • tri skladbe razli;nega karakterja,

• molovo lestvico z akordi, • eno etudo.


223

224


• dinamika,

• accelerando,

• razvijanje muzikalnosti,

• razvijanje slu[nih predstav, slu[ne kontrole do/ivljanja,

• menjajo;i taktovski na;ini,

• sinkopa.

Desna roka>

• vezave akordov,

• repeticije tonov,

• dolgi in kratki predlo/ki,

• vaje za razvijanje tempa.

Leva roka>

M II>

• menjalni basi (ter;ni in kvintni) v molu,


• vaje za razvijanje tempa.

M III>

• akordi – vezava,


• dolgi in kratki predlo/ki.

Meh>

• akcentiranje.

LESTVICE IN AKORDI>

• durove lestvice ;ez dve oktavi, vzporedno in protipremik,

• durovi trozvoki z obrati skupaj, razlo/eno in so;asno,

• molove lestvice skupaj ;ez eno oktavo,

• molovi trozvoki z obrati skupaj, razlo/eno in so;asno.

{OLE – METODE>

M II>


• A. Astier, J. Basselli> Premiere Methode d’ Accordeon II,


ETUDE>

• W. Bloch> Akkordeon Studien, • C. Mahr> Czerny II,

• C. Czerny-Bukowsky> Der Strebsame Akkordeonist I, II, • K. Bartok> Etüden für Akkordeon.


SKLADBE>

• R. Pillich> Izbor skladb za harmoniko,

• M. Bor[tnar, E. Isteni;> Mali harmonikar 2, 3,

• W. Richter> Kleine Musikanten spielen,

• L. Medjeri> Moderne skladbe za harmoniko,

• L. Stark> Spielzeugland.

M III>




• E. Harris> Accordion Miniatures 1,


• W. Bloch> 35 Miniaturen,



• A. Berentsen> Lullaby for Joey,

• H. Degen> Kleine Akkordeon-Stücke für Kinder,

• M. Ellegard, L. Holm> Nils Eric’s Melodibok,

• H. Nick> Puzzle.

OPOMBE>


IZPITNE VSEBINE>


• molova lestvica z akordi,

• ena etuda,

• tri skladbe razli;nega karakterja (ena skladba starega mojstra).

225

226


• bolj diferencirana dinami;na lestvica,

• agogika,

• ve;je zahteve pri oblikovanju motiva in fraz,

• interpretacija v odvisnosti od oblikovne analize, stila in oznak,

• razvijanje v prej[njih razredih na[tetih muzikalnih prvin,

• poglabljanje sposobnosti za samostojno oblikovanje la/jih skladb,

• glasbene oznake.

Desna roka>

• podlaganje palca na ve;jih intervalih kot priprava za veliko razlo/itev akordov,

• dvojemke> oktave,

• dvojni predlo/ek.

Leva roka>

M II>

• skoki.

M III>

• obvladanje neodvisne igre vseh manualov,

• kromati;ni postopi.

Meh>

• kratki meh v zmernem tempu.

LESTVICE IN AKORDI>

• durove lestvice skupaj ;ez dve oktavi, vzporedno in protipremik,

• durovi trozvoki z oktavno ponovitvijo posamezno in skupaj, razlo/eno (mala razlo/itev) in so;asno,

• molove lestvice skupaj ;ez dve oktavi,

• molovi trozvoki z oktavno ponovitvijo skupaj, razlo/eno (mala razlo/itev) in so;asno,

• kromati;na lestvica v desni roki.

{OLE – METODE>

M II>


• A. Astier, J. Basselli> Premiere Methode d’ Accordeon II,


ETUDE> W. Bloch> Akkordeon Studien,

• C. Czerny-Bukowsky> Der Strebsame Akkordeonist I, II,


• C. Mahr> Czerny II,

• K. Bartok> Etüden für Akkordeon.

SKLADBE>

• R. Pillich> Izbor skladb za harmoniko,

• M. Bor[tnar, E. Isteni;> Mali harmonikar 2, 3,

• L. Medjeri> Moderne skladbe za harmoniko,

• L. Stark> Spielzeugland,

• H. Boll> Bärenstarke Stücke für Akkordeon,

• H. Boll> Musikalische Delikatessen.

M III>



• E. Harris< Accordion Miniatures 1,


• A. Abbott> Mosaiques,



• J. Gould> The Carnival Suite,

• M. Ellegard, L. Holm> Nils Eric’s Melodibok.

OPOMBE>


IZPITNE VSEBINE>



• ena etuda,

• tri skladbe razli;nega karakterja (ena skladba starega mojstra).


