Učni načrt zdomci

8/8/2019 Uni nart zdomci

1/33

1

Uni nartza pouk slovenskega jezika in kulture

s slovenskimi otroki v tujini

Vsebinski vodja, koordinator prenove Unega narta maternega jezika in kulture vtujini za 1., 2. in 3. jezikovno raven iz leta 1992: Dragica Motik

Avtorici: dr. Martina Kriaj Ortar (poglavje Jezikovni cilji)Dragica Motik

Sodelavke: Milena IvekMateja PezdircMelita Steiner

Strokovna konzulentka: dr. Martina Kriaj Ortar

Recenzija: dr. Martina Kriaj Ortar

Lektorica: Milena Ivek

Zavod Republike Slovenije za olstvoLjubljana, 1998


2/33

2

VsebinaStran

I. Jezikovni cilji 4II. Povezava vsebin in dejavnosti pri vzgojno-izobraevalnih

ciljih 5

III. Metodina navodila 6IV. Okvirne teme in funkcionalni cilji8

IV a) nija jezikovna / starostna raven1. To sem jaz 82. Moja druina 113. as 134. Barve okoli nas 175. Oblaila 196. Moje telo 217. ola, uilnica - moje delovno mesto 23

8. Hrana 269. ustva 29

IV b) srednja jezikovna / starostna raven1. To sem jaz 92. Moji sorodniki 123. Prazniki in letni asi, asovne enote 144. Kaken sem medkulturnost 175. Moda in vplivi kulturnega okolja 196. Zdravje in bolezen 217. Stanovanje, vrste bivali 248. Hrana izraz kulturnega in naravnega okolja 279. ustva in obutja 29

IV c) vija jezikovna / starostna raven1. To sem jaz - moj prosti as, moja prihodnost 102. Moji prijatelji (bikulturnost) 123. Poitnice, dopust, promet, potovanje 154. Barvitost pokrajine (opisi krajev, mest) 185. Oblaila (ekoloki vidiki oblaenja, problemi v okolju) 206. Spolnost, lovekove pravice 227. Geografske, zgodovinske in kulturne znailnosti drave, v kateri ivim, in Slovenije 258. Prehranjevalna veriga; globalna soodvisnost v svetu 289. Strpnost do druganih, multikulturnost - ivljenjska potreba sodobnega asa

30

V. Projektno uno delo 31

VI. Sodelovanje s stari 33Dodatek:VII A) Primer une ure/tedenskega sreanja z uenci v ZR Nemiji (Zdenka Zelko) 34

VII B) Bralna znaka in motivacija uencev za branje slovenskega leposlovja in bogatenjejezikovnih zmonosti v slovenskem jeziku (Tilka Jamnik) 39


3/33

3

I. Jezikovni cilji

1. Uenci sodelujejo v pogovorih o razlinih temah in v razlinih okoliinah (neuradnih / neformalnihin v uradnih / formalnih). Znajo zaeti pogovor in se smiselno odzvati na govorne pobude drugih.

2. Uenci tvorijo razlina besedila:

a) glede na namen (npr. posredujejo informacije, spraujejo po njih, se opraviujejo, se zahvaljujejo,ukazujejo, obljubljajo, grozijo, protestirajo, voijo in estitajo, izraajo pronjo, pohvalo in grajo ...),

b) glede na temo (prim. teme in une cilje tega unega narta),c) glede na naslovnika (tj. svoje besedilo prilagajajo naslovnikovim interesom, predmetnemu in

jezikovnemu znanju, kulturnemu okolju ter drubenemu razmerju med njimi in naslovniki),) glede na prenosnik (tj. tvorijo ustna in pisna besedila).

3. Besedila uencev

a) imajo razpoznaven namen in temo,

b) so vsebinsko bogata - uenci imajo veliko asociacij na doloeno temo (t.i. miselni vzorec inmoganska nevihta) ali besedo (npr. besedne druine, manjalnice, feminativi, protipomenke,sopomenke, nad- in podpomenke ipd.),

c) so logino urejena - uenci pravilno izraajo povedje in udeleence (npr. vrilca, cilj, prejemnika),razlina dejanja postavljajo v pravilno razmerje, npr. vezalno, asovno, vzrono-posledino,pogojno, namerno, protivno, dopustno, sklepalno-pojasnjevalno ipd.,

) so ustrezna (tj. v razlinih okoliinah uporabljajo ustrezna jezikovna znamenja),

d) so jezikovno pravilna - torej obvladajo: oblikoslovje

- pri samostalnikih besedah npr. spol in podspol, tevilo, sklanjatev in osebo,- pri pridevnikih besedah npr. neinherentnost spola in tevila, sklanjatev in osebo, stopnjevanje in

navezovalnost,- pri glagolu npr. osebo, tevilo, spol, asovno obliko, vid, naklon in vezljivost, rabo nedolonika in

namenilnika,- rabo prislovov, veznikov in lenkov,- rabo predlogov in njihovo vezavo;

skladnjo- pravila za skladanje besed v besedne zveze, povedi in zveze povedi - npr. pravila o ujemalnem,

vezavnem ali priminem razmerju v besedni zvezi in povedi, pravila o hierarhizaciji in aktualizacijibesed v povedi ter pravila o besedni, pomenski in tematski povezanosti povedi,

- rabo sklonov,- tvorbo trdilnih in nikalnih povedi,- tvorbo pripovednih, vpraalnih in vzklinih povedi,- tvorbo podredno zloenih povedi in rabo ustreznih veznikov v odvisnih stavkih,- pravila o besednem in stavnem redu,- poroanje o prvotnem govornem dogodku s premim in ne premim (odvisnim) govorom;

pravoreje, tj. slovenske knjine glasove in njihov izgovor v razlinih poloajih v besedi, knjinonaglasno mesto in trajanje naglaenega samoglasnika ter knjino stavno intonacijo;

pravopisna pravila, tj. slovenske rke, zapisovanje glasov, rabo velike zaetnicein loil, pisanje skupaj/narazen, deljenje ter pisanje prevzetih besed.

4. Posluajo in berejo razlina besedila - jih razumejo, interpretirajo in vrednotijo; ugotovijo namen intemo besedila ter bistvene podatke; v seznamih (npr. RTV - programu, ceniku, kazalu, voznemredu ipd.) se dobro orientirajo. Izraajo svoje mnenje o besedilu ter ga znajo utemeljiti; spotujejomnenja in utemeljitve drugih oziroma so strpni do drugae misleih.

5. Uenci imajo razvito jezikovno, besedilno in pragmatino zmonost, tj.:- obvladajo besede ter slovnina, pravopisna in pravorena pravila slovenskega knjinega jezika;


4/33

4

- iz sopomenskih monosti znajo izbrati okoliinam ustrezno jezikovno znamenje oziroma izokoliin prepoznajo dejanski pomen besede (povedi) besedila;

- obvladajo tipino zgradbo pogostih besedilnih vrst (npr. zasebnega pisma, voila, estitke pa tudiopisa, pripovedi ipd.).

6. Obvladajo slovenski knjini jezik, ob njem pa tudi neknjine zvrsti (npr. nareje svojih starev, sleng

oz. govorico generacijskih zdrub ter razline argone oziroma govorice interesnih skupin); znajouporabiti knjine in neknjine zvrsti v ustreznih okoliinah.

7. Uenci se zavedajo, da v maternem jeziku najlae in najgloblje razmiljajo in ustvujejo tersporoajo svoje misli, ustva, mnenja, hotenja ipd. Vedo, da se z maternim jezikom povezujejo sslovensko kulturo, slovenskim narodom in slovensko dravo. Poznajo poloaj slovenskega jezika indrugih jezikov v Republiki Sloveniji.

II. Povezava vsebin in dejavnosti pri vzgojno-izobraevalnih ciljih

Pri vsakem tematskem sklopu naj uitelj smiselno povezuje razline vsebine in dejavnosti. Za pomopri njihovem povezovanju naj bo naslednja shema dejavnosti (npr. ob tematskem sklopu To sem jaz):

1. Aktivnost in opazovanje (Piaget-konzervacija) naj bosta celostna. To se pravi, da isti tematskisklop opazujemo v vseh utnih dimenzijah (VAKOG metoda; vidno, sluno, utno ...).Uencem posredujemo sistematiko opazovanja.

2. Za opisovanje je pomembna sistematika opisovanja.Z uenci se dogovorimo za sistematiko - tako lahko npr. nastane miselni vzorec:

oblaenje

prieskabarva lasje

igra branje glasba TV velikost oi

OPIS ZUNANJOSTIKAKO PREIVLJAM PROSTI AS

port zabave

konjikiTO SEM JAZ odzivanje

KOGA IMAM RAD POSEBNOSTI ZNAAJA navade

KJE IVIMmoji sorodniki

moji prijateljidrugje s kom ivim

tukajtukaj v Sloveniji

v oliv klubu


5/33

5

To je primer, kako nauimo uence opazovati. Gre za odgovore na vpraanja: kaken sem (pozunanjosti, po znaaju), kje ivim, koga imam rad, kako preivljam prosti as itd.

3. Primerjanje in razvranje (Piaget-seriacija)Po opisu se lahko primerjamo - med seboj, z brati, s sestrami; lahko se primerjamo po zunanjih inznaajskih lastnostih, po tem, kako se znamo predstaviti ali kako se predstavimo neznani osebi po

telefonu, uradno itd. (ustno ali pisno sporazumevanje, glasbena in likovna vzgoja ...).

4. RazumevanjePedagoki pojem razumevanje povezujemo s psiholokim pojmom vzronosti (konvergentnomiljenje). Pri razumevanju gre za ugotavljanje razlinih in skupnih lastnosti oseb - ugotavljanje, zakajskupno/razlino (uenci na niji stopnji ugotavljajo, zakaj so svetlolasi, rnooki, na viji stopnji paugotavljajo skupne in razline lastnosti rase ali tipov ljudi. Proces razumevanja je torej nujno povezanz vzronim miljenjem.

5. VrednotenjeGre za vrednotenje npr. lastnega znaaja, dela, vedenja ipd.. To zmorejo otroci/uenci vseh stopenj, lespodbujati jim moramo.

6. Uporabo ali spreminjanje povezujemo z divergentnim miljenjemIz spoznanega naredimo, ustvarimo nekaj novega (npr. kaj bi moral spremeniti, da bi bil zadovoljensam s seboj).

V vseh tematskih sklopih nastopajo enake faze oz. dejavnosti, ki se utrjujejo na poznejih sklopih.Tako uenci najprej pridobivajo in obvladajo osnovno besedje in osnovne stavne vzorce, elekasneje pridobivajo usmerjeno, kakovostneje, tematsko zaokroeno besedje in bolj zapletenestavne vzorce. Uenci si tako irijo besedje in stavne vzorce na istih vsebinah, saj so neposrednopovezani z obravnavo vsebin v posameznih tematskih sklopih.

Uitelj vodi uence pri vsakem tematskem sklopu po isti miselni strategiji in jih tako naui obvladatimiselno strategijo spoznavanja tematskega sklopa. Uenci bodo od teme do teme delali edalje boljsamostojno ter potrebovali edalje manj uiteljeve neposredne pomoi. To pa bo omogoilo njihovo

vejo samostojnost in s tem neloljivo povezano aktivnost oziroma motivacijo za uenje.

Uiteljevo nartovanje mora upotevati celoten tematski sklop in zajemati dalje asovno obdobje,odvisno od odloitve uitelja in uencev. Tako nartovanje, ki vkljuuje uence, pa je dobra osnova zauvedbo prevladujoega eksemplarnega didaktinega sistema, tj. projektnega unega dela.

A Uitelj naj ob vsaki enoti pripravi tematsko vezano gradivo, ki ga dobijo/priredijo na unihlistih

razlino slikovno gradivo, umetnostna besedila: pesmi (za branje, petje), uganke, pregovore, pravljice, zgodbe, legende, neumetnostna besedila:

a) lanke iz strokovnih revij, knjig, ubenikov,

b) prospekte, reklame, jedilnike, vozne rede, zemljevide, oglase, obrazce (na poti, banki ), razline igre: socialne, gibalne, spominske (igre vlog).

B Gradivo, ob katerem se strokovno pripravljajo na pouk

C Gradivo za svojo iro pripravo

III. Metodina navodila

Uni nart za dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture obsega devet vsebinskih sklopov. Vsaktematski sklop je razdeljen na tri starostne/jezikovne ravni. Uitelj na vseh ravneh v kombiniranemoddelku obravnava enako ali podobno vsebino, le cilji so prirejeni starostni in sporazumevalni ravniuencev. Pri nekaterih vsebinah je stvarna in jezikovna raven nakazana e v naslovu. Veliko je


6/33

6

prepueno uiteljevi iniciativi, ustvarjalosti in domiselnosti, ko bo upoteval specifinost okolja, vkaterem poteka dopolnilni pouk, zanimanje uencev, aktualiziral bo vsebine in tako dodatno motiviraluence. Tudi o izboru teme oziroma vsebine se lahko uitelj dogovori z uenci in preko izbranih vsebindosee predvideni cilj. To pomeni, da bo moral izbirati in menjavati razline dejavnosti pri pouku, kibodo uence miselno in motorino razgibale, da bodo vodljivi, uitelju pa bo tako laje uspelo pripeljatiuence do predvidenega cilja. Z drugimi besedami, vsebine so le osnova in so povezane s

funkcionalno (ciljno) vrednostjo. V unem nartu so poudarjeni predvsem funkcionalni cilji, ki imajometodino znailnost vsebine.

Razporeditev snovi (vsebin) je nekoliko spremenjena. Iz izkuenj uiteljev je priporoljivo, da zanejo sprvima tematskima sklopoma To sem jaz in Moja druina. Obravnava ostalih tematskih sklopov jeodvisna od specifike okolja, od upotevanja aktualnosti, interesov itd. O vrstnem redu in trajanju temeodloa uitelj po dogovoru z uenci.

Sodobna didaktika postavlja na prvo mesto zmonosti in interese uencev ter poudarja povezavoprocesov in vsebin pri vzgojno-izobraevalnih ciljih. Uresnievanje ciljev pri posameznih tematskihsklopih je odvisno od zmonosti in interesov uencev, zato je cilje za razne jezikovne ravni teko alicelo nemogoe loiti. V unem nartu sta ravni sicer nakazani (I., II. in III.), vendar bo uitelj ciljeuresnieval po lastni presoji, upotevajo spoznavne in sporazumevalne zmonosti uencev.

V unem nartu so nakazani funkcionalni cilji, ki peljejo uitelja k nujni razlembi funkcionalnih ciljevoziroma k njihovi operativizaciji in izbiri dejavnosti uencev. Uitelj sam nartuje dejavnosti, ki jih bodoaktivno poeli uenci in (ne)zavestno sledili predvidenemu funkcionalnemu cilju.

Uitelj naj uno uro s predvidenim konkretnim funkcionalnim ciljem nartuje tako, da ga bodo uencina koncu ure/tedenskega sreanja/ res tudi dosegli. Zato naj bo uitelj pri nartovanju aktivnosti zauence zelo eksakten, naj jih motivira, spodbuja, naj ne opravlja aktivnosti namesto njih, naj predvidirealne cilje, ki jih bodo uenci res lahko tudi dosegli. Ob koncu ure/sreanja/ naj uitelj z novodejavnostjo (igro ... ali kako drugae) preveri, kaj so uenci resnino dosegli, in si to tudi zabelei. eugotovi, da mu /uencem/ ni uspelo priti do zastavljenega cilja, naj tudi to zapie in po monostiposkua ugotoviti, zakaj (to lahko pomaga pri naslednjih pripravah na pouk z drugo skupino ali z isto vpoznejem obdobju).

UN za I., II. in III. jezikovno/starostno raven doloa:

KAJ IZVAJANJE SKLOPA

cilji temeljne metodine pristope

vsebine

Uitelj sam pa bo (skupaj z uenci) doloil:

KAKO

dejavnosti uencev konkretne cilje, ki jih uitelj prilagodi


7/33

7

(sporoanje, interakcije, osebnostnim posebnostim skupinedejavnosti vsakega posameznika)

V tem unem nartu smo izpustili stolpec s seznamom literature oz. unih virov, ki naj bi uiteljupomagala pri pripravi na pouk. Izbor le-tega smo prepustili uitelju, izvajalcu unega procesa.Izjema sta le dva ubenika, ki sta namensko pripravljena za dopolnilni pouk slovenskega jezika in

kulture v tujini.

Spoznavni jezikovni cilji so v uvodnem delu unega narta. Uitelj jih lahko sam izbira in vkljuuje vposamezne tematske sklope in dodaja k funkcionalnim ciljem za vsako jezikovno/starostno raven.

IV. Okvirne teme in funkcionalni ciljiOkvirne teme

nija jezikovna / starostna/raven

srednja jezikovna /starostna/raven

vija jezikovna starostna/raven

1. To sem jaz

2. Moja druina, druinski laniin njihovi poklici

3. as

4. Barve okoli nas

5. Oblaila

6. Moje telo

7. ola, uilnica - moje delovnomesto

8. Hrana

9. ustva

1. To sem jaz

2. Moji sorodniki

3. Prazniki in letni asi,asovne enote

4. Kaken sem - medkulturnost

5. Moda in vplivi kulturnega

okolja

6. Zdravje in bolezen

7. Stanovanje, vrste bivali

8. Hrana - izraz kulturnega innaravnega okolja

9. ustva in obutja

1. To sem jaz - moj prostias,moja prihodnost

2. Moji prijatelji (bikulturnost)

3. Poitnice, dopust, promet,potovanje

4. Barvitost pokrajine (opisikrajev, mest)

5. Oblaila (ekoloki vidiki

oblaenja, problemi v okolju)

6. Spolnost, lovekove pravice

7. Geografske, zgodovinske inkulturne znailnosti drave,v kateri ivim, in Slovenije

8. Prehranjevalna veriga;globalna soodvisnost v svetu

9. Strpnost do druganih,multikulturnost - ivljenjska

potreba sodobnega asa


8/33

8

Funkcionalni cilji

1. To sem jaz(nija jezikovna/starostna raven)

Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo(ubeniki, uni listi, revije,besedila ...)

Uenci: se predstavijo,

pozdravijo,izraajopronjo,zahvalo

poimenujejo inopisujejoosebe,predmete,dejanja inugotavljajorazlike mednjimi

opisujejo svojkraj

Uenci ob igri:- predstavijo sebe na razline naine in vrazlinih situacijah;

- predstavijo drugo osebo, jo opiejo, povedo,od kod je, kaj dela;

- pozdravljajo, izraajo pronjo, zahvalo(dobro jutro, dober dan, na svidenje; prosim,sedite; hvala za knjigo, roe; lepo, da ste vsiprili ...);

- izraajo (piejo) voila, estitke;- ogovorijo soolca/ko, prijatelja/ico;- ogovorijo odraslega mokega in ensko(gospod, gospa), vikajo, tikajo;

- ob vzornih primerih poimenujejo osebe,predmete, dejanja;

- To je ... Kdo je to?Kaj je to?- Ime mi je .../ Kako ti/vam je ime?- Piem se .../ Kako se pie?- ob vzornih primerih opisujejo in primerjajoosebe, predmete in dejanja:

- Stara sem .../ Koliko si stara?- Jaz sem... / Kaken si pa ti?- Stol je ../ Kaken je x?- Kaj dela oseba na sliki?- Kaj rad je (pije), bere, pie, poslua,gleda, dela?

- poimenujejo dravo, mesto, kraj, del kraja,ulico, najpomembneje stavbe v mestu,njihovo velikost ...(Kje ivi? ivim v Nemiji/Franciji/vici/Avstriji/Bosni in Hercegovini/Makedoniji,

nae mesto je Pariz/Sarajevo/Stuttgart;blizu nae hie je bolninica, banka,

eleznika postaja).