NAPREDOVANJE

U;enec mora na izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehni;nih in muzikalnih prvin igre in pridobiti pozitivno mnenje

izpitne komisije.

227

228


• muzikalne prvine se poglabljajo in [irijo v skladu z u;en;evimi psihomotori;nimi sposobnostmi, intelektualnim in ;ustvenim

razvojem ter z vse zahtevnej[o notno sliko,

• okraski.

Desna roka>

• skoki,

• igra v velikem obsegu,

• tril;ki, mordent in arpeggio,

• razlo/ene oktave,

• vaje za hitrost v vseh tonovskih na;inih,

• leggiero igra.

Leva roka>

M II>

• zm7,

• ve;je menjave polo/aja roke,

• sklopi prijemov.

M III>

• obvladanje neodvisne igre.

Meh>

• izpopolnjevanje mehovne artikulacije.

LESTVICE IN AKORDI>

• durove lestvice v oktavni, ter;ni in sekstni legi, vzporedno in protipremik,

• durovi trozvoki z oktavno ponovitvijo, razlo/eno (mala razlo/itev skupaj, velika razlo/itev posamezno) in so;asno,

• D7 posamezno, razlo/eno (mala razlo/itev) in so;asno,

• molove lestvice vzporedno in protipremik,

• molovi trozvoki z oktavno ponovitvijo, razlo/eno (mala razlo/itev skupaj, velika razlo/itev posamezno) in so;asno,

• zm7 posamezno, razlo/eno (mala razlo/itev) in so;asno,

• kromati;na lestvica posamezno.

ETUDE>

M II>



• C. Czerny-Bukowsky> Der Strebsame Akkordeonist II,

• K. A. Horn> Heitere Studien 1, 2.

SKLADBE>

• J. Löchter> Zirckusches kaleidoskop,

• A. Mitscha> Obrazki islaskie,

• B. K. Przybylski> The Four Seasons,

• S. Stra;ina> Otro[ki album,

• A. Weingerl> Skladbe za harmoniko,

• H. Boll> Musikalische Delikatessen,

• M. Bor[tnar, E. Isteni;> Mali harmonikar 3.

M III>


• A. Abbott> Exercices gradues pour l’accordeon 3,

• E. Harris< Accordion miniatures 2,

• T. Lundquist> Microscope,

• J. Macerollo> The Complete technique Book,


• M. Ellegaard> Poliphones Spielbuch IV,

• J. Novak> Rondini,

• F. Dobler> Mosaic,

• W. Jacobi> 10 polyphone Stücke nach spanischen Volksliedern,

• J. S. Bach> 12 malih preludijev,

• G. F. Händel> Fughette,


• J. Takács> Für mich und mein Akkordeon,

• J. Takács> Fon fernen Küsten,

• U. Jutila> Pictures for children, op. 26,

• J. Wilson> Accordion rhythmic Studies 2,

• A. Noth> Sechs Momente<

OPOMBE>


IZPITNE VSEBINE>



• D7,

• zm 7,

• kromati;a lestvica,

• tuda,

• skladba starega mojstra,

• cikli;na skladba,

• skladba po izboru.


229

230


• muzikalne prvine se poglabljajo glede na stilno obdobje skladbe, fraziranje in interpretacije skladbe, upo[tevaje vse oznake

v notnem besedilu, naslov, tempo, karakter kompozicije,

• interpretacije skladb morajo biti prepri;ljive,

• duole,

• cluster,

• kvintole, sekstole,

• dvojno punktiranje,

• poliritmija,

• harmonske analize.

Desna roka>

• prstne vaje v hitrem tempu.

Leva roka>

M II>

• prstne vaje v hitrem tempu in v vseh tonalitetah.

M III>

• prstne vaje v hitrem tempu in v vseh tonalitetah.

Meh>

• izpopolnjevanje mehovne artikulacije,

• tremolo (bellow shake),

• vibrato.

LESTVICE IN AKORDI>

• durove lestvice v oktavni, ter;ni in sekstni legi, vzporedno in protipremik,

• durovi trozvoki z oktavno ponovitvijo skupaj, razlo/eno (mala in velika razlo/itev) in so;asno,

• D7 skupaj, razlo/eno (mala razlo/itev) in so;asno,

• molove lestvice v oktavni, ter;ni in sekstni legi, vzporedno in protipremik,

• molovi trozvoki z oktavno ponovitvijo skupaj, razlo/eno (mala in velika razlo/itev) in so;asno,

• zm7 skupaj, razlo/eno (mala razlo/itev) in so;asno,

• kromati;na lestvica skupaj.

ETUDE>

M II>



• C. Czerny-Bukowsky> Der Strebsame Akkordeonist II,

• K. A. Horn> Heitere Studien 1, 2.

SKLADBE>


• A. Weingerl> Skladbe za harmoniko,

• H. Boll> Musikalische Delikatessen,


• J. Löchter> Zirckusches kaleidoskop,

• A. Mitscha> Obrazki islaskie,

• S. Stra;ina> Svet a deti,

• H. Luck> Stücke, Suiten, Sonatinen.

M III>


• T. Lundquist> Microscope,

• J. Macerollo> The Complete technique Book,

• E. Harris> Accordion miniatures 2,

• A. Abbott> Exercices gradues pour l’accordeon 3,


• M. Ellegaard> Poliphones Spielbuch IV,

• J. Novak> Rondini,

• F. Dobler> Mosaic,

• W. Jacobi> 10 polifonih skladb,

• J. S. Bach> 12 malih preludijev,

• G. F. Händel> Fugete,


• G. Espitalier> Sieben Praeludien und sieben Fughen,

• J. Wilson> Accordion rhythmic Studies 2,

• G. di Gesualdo> Acht Imitationen,

• W. Bloch> Inventionen für Cornelia,

• H. Noth> Polnischer Renaissancemusik.

OPOMBE>


IZPITNE VSEBINE>



• D7,

• zm7,

• kromati;na lestvica,

• etuda,

• skladba starega mojstra,

• cikli;na skladba,

• skladba po izboru.


231

5. STANDARDI ZNANJA Standardi znanja so vezani na operativne cilje in vzorce literature za posamezni razred in se ob koncu prvega obdobja ni/je stopnje

ter vsakega razreda drugega obdobja ni/je in vi[je stopnje preverjajo z izpitnim nastopom. Dose/ki se opredeljujejo in ocenjujejo

skozi tri komponente razvoja sposobnosti u;enca (tehnike, glasbene predstave in posluha), ki se razvijajo vzporedno. U;en;evi

/eleni dose/ki po obdobjih in stopnjah so>

Prvo obdobje niæje stopnjeTe/avnostna raven je v glavnem omejena na kraj[e skladbice, ki pa jih morajo u;enci izvesti prepri;ljivo. Pri izvedbi morajo pokaza-

ti poznavanje osnovnih teoreti;nih znanj, kot je orientacija v notnem besedilu te te/avnosti (toni, notne vrednosti do osminke,

osnovni taktovski na;ini, violinski in basovski klju;…), ter orientacijo v diskantu in basih. ?e na tej stopnji je pomembna

karakterizacija skladb in oblikovna logika, ki se zaenkrat omejuje le na pesemsko obliko. Osnovna sredstva oblikovanja (dinamika,

agogika, artikulacija …) morajo biti razvidna in smotrno uporabljena. Tempo je prilagojen zna;aju skladbe.

Drugo obdobje niæje stopnjeNa tej stopnji se te/avnost izbrane literature pove;uje tako v tehni;nem smislu kot tudi po obsegu (vklju;ene so dalj[e skladbe in

cikli;ne oblike), ;eprav skladbe po svoji vsebini [e vedno ostajajo v otro[kem zvo;nem svetu. Vse vsebine prvega obdobja se

nadgrajujejo. Izvedba mora dokazovati poznavanje in sposobnost fraziranja kakor tudi osnovne stilne posebnosti posamezne

skladbe.

Viπja stopnjaTa stopnja pomeni prehod iz otro[ke na najla/jo koncertno literaturo, kar pomeni tehni;no brezhibno obvladovanje skladb

predpisane te/avnosti. Izvedba mora biti logi;na in do/iveta, pribli/ati se je treba originalnemu tempu. Vse do sedaj nau;ene

teoreti;ne prvine morajo biti v tehni;nem smislu popolnoma obvladane in podprte z ustreznimi slu[nimi procesi. Vse komponente

se morajo neprisiljeno prepletati in tvoriti ;vrsto osnovo za nadaljevanje [olanja z zaokro/itvijo vseh znanj in ve[;in v logi;en

sistem.

232

6. DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA Osnovna naloga, ki jo morajo u;itelji izpolniti po u;nem na;rtu, je razvijanje ljubezni do glasbe in ustvarjanje /elje po muziciranju.