9/33

9

1. To sem jaz(srednja jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo

(ubeniki, uni listi, revije,besedila ...)

Uenci: pozdravljajo

izdelajo portretosebe

opisujejo

zanimivostikraja, mesta,ulice, hie, vkateri ivijo

napiejo pismo(prijatelju,znancu,sorodniku)

opiejo svoj

vsakdan

- ob igri vlog vadijo pozdravljanje (druinskihlanov, znancev, prijateljev, tujih ljudi);- pri pozdravljanju uporabljajo vljudnostneizraze;

- ogovorijo odraslega mokega in ensko(gospod, gospa), vikajo, tikajo;

- opiejo zunanjost izbrane osebe;- doloijo njene znaajske znailnosti;- opiejo njena oblaila;- izraajo svoj ustveni odnos do te osebe;

- odgovarjajo na uiteljeva vpraanja in

vpraanja soolcev;- ob slikah/fotografijah/ opisujejo zanimivostisvojega kraja, mesta ...;

- ob fotografiji hie, v kateri ivijo, govorijo ozanimivostih in dogajanju;

- izraajo (piejo) voila, estitke (na lastnihizdelkih);

- spodbudijo (z besedo/sliko) sorodnike,znance, prijatelje za obisk svojega kraja,mesta, drave ...;

- natejejo svoje dnevne aktivnosti.

1. To sem jaz - moj prosti as, moja prihodnost(vija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: pripovedujejo o

konjikih inprostem asu

pripovedujejo omonostih zadejavnosti vprostem asu

spoznavajorazmerje med

- natevajo dejavnosti, s katerimi se ukvarjajov prostem asu;

- poimenujejo skupine, v katerih ponejo teaktivnosti, ter naprave, orodje/igrae/, ki jihuporabljajo;

- povedo, zakaj se ukvarjajo s tem konjikom;- vrednotijo potrebo in vlogo konjikov primladih v ojem ivljenjskem okolju in iridrubi;

- predstavijo razmere in pogoje za dejavnostiv prostem asu v okolju, v katerem ivijo, in vSloveniji;

- primerjajo svoje interese z vrstniki v okolju, vkaterem ivijo, in vrstniki v Sloveniji;

- pripovedujejo o svojih doivetjih v prostemasu;


10/33

10

konjiki indelovnimiobveznostmi

primerjajonainepreivljanjaprostega asa

- vpraajo stare o njihovih staliih do dela inprostega asa;

- pojasnjujejo razliko med konjikom in svojimivsakdanjimi obveznimi opravili (v ivljenju nemoremo imeti samo konjikov, nauiti semoramo sprejemati tudi druge obveznosti,

Delo je ljubezen, ki je vidna oem.KalilGabren);- pripovedujejo, kako so prosti as preivljalinjihovi stari, stari stari, kako oni, soolci vSloveniji, v dravi, v kateri ivijo;

- vrednotijo pomen prostega asa zasodobnega loveka;

- ozaveajo razliko med prostim asom inbrezposelnostjo (podoivljajo loveka brezdela in z veliko prostega asa).

2. Moja druina(nija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: poimenujejo

druinske lane

opisujejo lane

svoje druine indoloijo svojemesto znotrajdruine

prepoznajorazliko medpopolno innepopolnodruino

poimenujejoopravila

druinskihlanov v druini

poimenujejopoklicedruinskihlanov

- ob slikah/fotografijah se nauijo poimenovatilane svoje druine in njihove vloge znotrajdruine (oe, oka, oi; mama, mami; brat,sestra); povedo tevilo druinskih lanov;

- poiejo razmerje do druinskih lanov

(mami sem sin, sestri sem brat ...);- natevajo lastnosti svojih druinskih lanov;

- poimenujejo lane druine, ki tvorijo popolnodruino;

- povedo, kateri lan druine manjka vnepopolni druini;

- natejejo in opiejo vsakdanja hinaopravila;

- Katera dela jaz opravim zase/za druino?- Kaj naredijo zame /za druino/ drugidruinski lani?

- izmed ponujenih fotografij o poklicih izberejotiste, ki se nanaajo na poklice, ki jihopravljajo druinski lani, in jih ustreznorazporedijo;

- ob igri vlog nebesedno predstavijo poklicedruinskih lanov;

- ob uiteljevi pomoi postopoma ubesedijodejavnost;

- ob sliicah poimenujejo predmete (orodje) za

posamezne poklice;- pripovedujejo o asovni odsotnosti starev


11/33

11

ugotavljajoznailnosti

poklicevdruinskihlanov

zaradi zaposlitve in o svojem doivljanjunjihove odsotnosti;

- povedo, ali so stari zadovoljni s svojimdelom (poklicem); zakaj?

- nauijo se peti, recitirati pesmice (ljudske,umetne, otroke), ki nosijo v sebi

ustvena

sporoila, vezana na sorodstvo, inpomagajo k pomnitvi osnovnega besedia.

2.Moji sorodniki(srednja jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: poimenujejo in

opisujejo svojesorodnike insorodnike svojihsoolcev

opisujejosorodnike inrazmerje do njih

izraajoustvenarazmerja dosorodnikov

pogovarjajo seo odnosudruinskihlanov do svojihpoklicev

poimenujejokraje bivanjasvojihsorodnikov insoolcev

- ob pomoi starev in uiteljev oblikujejo

druinsko drevo in poimenujejo svojesorodnike (dedek, babica, teta, stric,bratranec, sestrina ...);

- opiejo lastnosti sorodnikov, ki jih poznajo;- povedo, kaj so oni babici, teti, sestrini ...;- primerjajo razmerje do sorodnikov in

razmerje do svojih soolcev;- opiejo medsebojne stike (dopisovanje,obiski, praznovanja, medsebojna pomo);

- nauijo se peti, recitirati pesmice (ljudske,umetne, otroke), ki nosijo v sebi ustvenasporoila, vezana na sorodstvo;

- ob slikah poimenujejo ustvena razpoloenjaljudi;

- poimenujejo razpoloenje druinskih lanovob razlinih prilonostih (oz jutranjemvstajanju, pri nedeljskem kosilu, na izletu obrojstnem dnevu ...);

- poimenujejo poklice svojih starev in drugihsorodnikov, znancev, sosedov, starih starev;- povedo, kaj bi radi postali sami, ko odrastejo;- govorijo o poklicih svojih oboevalcev;

- poiejo na zemljevidu svoj rojstni kraj;- poiejo na zemljevidu kraje, mesta, kjerivijo njihovi sorodniki;

- stare spraujejo o njihovem rojstnem krajuin ivljenju tam neko in ga primerjajo zdananjim (v Sloveniji in v dravi, v kateri

sedaj ivijo).


12/33

12

2. Moji prijatelji; bikulturnost(vija jezikovna/starostna raven)


Uenci: opisujejo svoje

prijatelje

spoznavajorazmerje inpozitivno

vrednotijo jezikporekla in jezikokolja

poimenujejodrave, vkaterih segovori jezik, kije materni jeziknjihovihsoolcev inprijateljev

ugotavljajovzroke zavekulturno invejezikovnostanje v dravi,v kateri ivijo

oblikujejo svojastalia dojezikovne inkulturnerazlinostiEvrope

- poimenujejo svoje prijatelje v okolju, kjerivijo, in v Sloveniji ter jih primerjajo medseboj;

- opisujejo lastnosti svojih prijateljev in izraajoodnos do njih;

- naredijo plakat, na katerega napiejo vselastnosti dobrega prijatelja;

- pripovedujejo o svojih izkunjah in doivetjihv okolju, v katerem ivijo, in v Sloveniji zaradidobrega/slabega/ znanja slovenskega jezika;

- ozaveajo pomen znanja ve jezikov inpoznavanja razlinih kultur;

- poiejo osebo, ki govori ve jezikov inpozna ve kultur, ugotavljajo njen poloaj/pomen / v okolju, v katerem ivi;

- pojejo, recitirajo pesmi; pleejo, zaigrajopesmi, plese, skladbe iz Slovenije/o Sloveniji/in okolja, kjer ivijo;

- spraujejo stare in druge Slovence (inmorebiti tudi druge stare svojih soolcev inprijateljev), zakaj so prili v dravo, v katerisedaj ivijo;

- pripovedujejo in primerjajo ivljenje vSloveniji in v dravi, v kateri sedaj ivijo;

- izraajo svoje mnenje o odnosih med ljudmi(med soolci, prijatelji, znanci, sosedi,sodelavci ...) v svojem okolju, kjer govorijorazline jezike, in ohranjajo obiaje innavade, ki so jih prinesli iz drav porekla;

- opiejo slovensko kulturno prireditev, nakateri je bil prisoten predstavnik drave, vkateri ivijo;

- povedo svoje mnenje, zakaj je priel, kaj je stem izrazil, kaj to pomeni meni, nam kotskupnosti Slovencev, Sloveniji ...;

- poiejo informacije o prireditvi (obisku,razstavi, sejmu ...) v lokalnem tujemasopisu, ga prevedejo in predstavijodrugim.


13/33

13

3. as(nijajezikovna/starostna raven)

Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo(ubeniki, uni listi, revije,

besedila ...)Uenci: povedo, koliko je

ura

poimenujejodneve v tednuin dele dneva

poimenujejoimena mesecevin letnih asov

nauijo se nekajpregovorov,

vezanih na deledneva, ure,mesece ...

odgovarjajo navpraanja, Kdaj

- ob otroki pesmi (posluajo, zapojejo)spoznavajo ustrezne tevilke in asovneizraze;

- poimenujejo dejanja, ki jih opravljajo obdoloeni uri (ob slikovnem gradivu); npr. ob7.00 uri vstajanje ...;

- izdelajo papirnato uro;- iejo asovne podatke na priloenihprogramih za TV spored, vozni red, delovnias trgovin, olski urnik;

- poimenujejo dejanja, ki jih opravljajo zjutraj,opoldne, zveer;

- izdelajo tedenski koledarek svojih obveznosti(slikanica);

- posluajo, zapojejo slovensko pesem z imenimesecev in letnih asov;

- poimenujejo imena mesecev in letnih asovob slikovnih simbolih;

- povedo svoje rojstne datume, ki jih uiteljopremi z ustreznimi slikovnimi simboli

(npr.: Janez, 7. julij - sonek in morje, poletje);- poimenujejo opravila, povezana z letnimi asi;- slikovno in besedno izraajo vremenskepojave (de, deuje, deevno vreme, sneg,snei, oblano ...);

- ob jezikovnih igrah utrjujejo pridobljene pojmeza as in tevila;

- Rana ura, zlata ura, Ne hvali dneva predveerom, Na Gregorjevo se ptiki enijo ...;

- naredijo anketo in primerjajo svoje navade znavadami soolcev (npr. kdaj vstane, kdajima kosilo, kdaj so poitnice, kdaj deladomao nalogo ...).


14/33

14

3. Prazniki in letni asi, asovne enote(srednja jezikovna / starostna raven)

Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo(ubeniki, uni listi, revije,

besedila ...)Uenci:

poimenujejonajpomem-bneje praznike,vezane na letnease

opisujejo nainepraznovanja

primerjajo

praznike inpraznovanja

ovrednotijopomenpraznovanjazase in za svojodruino

- ob fotografijah poimenujejo najpomembnejepraznike v letu;

- opiejo pomembne dejavnosti za posameznipraznik;

- poimenujejo dravne in osebne praznike terpraznovanja, vezana na letne ase, inkulturno okolje (npr. dan dravnosti, rojstnidan, god, zeleni Jurij, pust, dan reformacije

...);

- sami pripravijo prilonostno praznovanje(rojstni dan soolca, uitelja/ice ...);- izraajo estitke in voila za razline oblikepraznovanj (ustno in pisno);

- piejo in ustno izraajo (v igri vlog ali vrealnosti) vabilo razlinim naslovnikom zarazlina praznovanja;

- opiejo in primerjajo praznike v okolju, vkaterem ivijo, in v Sloveniji;

- ob asopisnem in revialnem gradivu

aktualizirajo pomembna praznovanja obobletnicah, prireditve ob kulturnih in dravnihpraznikih;

- piejo besedila za objavo v asopisih;- opiejo praznino mizo v druini ob razlinihpraznovanjih (praznina miza je multikulturna);

- primerjajo praznovanje istih in podobnihpraznikov v dravi, v kateri ivijo, in vSloveniji;

- zapojejo nekaj prilonostnih ljudskih, otrokihin umetnih pesmi;

- ogledajo si likovno ustvarjanje slovenskih intujih slikarjev na temo izbranega praznika;

- sami likovno poustvarjajo na temoposameznega praznika;

- izraajo svoj odnos do praznika in pomenskoovrednotijo posamezni praznik.


15/33

15

3. Poitnice, dopust, promet, potovanje(vija jezikovna/starostna raven)


Uenci: opiejo naine

poitnikovanja

spoznajoturistinopomembnekraje v Slovenijiin v dravi, vkateri ivijo

spoznajoosnovnebesedne zveze

v turistiniagenciji

opiejo pot inprometna

sredstva dokrajapoitnikovanja

natejejo motiveza potovanja(neko, danes,v Sloveniji indravigostiteljici)

- opisujejo, kako preivljajo ljudje poletne inzimske poitnice;

- pripovedujejo o svojih poitnikih doivetjih;

- nartujejo potovanje v izbrano pokrajino,mesto v Sloveniji glede na cilje preivljanjapoitnic (dopusta); port, plavanje;

- spoznavajo naravne in kulturnozgodovinskeznailnosti kraja, druga razvedrila, slubenepoti ...;

- ugotavljajo in presojajo naravne oz.zemljepisne in kulturnozgodovinske danosti

za razvoj obiskanih krajev v Sloveniji;- pripovedujejo o svojih najlepih poitnicah, koje lo vse narobe;- natejejo, kaj vse vzamejo s seboj napoitnice;

- primerjajo poitnice, ki so jih preiveli ssorodniki, prijatelji, sami v koloniji;

- izdelajo program pustolovskih poitnic sprijatelji;

- tvorijo razline dialoge: kako rezerviratisobo, zamenjati denar, kako vpraati za pot,smer (oprostite, kje ...?), kako dobiti

informacije v zvezi s kulturnim programom,turistinim zemljevidom;

- povedo, kako bi rezervirali prenoie vhotelu;

- napiejo dopis turistini agenciji;- nauijo se izraziti svoje nezadovoljstvo s sobo,hrano, prevozom, ki so ga rezervirali prekoturistine agencije;

- svetujejo prijateljem, znancem, kam naj gredona poitnice in zakaj;

- ob zemljevidu opiejo pot do kraja preivljanjapoitnic (poiejo veje kraje) in z uiteljevo

pomojo spoznavajo znailnosti pomembnihkrajev;

- natejejo prednosti in pomanjkljivosti potovanjz avtom, ladjo;

- povedo, katera oblika potovanja jim jenajljuba in zakaj;

- primerjajo prometne poti v dravi gostiteljici inv Sloveniji;

- poiejo razloge za obstojee stanje inprizadevanja Slovenije za izboljanjeprometnih povezav;

- primerjajo gospodarski poloaj Slovenije indrave, v kateri ivijo;

- poiejo podatke v dnevnih asopisih drave


16/33

16

ovrednotijo pomenprostega asa in

potovanja zaloveka ter pomenrazvoja prometnein informacijsketehnologije za stikemed ljudmi, narodi,dravami

gostiteljice (in slovenskih) o prizadevanjihSlovenije za vkljuevanje v Evropsko unijo;

- spoznavajo vlogo dravnih meja;- seznanijo se s spreminjanjem vloge dravnihmeja v sodobnem svetu (EU ...);

- spoznavajo naine potovanj in prometna

sredstva neko (peaenje, furmanstvo,splavarstvo, eleznica ...);- ugotavljajo posledice velikega poseganja vnaravo z gradnjo prometnih poti in mnoinouporabo letal, avtomobilov, velikih ladij ... naokolje in zdravje ljudi;

- opiejo naine potovanj in prometna sredstvaneko (peaenje, furmanstvo, splavarstvo,eleznica ...);

- ozaveajo psihosocialne in kulturne vidikeprostega asa in preivljanje le-tega z

druinskimi lani v okolju, v katerem ivijo, inv Sloveniji danes.

4. Barve okoli nas(nija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo

(ubeniki, uni listi, revije,

besedila ...)Uenci: opazujejo

okolico inpoimenujejobarve

razvrajobarve

primerjajo barvemed seboj

- poimenujejo barve predmetov v razredu, nasvojih oblekah in v naravi, za katerepoznajo slovenske besede;

- nariejo predmete in jih pobarvajo, zapiejoimena barv;

- zapojejo pesmi, ki omenjajo barve;- ob jezikovnih igrah ponovijo in utrdijo

pridobljene izraze za barve;

- poimenujejo in prepoznavajo vrstni red barvv mavrici in na zastavi (slovenski in na

zastavi drave, v kateri ivi) in vse tudinariejo;

- izbranim barvam dodajajo samostalnike, kipoimenujejo predmete in pojme; belo mleko; rdea/e jagoda, jabolko; modro/e morje, nebo, oi;

- primerjajo barve oi med soolci,druinskimi lani;

- primerjajo barve jedi, ki jih radi jedo, in jihnariejo.


17/33

17

4. Kaken, kakna, kakno je(srednja jezikovna/starostna raven


Uenci: opisujejo ljudi

opisujejo ivali,rastline

opisujejopredmete

- ob uiteljevi pomoi uitelja izdelajo plakat,kamor zapisujejo vse pridevnike, kiopisujejo znaaj ljudi, ovrednotijo posamezneznaajske znailnosti;

- spoznajo besede, s katerim opisujejozunanjost;

- opisujejo prijatelje, soolce, sorodnike, osebena slikah;

- posluajo govorne posnetke razlinihgovorcev (po starosti, spolu, iz razlinihslovenskih pokrajin) in poskuajo prepoznatigovorce, opisati njihove lastnosti in jih

prepoznati na predloenih slikah, izbiroutemeljijo;

- spoznavajo nove besede ob pesmih, zgodbah,v katerih nastopajo ivali in rastline;

- spoznajo nekatere tipine ivali in rastline izSlovenije (na primer torklja, medved, lovekaribica, planika, ajda ...);

- nariejo razline ivali in rastline;- spoznajo pregovore, vezane na ivali inrastline;

- pridobljene pridevnike besede uporabijo vdvogovorih, v igri vlog;

- opisujejo predmete v uilnici, doma, v svojisobi;

- poimenujejo etnoloke predmete v okolju, vkaterem ivijo, jih primerjajo s slovenskimi;

- poiejo tipine etnoloke predmete vSloveniji (kozolec, majolika ...), jih opiejo invrednotijo njihov pomen.