Izbira metode vodenja u;nega procesa je v celoti v u;iteljevih rokah, vendar priporo;amo na;ine, ki izhajajo iz otrokovih naravnih

predispozicij – gre za zamenjavo otrokovega naravnega in[trumenta glasu s harmoniko< torej od petja in poslu[anja prek

spoznavanja diskanta, basov in meha do izvajanja. Posebno te/o v u;nem procesu naj dobi razvoj posluha, ki naj zvok ne le

nadzoruje, ampak tudi na;rtuje . Razvoj tehnike in teoreti;nih znanj naj bo v skladu in soglasju z razvojem slu[nih procesov, tako

da ne pride do odtujitve glasbenega bistva od ve[;ine. Pri izbiri vsakega naslednjega koraka v u;en;evem repertoarju je treba

upo[tevati tri temeljna na;ela te/avnosti> tehni;ni (mehani;ni), vsebinski in na;elo kompleksnosti glasbene fakture. Vsako nalogo

v u;nem procesu je treba realizirati z upo[tevanjem posebnosti vsakega u;enca, njegovih intelektualnih potencialov, motivacije za

samostojno delo na visoko profesionalni ravni, vendar z jasno dolo;enimi nalogami. Vsako glasbeno delo je nujno najprej

natan;no prebrati, pojasniti in analizirati z vseh vidikov in postaviti visoke umetni[ke zahteve. Kontinuiteta dvigovanja te/avnosti

mora biti enakomerna.

Tako dose/ena glasbena znanja morajo postati pomemben del splo[ne kulture vsakega u;enca. Nadarjenim in bolj ambicioznim

u;encem je treba postaviti zdravo in ;vrsto osnovo za nadaljevanje [olanja.

Znanja, ki jih u;enci usvojijo v posameznem razredu, je v nadaljevanju [olanja treba utrjevati in poglabljati. U;ence je treba

nenehno opozarjati in spodbujati k pravilni dr/i telesa in in[trumenta, saj je to eden najpomembnej[ih dejavnikov pouka z

za;etniki. :im prej jih navajajmo na vizualno neodvisnost (slepo igro). Spodbujajmo jih k razvijanju natan;ne igre, vztrajnosti, prid-

nosti, delavnosti, samostojnosti in koncentracije, v drugem obdobju ni/je in v obdobju vi[je stopnje pa tudi k raz;lembi vsebin,

vadenju zahtevnej[ih delov, pove;ati pa je treba tudi trajanje, intenzivnost, to;nost in lastno kontrolo pri vadenju.

Glasbeni termini naj se uporabljajo /e na za;etku. U;iteljeva demonstracija igre alil igra starej[ih u;encev pove;a muzikalno

ob;utje in je hkrati velika motivacija. U;iteljeva navodila za delo doma naj bodo jasna, pri za;etnikih pa je potrebna njegova

demonstracija, saj bo le tako navodilo razumljivej[e, u;enec pa naj nove vsebine prvi; zaigra pod u;iteljevim nadzorom.

U;itelj nenehno spremlja koordinacijo rok in meha. Prav ta ima v igri harmonike veliko vlogo. Vodenje meha in mehovna

artikulacija sta temelja dobre igre.

Vsak u;enec naj nastopi ve;krat. U;iteljeva naloga je, da u;ence usmerja k igranju harmonike z M III.

Program pouka harmonike je narejen na osnovi predhodnega u;nega na;rta, izku[enj u;iteljev in profesorjev harmonike. U;ni

na;rt ne temelji na restriktivnosti in v svojem bistvu /eli opravljati svetovalno funkcijo v smislu ideje pri izbiri literature za

na;rtovanje nadaljnjega razvoja ali kot primerjalni katalog za skladbe, ki v njem niso izrecno zapisane.

U;ni na;rt dovoljuje veliko svobode pri izboru literature kot tudi pri vodenju samega u;nega procesa, ki pa ne sme ogroziti

kakovosti znanja otrok. Letni obseg vsebin ni predpisan, saj [tevilo ali te/avnost predelanih skladb ne zagotavljata vnaprej

kakovostnega razvoja. Odgovoren zanj je izklju;no u;itelj.

233

7. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

Materialni pogojiPrimerno velika, zra;na, akusti;no, ustrezno ter zvo;no izolirana u;ilnica. Opremljena mora biti s po vi[ini nastavljivim stolom, z

dvema harmonikama razli;nih velikosti, z avdionapravo in drugo standardno opremo za individualne u;ilnice.

Pogoji za vpisPrimerna starost in glasbene ter fizi;ne dispozicije za igranje harmonike, ki jih kandidat doka/e na sprejemnem preizkusu.

Preverjanje in ocenjevanje znanjaZnanje preverjamo in ocenjujemo pri pouku, na internih in javnih nastopih ter ob koncu [olskega leta pri izpitih. Ocene oblikujemo

v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju u;encev v glasbeni [oli.

234

Documents

U ; n i n a ; r t P r e d m e t H A R M O N I K A · PDF file• V. Terzi;> {kola za harmoniku 1, • P. Picchio> Peter Pan, • E. Cambieri, F. Fugazza, V. Melocchi> Metodo per fisarmonica