4. Barvitost pokrajine (opisi krajev, mest)

(vija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: pripovedujejo o

doivetjih obopazovanjupokrajine inprimerjajobarvitost

- ob posluanju pesmi Slovenija, moja zelenaali Kekeve pesmise poskuajo viveti vpokrajine, ki so jih prepotovali;

- doivetje ob pesmi likovno izrazijo (uporababarv);

- ubesedijo doivljanje barvitosti (doloene,poznane) pokrajine in ugotavljajo vzroke za

razlinost v barvitosti pokrajin; relief,podnebje, rastje, lovekov poseg v naravo(industrija, prometnice, naselja );


18/33

18

vrednotijopomennaravnega inzdravega okolja

opazujejo barvena slikah

opazujejo delapomembnejihslovenskihsklikarjev

izdelajo,nariejo slike

- ugotavljajo vpliv naravnih danosti nalovekovo ivljenje v doloeni pokrajini inobratno;

- upovedujejo primerjavo med pokrajino, vkateri ivijo, in izbrano v Sloveniji;

- poiejo sodobno pesem (slovensko,

tujo), ki jim je ve in poje o pokrajini,podeelju, mestih, ivljenju v razlinemsocialnem okolju in se o njej pogovorijo;

- ugotavljajo monosti za prispevek vsakegaposameznika za ohranjanje naravnegaokolja;

- napovedujejo mone reitve;- napiejo spise in zaigrajo pogovor v

naravi med posameznimi naravnimielementi (reka, gozd, travnik, posamezneivali, govorijo o teavah, ki jih imajo zaradilovekovega obremenjevanja narave);

- poiejo kompromise med lovekovimipotrebami in naravnimi monostmi (vivljajose v vlogo sodobnih politikov, arhitektov,kmetovalcev, porabnikov, podjetnikov ... ino tem izvedejo okroglo mizo);

- opazujejo in upovedujejo razline motive(pokrajine, predmete, ivali, rastline, ljudi,dogodke na slikah);

- pogovarjajo se o ivljenju slikarjev, umetnikihsmereh (Ivana Kobilica, Matija Jama, FortunatBergant ...),

- opisujejo barve na njihovih slikah;- izraajo obutke ob slikah;- spoznajo galerije (Narodna galerija v

Ljubljani);

- pripovedujejo o svojih slikah;- primerjajo slike soolcev in jih ocenjujejo;razmiljajo o razstavi svojih slik v okviruslovenskega drutva in pripravilastnega kataloga slik ter predstavitevle-tega starem.

5. Oblaila(nija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: poimenujejo

razline vrsteoblail

- riejo in barvajo razlina oblaila terspoznavajo nove besede;

- oblaila izrezujejo iz razlinih modnihkatalogov in revij ter jih opiejo;

- zapojejo pesem: Moj klobuk ima tri luknje;- primerjajo pesem s podobno pesmijo v dravi,

v kateri ivijo;


19/33

19

opiejo svoja

priljubljenaoblaila

oblaila po

razlinihkriterijihrazvrajo vskupine

spoznavajopridevnike zaopisovanjeoblail

- zapojejo otroko pesem o oblailih;

- povedo, kaj najraje nosijo, zakaj;- primerjajo svoja oblaila z oblaili soolcev(katere barve so mi najbolj ve);

- natejejo poletna/zimska oblaila;- poimenujejo otroka oblaila, oblaila zaodrasle;

- loujejo moka in enska oblaila, oblaila zaport in prosti as, oblaila za slubo;

- kakno je to oblailo in katere vrste (toplo,rtasto, pisano, veliko, iroko, portno,mehko).

5. Moda in vplivi kulturnega okolja

(srednja jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: spoznavajo

najpogostejebesede inbesedne zveze,ki jihuporabljamo prinakupovanjuoblail

izraajo mnenjeo doloenemoblailu

povedo, kaj bioblekli zadoloenoprilonost

izraajo svojodnos domode, novih ine rabljenihoblail

- izraajo elje, pronje: Kaj elite? Ali lahkopomerim?Koliko stane? Iz kaknega blagaje? Ali mi pristaja?;

- samostojno tvorijo razline dialoge (igra vlog);

- vrednotijo lastnosti posameznih oblail;- te hlae so preiroke, ta klobuk mi je ve, ta

pulover ni ve moderen, to je predrago, to jesuper;

- vadijo stopnjevanje pridevnikov;

- povedo, kaj bi oblekli, e bi li npr. nasmuanje, veerjo za rojstni dan, novoletnozabavo, izlet v hribe, koncert;

- opiejo, kakna je trenutna moda za mlade;

- povedo, kaj jim je ve in kaj ne;- poiejo in predstavijo svoje modne vzornike;- iejo povezave med modo in delovnimi mesti

v tekstilni industriji;- povedo, e so kdaj podarili/zbirali oblaila za

socialno ibkeje druine, begunce, otroke vdrugih dravah, kaken je njihov odnos dooblail iz druge roke.

5. Oblaila (ekoloki vidiki oblaenja, problemi v okolju)(vija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo



20/33

20

Uenci: primerjajo

modo neko indanes

izraajo svojodnos domodnihzapovedi

pogovarjajo seo poklicumanekenk inmanekenov

spoznajopregovore,vezane na

oblaila

vrednotijooblaila skozias

- primerjajo svoja oblaila z otrokimi oblailisvojih starev;

- ugotavljajo, zakaj se moda tako hitrospreminja;

- povedo, kaj je moderno;- povedo, kaj menijo o barvanju las, pretiranemlienju, nezdravih sintetinih materialih,ivalskem krznu ...;

- izraajo argumente za in proti(npr. manekenke so lepe, veliko zasluijo,pogosto potujejo, ne smejo jesti okolade,nimajo asa za hobije, so pod stresom ...);

- poiejo pregovore, povezane z oblaili;- primerjajo te pregovore s slovenskimi(npr. Pamet je bolja kot amet.

Obleka naredi loveka, samo ne iz blaga.);

- spoznavajo oblaila v razlinih zgodovinskihobdobjih in jih primerjajo z oblaili v dravi, vkateri ivijo (spoznajo slovensko noo in noopokrajine v dravi, v kateri ivijo);

- ugotavljajo surovinski sestav svojega oblaila;- odidejo v trgovino in si ogledajo ceno

posameznega oblaila glede na surovinskisestav, dravo porekla;

- spoznajo oblailno industrijo v Sloveniji indravi, v kateri ivijo;

- ugotavljajo, poizvedujejo, zakaj razline

drave proizvajajo tekstilne idelke v manjrazvitih dravah;- ugotavljajo izvor svojih oblail in globalno

povezanost sveta preko oblaila.

6. Moje telo(nija jezikovna/ starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: poimenujejo in

opiejo deletelesa

izraajo svojepoutje

izraajo svojevtise z

zdravnikegapregleda

- s pomojo slikovnega gradiva spoznajo delelovekega telesa (ivalskega telesa -koristno za nakup mesa pri mesarju);

- povedo, kaj jih vasih boli, kaj je vzrok, kaj najnaredijo (npr. boli glava, trebuh, semprehlajen, kaljam .../vzemi aspirin, ne jejtoliko sladkarij, vzemi tablete, sirup, izmeri sitemperaturo ...);

- pripovedujejo o svojih obiskih pri zdravniku,zobozdravniku;

- spoznajo pomen rednih zdravnikihpregledov;


21/33

21

povedo, kakoskrbijo zaosebno higieno

- ob igri vlog (zdravnik/pacient)vadijo besednezveze, ki so povezane z zdravjem;

- natejejo predmete, ki jih imajo v kopalnici, indoloijo njihovo uporabo;

- opisujejo, kako si umivajo zobe, obraz;

- prebirajo besedila na razlinih higienskihsredstvih (milu, zobni pasti, pralnem praku...) in sami pripravijo kratek zapis (ali risbo) zauporabnike izbranega sredstva.

6. Zdravje in bolezen(srednja jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: natejejo

vzroke zazdravstveneteave inboleznisodobnegaasa

spoznajozdravstvenoizkaznico, ki joimamo v

Sloveniji, in joprimerjajo ssvojo

spoznavajo inpresojajo oblikezasvojenosti(kajenje,alkohol, droge)in jih primerjajomed sabo

spoznavajooblike pomoiljudem v stiskiin jih vrednotijo

ocenijo pomenzdraveganaina ivljenja

- ugotavljajo, zakaj ljudje slabo spijo, nimajoapetita, preve jedo, so pod stresom, jih muidebelost;

- spoznajo najpogosteje nalezljive bolezni;- povedo, kako se poutijo in kaj delajo, ko so

bolni;

- poiejo zanimive strani v zdravstveniizkaznici in jih pojasnjujejo;

- povedo, kaj morajo storiti, e gredo sami ali sstari za dalji as v drugo dravo na

poitnice, teaje, delo;

- poiejo znane posterje z gesli proti kajenju,drogam, alkoholu;

- izdelajo svoj poster s podobno vsebino;- berejo razlina besedila o zasvojenosti in

njenih posledicah za posameznika, druino,iro okolico;

- pripovedujejo o svojih izkunjah z drogami,alkoholom, cigareti;

- izrazijo svoja stalia do tistih, ki ivijo od te

industrije;

- izrazijo svoj odnos do krvodajalskih akcij,darovanja organov;

- povedo, kako skrbijo za svoje zdravje;- povedo, kaj pomeni zanje rekreacija, zdrava

prehrana, sprostitev, zdravo okolje (zrak,voda, rastline, zemlja);

- ugotavljajo, kako bi lahko izboljali svoj nainivljenja;

- razloijo pregovor Zdravje je nae najveje


22/33

22

vrednotijo

pomen lastneskrbi /drave/za zdravje

bogastvo;- poiejo podobne pregovore v jeziku drave, v

kateri ivijo;

- prebirajo razline lanke in informacije

zdravstvenih slub in zavarovalnic, ki govorijoo novostih na tem podroju;- preberejo in primerjajo nekatere zanimivelene iz zdravstvenega zakona v Sloveniji indravi, v kateri ivijo.

6. Spolnost, lovekove pravice(vija jezikovna/ starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo

(ubeniki, uni listi, revije,

besedila ...)Uenci: poimenujejo

otroke igraeza deklice indeke terugotavljajovzroke zadelitev

pogovarjajo se oravnanjuin izraanju

ustevsoolcev insoolk

ugotavljajorazlike medspoloma pripoklicnihodloitvah

spoznavajo vplivpolitinihodloitev navlogo enske,tujca v drubi

- povedo, katere igrae, druabne igre imajo ins katerimi se radi igrajo;

- povedo, katere igrae so jim stari kupovaliglede na spol (tradicionalno fantovske/deklikeigrae; pitola, tanki/punke ...);

- opisujejo in primerjajo izraanje svojih ustevob razlinih prilonostih(deklice, deki);

- primerjajo naine izraanja ustev v

slovenskem razredu in v razredu redne ole(venacionalni razredi/medkulturnaprimerjava);

- predstavijo poklic oeta in matere;- predstavijo delitev delovnih opravil v svojidruini in to primerjajo z druino tujegaprijatelja v dravi, v kateri ivijo;

- predstavijo svoje poklicne odloitve in jihprimerjajo med seboj;

- primerjajo tradicionalne moke/enske poklicein vrednotenje le-teh neko in danes vSloveniji in v dravi, v kateri ivijo;

- v dnevnem asopisju poiejo imena ensk narazlinih gospodarskih, drubenih, upravnih inpolitinih poloajih (primerjava Slovenije zdravo, v kateri ivijo);

- predstavijo po svoji presoji izbrano ensko, kiopravlja pomembno vlogo (drubeno,politino, znanstveno ...);

- poiejo pomembne enske osebnosti vslovenski zgodovini in v zgodovini drave, vkateri ivijo;

- ozaveajo pomen enakih pravic za vse ljudi;- ozaveajo pomen enakosti med spoloma,

narodi, rasami (enake monosti, ustva,potrebe, pravice, dolnosti za vse);


23/33

23

- primerjajo lovekove (otrokove) pravice vzgodovini in danes (Deklaracija o lovekovihpravicah);

- opazujejo, vrednotijo in primerjajouresnievanje zapisane deklaracije v svojemokolju in Sloveniji.

7. ola, uilnica - moje delovno mesto(nija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: poimenujejo

predmete, ki jihvidijo v uilnici

poimenujejoolske prostore

in osebe,zaposlene voli

pogovarjajo seo svojihsoolcih insoolkah

primerjajoolski sistemdrave, v kateriivijo, inSlovenije

natevajo inutemeljujejo

- posluajo, zapojejo oziroma se nauijopesmico, ki je vsebinsko vezana na olo;

- ob prepevanju uitelj pokae predmete nasliki, o katerih poje pesem;

- nariejo predmete iz pesmi, druge pokaejo v

uilnici in jih poimenujejo;- zaigrajo igro, ki besedno vkljuuje predmete vuilnici (utrjujejo pridobljene besede ob menjavijezikovnih iger s podobno vsebino, todadruganim ritmom);- prepoznavajo predmete po obliki, jih

razvrajo v skupine glede na velikost, barvo,uporabnost;

- iejo skrite predmete v uilnici;- natejejo in opiejo olske potrebine;

- poimenujejo olske prostore;- nariejo uilnico;

- poimenujejo osebe, s katerimi se sreujejo voli (uiteljico, ravnatelja, hinika, snailko );- povedo, kaj te osebe delajo v oli;

- nariejo portrete svojih soolcev;- opiejo soolca/ko, ki sedi zraven njih;- ugotavljajo medsebojne podobnosti in razlike;- zapiejo vse rojstne dneve soolcev in jih vigri vlog predstavljajo soolcem;

- pripravijo abecedni seznam uencev (najmlajiz risbami, ki jih sami naredijo, stareji papoimensko);

- izdelajo olski urnik;- povedo, kaj delajo v oli, kaj se uijo, kaj jim jezanimivo, kaj je teko, esa ne marajo;

- predstavijo svoj najljubi predmet;

- ugotavljajo, koliko let traja obvezna ola(razredna in predmetna stopnja terkako se imenuje) pri njih/v Sloveniji;

- ugotovijo, koliko uencev je v razredu, kolikoso stari;

- povedo, zakaj hodijo v slovensko olo, kaj jimje tu ve, esa ne marajo;- ocenjujejo pomen slovenske ole;

- povedo, kako si predstavljajo idealno olo,


24/33

24

lastnosti dobreole

idealno uiteljico (jo nariejo, opiejo in tozaigrajo).

7. Stanovanje, vrste bivali(srednja jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji: Razlenitev funkcionalnih ciljev: Moje uno gradivo

(ubeniki, uni listi, revije,besedila ...)Uenci: poimenujejo

prostore vstanovanju inpohitvo v njih

izdelajo/zapiejovpraalnik,vezan naivljenje vbloku, hii nadoloeno temo

spoznajo, kako

izgleda tipinaslovenska hianeko in danes,in jo primerjajos hio v njihovidravi

spoznajoposebnostigradnje hi vrazlinihpokrajinah

- poimenujejo stanovanjske prostore;- ob slikovnem gradivu poimenujejo predmete vposameznih prostorih in povedo, za kaj jihuporabljajo;

- opiejo/nariejo svojo resnino ali sanjskosobo;

- zapiejo asociacije in pregovore, povezane spredmeti v stanovanjih (npr. sedi na dvehstolih, irok kot omara, toen kot ura, lep kotslika ...), in jih pojasnijo ter iejo povezave in

podobnosti pregovorov z jezikom deele, vkateri ivijo;

- spraujejo (in zapisujejo odgovore), poskuajos pomojo odgovorov ugotoviti, zakaj je tako z njimi;

- povedo, kje bi oni najraje iveli, in razloijopomen dvoria, vrta;

- pripovedujejo o hinih ljubljenkih;

- na nemi zemljevid Slovenije lepijo slike

kmekih hi, ki so jih poiskali v starihasopisih, revijah;

- ob slikah/fotografijah opisujejo kmeko hio vSloveniji in spoznavajo nekatere posebnostislovenske kmeke hie; rno kuhinjo, slamnatostreho;

- ugotavljajo, v katerem delu Slovenije je ta hiatipina, in povedo, zakaj je takna (glede napodnebje, gradbeni material, obliko, funkcijo);

- primerjajo staro hio s sodobnim domom vSloveniji in v dravi, v kateri ivijo;

- vrednotijo pomen ohranjanja naravne inkulturne pokrajine;- nauijo se narodno pesem, ki pripoveduje okmeki hii, in poiejo sodobno, popularnopesem s podobno vsebino;

- opisujejo in primerjajo tipe arhitekture: alpska,primorska, panonska hia (delo v skupinah);

- opiejo svojo hio/hio v okolju, v kateremivijo/babiino hio.

7. Geografske, zgodovinske in kulturne znailnosti drave, v kateri ivim, in Slovenije(vija jezikovna/starostna raven)


25/33

25


Uenci: poiejo na

zemljevidu

geografsko legodrave, v kateriivijo, inSlovenije

spoznavajoslovenskegeografskeregije

spoznajoglavno mesto

spoznajo mesta

deele indrave, kjerivijo Slovenci

spoznajo nekajpomembnihpodatkov izslovenskezgodovine

utemeljijopomenslovenskegajezika kotnajmonejegaorodja zaohranjanjeslovenskega

- na zemljevidu Evrope poiejo in poimenujejodravo, v kateri ivijo;

- poimenujejo sosednje drave;- ugotavljajo, skozi katere drave potujejo vSlovenijo, kaj vedo o krajih, skozi katerepotujejo;

- primerjajo nemi zemljevid s fizino kartoSlovenije in ugotavljajo fizino-geografskelastnosti posameznih regij;

- spoznavajo slovenske besede za strokovnepojme (npr. fizino-geografske lastnosti,zmerno podnebje, panonskiniinski svet,panonska hia, gorski svet, primorski svet);

- poiejo veja mesta, reke, jezera;

- listajo po slovenskih dnevnikih in poiejolanke, ki omenjajo ta mesta, reke, jezera in vnekaj besedah, stavkih povedo vsebinolanka (zapiejo kljune besede, ki jih poznejepovezujejo v stavke);

- primerjajo Ljubljano z glavnim mestom drave,v kateri ivijo;

- spoznajo nekaj kulturnih znamenitosti mesta;

- spoznajo, da Slovenci ivijo tudi za slovensko

mejo, v sosednjih dravah in Italijani, Madariv Sloveniji;- poiejo na zemljevidu dvojezina imenakrajev, rek, gora (v Sloveniji, zunaj slovenskihmeja);

- ugotavljajo razloge za takno stanje (ivljenjeSlovencev v zamejstvu;

- spoznajo, da Slovenci ivijo tudi na drugihcelinah, v izseljenstvu;

- spoznajo, da je dananja drava Slovenijanova politina tvorba (neko je bila delJugoslavije, Avstro-Ogrske, Habsburke

monarhije, Nemkega cesarstva ...);- izdelajo asovni trak politinega,gospodarskega, kulturnega, nacionalnegarazvoja skozi zgodovino;

- primerjajo slovenski asovni trak sasovnim trakom drave, v kateri ivijo;

- spoznavajo (izbrano) obdobje iz slovenskezgodovine - motivacija je lahko stara ljudskapesem, noa, zanimivi fragmenti iz ivljenjaprednikov, pripovedke, legende, stare izdajeknjig; (pobiranje dekov za turko vojsko-janiarji, maevanje v slovenskem jeziku

(protestantizem in P. Trubar), Francoz vzibelki na panjski konnici ... itd.);


26/33

26

naroda vzgodovini

ovrednotijoprispevekSlovencev vsvetovno

zakladnicoznanja

- spoznajo slovenske izumitelje, znanstvenike,inovatorje, pisatelje, pesnike, umetnike,politike (poiejo jih v asopisih, leksikonih,olskih knjigah ...; preberejo nekaj zanimivih

utrinkov iz njihovega ivljenja in jih primerjajo spodobnimi ljudmi v dravi, v kateri ivijo).

8. Hrana(nija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: poimenujejo

posamezna

ivila

spoznajodnevne obroke

spoznavajovsakodnevnosporazumevanjeob nakupovanju

- poimenujejo ivila v domai shrambi;- razvrajo besede in slike ivil po

skupinah: sadje, zelenjava, meso, mleniizdelki, sladkarije;- natevajo svoje najljube jedi in jedi, ki jih nemarajo;

- povedo, kateri obrok je pri njih najobilneji,zakaj;

- spoznajo besedne zveze, ki jih izreemo primizi (npr. dober tek, na zdravje ...), jihprimerjajo z besednimi zvezami, ki jih izreejov dravi, v kateri ivijo;

- povedo/zapiejo recept svoje najljube jedi;- poiejo recept tipine slovenske jedi (po

maminem, babiinem, knjinem izroilu);

- ob igri vlog vadijo razline pogovore (npr. natrnici, v trgovini, slaiarni, restavraciji).

8. Hrana - izraz kulturnega in naravnega okolja(srednja jezikovna/starostna raven)


Uenci: poimenujejo

posameznaivila

opisujejo svojednevne obroke

pripovedujejo okulturnihnavadah,vezanih na

- natevajo ivila, ki jih dnevno kupujejo vtrgovini, in spoznajo novo besedie;

- sestavijo jedilnik, sestavo svojih jedilnikov zazajtrk, kosilo, veerjo, malico;

- sestavijo jedilnike za razline prilonosti;- obloena miza ponazarja vekulturnost,raziimo jo , primerjajo obloeno mizo obpraznikih v Sloveniji in v okolju, kjer ivijo;


27/33

27

kulinariko

vrednotijo inutemeljujejopomenprehranjevalnihkulturnih navadkot elementakulturnedediine

- nauijo se vljudnostnih besednih zvez obobrokih doma, v drubi prijateljev, v gostilni,na slavnostnih mestih;

- pogovarjajo se o primernih oblailih zadoloene prilonosti (povabilo na kosilo,veerjo ... k znancem, prijateljem, sorodnikom,

na slavnostno veerjo ...) in utemeljijo svojemnenje;- zaigrajo izbrane ivljenjske situacije;

- pogovarjajo se o prehranjevalnih navadah vokolju, v katerem ivijo (vsebini, koliini insestavi obrokov, navadah ob jedi, postrebi);

- ugotavljajo razlike med slovenskimi navadamiin navadami v okolju, v katerem ivijo, inpojasnjujejo razlike, iejo vzroke zadruganost.


28/33

28

8. Prehranjevalna veriga; globalna soodvisnost v svetu(vija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci:

analizirajoprehranjevanje vdruini/oli

primerjajosestavojedilnikovneko/danes

spoznavajonainprehranjevanjav dravi, vkateri ivijo, inga primerjajo s

Slovenijo/ostalim delomsveta

spoznavajonaine zaohranitevnaravnegaokolja

seznanijo se znainomprehranjevanjav izrednihokoliinah

- poimenujejo ivila in ugotavljajo njihovosestavo; maobe, ogljikove hidrate,beljakovine, vitamine, minerale;

- spoznavajo pomen hranilnih snovi za zdravoivljenje / prehranjevanje;

- predstavijo jedilnike doma /v oli/ in jihocenjujejo/vrednotijo;

- povedo, kaken je njihov pogled narestavracije s hitro hrano;

- sestavijo svoj jedilnik in upotevajo pravilnosestavo glede na vsebino maob, ogljikovihhidratov, beljakovin, vitaminov, mineralov;

- pripovedujejo, kakni so bili obroki njihovihstarev v otroki dobi (enolinost/pestrost);- ugotavljajo pomen sodobnih transportnih

sredstev za dostop do ivil s celega sveta;- vrednotijo prednosti in slabosti ivil s celega

sveta (nalezljive bolezni, prenos kodljivcev);

- spoznajo razliko med velikimi kmetijskimiposestmi/farmami in tradicionalnimi kmetijami(prednosti, slabosti);

- raziejo in poroajo, katera ivila soavtohtona, katera pa uvoena iz tujine,

kakne so cene in zakaj;- spoznajo in vrednotijo tipine jedi v okolju, vkaterem ivijo, in v Sloveniji;

- ozaveajo naine, kako bi sami lahkospremenili odnos do ivil, okolja in se hkratizdravo prehranjevali (kupim toliko, kolikor respotrebujem, ne odmetavam kruha);

- spoznajo postopek priprave hrane, e je takontaminirana, voda onesnaena, e ni

mono shranjevanje hrane v hladilnicah ...(e pride do potresa, poplave, daljega izpadaelektrine energije ...).


29/33

29

9. ustva(nija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci:

spoznavajosebe in izraajosvoja ustva obdoloenihprilonostih

opazujejoustvenarazpoloenjadruinskihlanov,sorodnikov

opisujejoustvena stanjasvojih soolcev,prijateljev

izraajo svojaustva in odnosdo starev,sorodnikov,ljudi v Sloveniji

- ob opisu fotografij ljudi, ivali spoznajo novepridevnike (npr. vesel, alosten, preseneen,zaskrbljen ...);

- predvidijo situacijo in opiejo svojo reakcijo vtej situaciji (mame ni doma, dobil sem novokolo, papagaj je uel);

- poiejo (iz svojega ivljenja) prilonost, izkatere so lahko razbrali, da jih mama/oe/brat/sestra ima rad/(a), da imajo oni radibabico, dedka, teto, strica;

- opiejo reakcije starev, sorodnikov obdoloenem dogodku (veselem, alostnem);

- natejejo druinske dogodke, ob katerih serazveselijo, razalostijo, in povedo, zakaj;

- opisujejo soolca v razredu, ki je doivel kaj(ne)prijetnega (slaba, dobra ocena, rojstni danin darilo, ki se ga je razveselil ...);

- razmislijo, koliko in kako sami lahkoprispevajo, da razveselijo soolca, prijatelja,sebe samega;

- poskuajo primerjati izraanje ustev svojihstarev in starev svojih prijateljev v razlinihsituacijah in ugotavljajo, zakaj (opiejokonkretno situacijo, ki so jo doiveli);

- spoznavajo, da moramo ljudje znatiobvladovati svoja ustva glede na ivljenjskosituacijo;

- povedo, kako doivljajo sorodnike v Sloveniji,kako pa tiste, ki ivijo v isti dravi, in razloijorazlike (bliina, oddaljenost);

- ob uiteljevi pomoi poskuajo ugotovitirazlike v temperamentu / izraanju ustevmed ljudmi razlinih deel (Kako je na deeli,v vasi, mestu? Ali je razlika med Slovenijo indravo, v kateri ivijo? Ali je razlika medSlovenci v razlinih dravah? ...).

9. ustva in obutja(srednja jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: poimenujejo

vrste ustev- povedo, kako se poutijo, e so ne/sreni,

alostni, e se pretvarjajo, laejo, ljubijo,sovraijo, se bojijo, e utijo pogum, e soneuakani, se jim mudi, se dolgoasijo, sonavdueni, ne/zadovoljni, ualjeni, trmasti,

vedoeljni;


30/33

30

ugotavljajovzroke za svojaustva

pojasnjujejo

vzroke zaustvenaravnanja

ozaveajo

pomen skladja/neskladjaustev inzunanjih reakcij

- opisujejo sebe pred ogledalom, opisujejosvojega soolca, prijatelja, neznano osebo nasliki iz revije;

- ugotavljajo, kako lahko lovek obvlada ustva,

jih prikrije, pridobi spretnosti igre vlog vivljenju, na delovnem mestu;- poiejo zanimive primere iz lastnega

ivljenja, ki kaejo na ne/pravilno ravnanje sustvi;

- pogovarjajo se o razlinih poklicih inposameznikovih znaajskih lastnostih;

- povedo ime svojega najboljega igralca,pevca, portnika (vzornika) in povedo, zakajje zanje najbolji;

- preizkuajo (v igri razlinih vlog) pokazati

skladje/neskladje med ustvenim stanjem inzunanjo reakcijo.

9. Strpnost do druganih, medkulturnost - ivljenjska potreba sodobnega asa(vija jezikovna/starostna raven)Funkcionalni cilji Razlenitev funkcionalnih ciljev Moje uno gradivo


Uenci: spoznavajo

razline reakcijeljudi, ki sopogojene sustvovanjem

ugotavljajo, doesa/koga imajopredsodke inzakaj

ozaveajonujnostodprave/zmanjevanjapredsodkov dodruganih

- posluajo/pripravijo glasbeni vloek s pesmimipopularnih slovenskih skupin preteklih let indanes, ljudske pesmi s socialno vsebino tujihavtorjev (Beatelsi), lanki iz dnevniasopisov;

- vivljajo se v ivljenjsko doivete situacije, vkaterih so ravnali agresivno in pojasnijo, zakajso tako ravnali (kdaj so podobno ravnali drugido njih);

- ugotavljajo razliko med strpnostjo in soutjem,vrednotijo oboje; kaj si sami eljo, esa pa si

ne elijo in zakaj;- natevajo razline vzroke priseljevanja/

izseljevanja ljudi v dravo, v kateri ivijo/Slovenijo;

- ugotavljajo, h katerim skupinam pritevamopriseljene/odseljene ljudi (politini, ekonomskimigranti, prisilno pregnani ljudje - begunci izdrav, v katerih poteka vojna);

- razmiljajo in pojasnjujejo: govoriti brez besed;- povedo, kaj priakujejo od starev, ole,

drube v ivljenju;- pojasnijo pregovor: esar sebi ne eli, ne

stori drugemu;- poiejo primerjavo med verskimi izroili o


31/33

31

iejo,pojasnjujejonekatere oblike

in posledicenestrpnosti vpreteklosti indanes

- ozaveajopojem strpnostiin zautijovrednost le-tezaposameznika,narod, dravo,svet

spoznavajovlogo in pomenvlad, politinihodloitev priodpravinestrpnosti dodrugih

enakosti ljudi in Deklaracijo o lovekovihpravicah;

- poiejo primere hudih kritev lovekovihpravic v zgodovini/danes; v dravi, v kateriivijo, in v Sloveniji;

- iejo vzroke za nestrpnost do narodov,socialnih skupin, posameznikov z druganozunanjostjo, potrebami, eljami;

- razmiljajo o svoji vlogi pri spreminjanju svetav smeri veje strpnosti,

- spoznavajo, kaj pomeni iveti v sencimonejih, boljih, kam nas to vodi;

- vivljajo se v razline vloge (zaigrajo), v katerienkrat zastopajo eno, drugi drugo skupino/posameznika;

- zaigrajo poslance v parlamentu, ki sprejemajozakon o zaiti otrok, tujcev, socialnoibkejih skupin, beguncev, starejih ljudi,invalidov;

- povedo, zakaj so tako igrali (vivljajo se vrazline ivljenjske situacije).

V. Projektno uno delo

Cilji in naloge ter posebnost vzgojno-izobraevalnega dela z otroki Slovencev, iveih v tujini, sonajbolja osnova za uporabo prevladujoega eksemplarnega didaktinega sistema - projektno unodelo.

Projektno uno delo sodi med odprte une sisteme oziroma procese; prek vsebin, organizacijskihoblik, metod in tehnik pouka sledimo zastavljenim ciljem. V unem nartu so navedeni funkcionalnicilji. V vseh tematskih celotah so tudi razlenjeni, vendar je uitelju prepueno e veliko prostora, daz uenci pri neposrednem unem procesu razlenjuje funkcionalne cilje in uvaja razline dejavnosti.Prav tu naj bo uitelj resnini moderator pouka, naj sledi interesom svojih uencev ter aktualnimdogodkom v njihovem ivljenjskem prostoru.

Za navedeni uni proces pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika in kulture v tujini se lahkoodloimo zaradi razlinih razlogov:

Projektno uno delo presega okvire tradicionalnega pouka in v razmerah, v katerih je navadnoorganiziran, uitelja ne omejuje niti vsebinsko niti organizacijsko, ne asovno pa tudi neprostorsko.

Omogoa medpredmetni (interdisciplinarni) pristop, prepletanje vsebin raznih predmetnih podroij,kar dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v tujini nedvomno je. Funkcionalni cilji v unemnartu obsegajo poleg zgodovinskih tudi geografske, socioloke, fizikalne, bioloke, umetnostne(likovne, glasbene) in druge vsebine, ob katerih uresniujemo jezikovne cilje.

Tema, ki jo izberemo pri projektnem unem delu, ni strogo asovno omejena. as, ki ga bomoporabili za obravnavo, je namre odvisen od zanimanja in sodelovanja uencev, od nainaskupnega nartovanja. Posamezne podteme lahko obravnavamo tudi v razlinih asovnihpresledkih. Tako npr. cilje pri temi Prazniki in praznovanja uresniujemo vekrat, odvisno odaktualnosti dogodkov (osebni prazniki in rojstni dnevi so lahko obravnavani v tematskem sklopu


32/33

32

To sem jaz, ob boiu, novem letu, veliki noi pa bomo pripravili projekte, ki bodo zajemalidruinska praznovanja, ege in navade v okviru praznovanja teh praznikov).

Motivacija za uno delo je namre mono odvisna od asovne aktualizacije in od prostorskedoloenosti vsebine (npr. praznovanje boia v okolju, v katerem otroci ivijo, primerjamo spraznovanjem v Sloveniji in tudi v drugih okoljih - evropski prostor). Vedno pa izhajamo iz okolja,

ki je otroku bliji, in povezujemo s Slovenijo, dravo porekla.

Projektno uno delo je izziv za uence in uitelje, saj spodbuja ustvarjalno vnemo, zato uence monomotivira za delo. Uenci aktivno sodelujejo v vseh fazah, opravljajo tudi vse tisto delo, kar je pritradicionalnem pouku opravil uitelj. im bolj so uenci aktivni, bolj so motivirani za pouk in ve senauijo. Med projektnim unim delom uitelj uence spodbuja in usmerja ter jim pomaga pridejavnostih, ki so jih prevzeli ob nartovanju projekta. Tako prihajajo uenci do znanja prek lastnedejavnosti. Pri projektnem delu je torej treba spretno zdruevati elemente uiteljevega vodenja unegaprocesa in elemente samostojnega dela uencev.

Ker se projektno uno delo razlikuje od tradicionalnega pouka, bi bilo treba izpostaviti nekaj bistvenihznailnosti (Gudjon, 1986):

1. Dinamina menjava oblik in metod

Pri projektnem unem delu se dinamino menjajo vse une oblike, od frontalne, skupinske doindividualne. V odnosih med uitelji in uenci prevladuje simetrino, dvosmerno sporoanje. Uiteljlahko spodbuja navzkrino, vesmerno komunikacijo tudi med uenci in ne le komunikacijo v smeriuitelj - uenec.

2. Tematsko-problemski pristop

Pri projektnem unem delu se vsebine lotevamo problemsko. Izbrana vsebina ali problem je tematskozaokroen. Nalogo ali problem, ki smo si ga izbrali, skuamo reiti in izpeljati do konnega izdelka - obkoncu nastanejo izdelki (razstava, razredna knjiga, lastni ubenik, pano, referat, prireditev, igrice,

literarni, likovni ali tehnini izdelki, pisma, predstavitev projekta starem, tuji oli, in e mnogo drugihoblik).

3. Reevanje ivljenjskih nalog, aktualizacija unega procesa

Vse cilje in naloge osmislimo, zato reujemo resnine probleme. Iz vsakdanjega ivljenja zajete uneteme zahtevajo drugane oblike in metode, kot jih omogoa tradicionalni pouk. Ob tako izbranihtemah so cenjene dejavnosti, ki imajo praktini znaaj in omogoajo uencem neposrednopridobivanje izkuenj, znanj in spoznanj. Zato so priljubljene tiste oblike dela, ki seejo iz olskegaprostora. Zaradi praktine naravnanosti oblik dela uenci povezujejo znanje, ki ga pridobijo s svojimiizkunjami (uimo se pisati - piemo babici, dedku v Slovenijo, nakaemo denar za igrao, avto;napiemo pronjo za vpis v olo, tipendijo, rezerviramo hotelsko sobo, nauimo se potovati, kerbomo odpotovali, se nauimo pravilno predstavljati, napiemo pritobo za slabe hotelske storitve,

izvedemo anketo, intervju ...).

4. Upotevanje interesov uencev

Interesi uencev se pokaejo e pri izbiri tematike. Uenci bodo motivirani za delo, e se bodo lahkolotili dejavnosti, ki jih zanimajo (npr. kako se bom predstavil - s fotografijo, risbo, s pesmijo, uganko).Uitelj zavestno spodbuja uence k razvijanju novih interesov. K temu pa veliko pripomorejo tudidejavnosti, ki izhajajo iz vsakodnevne ivljenjske situacije. Projektno delo omogoa razline pristope kreevanju nalog. S prevzemanjem razlinih nalog se od uencev priakuje samostojno in odgovornoravnanje. Odgovorni in samostojni pa so lahko le tedaj, e izvajajo naloge v mejah svojih zmonosti.


33/33

5. Aktiviranje im vejega tevila util pri uencih (VAKOG metoda)

Projektno uno delo je akcijsko usmerjeni pouk, s imer se preprei monotonost pouka. Uence jetreba utno in gibalno aktivirati. Ugotovljeno je, da obremenitev ve vstopnih kanalov (vidnega,slunega, tipnega) bistveno povea zapomnitev. Pomagamo si z gibalnimi igrami, pantomimo,ilustracijo, zapisom, govorjenjem, pisanjem, risanjem, glasbo, socialnimi igrami ipd..

6. Socialno uenje navaja na sponatano medsebojno sporoanje

Uenci sodelujejo med seboj e pri nartovanju, nato pa s skupnim postavljanjem in reevanjemnalog, z delom v dvojicah ali skupinskem delu, s skupnim poroanjem, poizvedovanjem, ustvarjanjemitd. Vedo, da je uspeh odvisen od dobrega medsebojnega sodelovanja. Za realizacijo nalog in ciljev vprojektnem unem delu je potrebno tudi sodelovanje starev, bratov, sester, babic ... S tem se olapriblia starem ter spodbudi k bolji komunikaciji med otroki in njihovo druino.

7. Samoorganiziranje in prevzemanje osebne odgovornosti

Uenci naj se med seboj dogovorijo, kdo bo prevzel katero nalogo in kako bodo naloge realizirali. Taknain dela spodbuja uence k sodelovanju brez uiteljevega siljenja in razvija pozitivno samopodobo.

Upotevanje vseh natetih lastnosti projektnega unega dela zahteva uiteljevo strokovno, zlasti pametodino usposobljenost. Z uvajanjem projektnega unega dela kot didaktinega sistema, ki sebistveno razlikuje od tradicionalnega pouka, se spremeni celoten stil ivljenja in dela, saj so uencibistveno bolj motivirani. Prav to pa je za tiste, ki prihajajo k dopolnilnemu pouku po napornem delu voli, izredno pomembno.

VI. Sodelovanje s stari

Za dosego ciljev je pri projektnem unem delu nujno sodelovanje zunanjih sodelavcev. Za uence vtujini bodo to najvekrat lahko le domai (stari, stareji bratje, sestre, babice), od katerih bodoizvedeli, kako so praznovali osebne ali druinske praznike v domovini, katere so tipine jedi vposameznih slovenskih pokrajinah itd. Uenci tako neposredno poizvedujejo, raziskujejo, urejajo,reujejo probleme tudi s pomojo starev, zato se spreminjajo tudi njihova medsebojna razmerja terodnos starev do ole - olsko delo se nevsiljivo priblia starem.Projektno uno delo gradi na temah iz vsakdanjega ivljenja, zato rpajo uenci informacijo tako izpisnih virov kot tudi iz neposrednega okolja.

Ker se projektno uno delo razlikuje od tradicionalnega pouka, mora uitelj stare seznaniti s ciljidopolnilnega pouka in nainom pouevanja, uiteljevo obveznostjo in monostmi ter vlogo starev pritem. Starem je treba podrobneje predstaviti cilje pouka, pojasniti jim je treba sodobneji pristop kuenju in olskemu delu, ki je gotovo drugaen, kot so njihove lastne olske izkunje. Spodbuditi jih jetreba k aktivnejemu sodelovanju z uiteljem. Jasno jim je potrebno povedati, da so oni najbolji,najpristneji otrokov govorni vzornik in naj s svojim otrokom govorijo slovensko (e seveda znajo).

Ena izmed temeljnih zahtev projektnega unega dela je, da je pouk osmiljen, ivljenjski, zato je trebastarem vekrat prikazati izdelke njihovih otrok - ob koncu obravnavanih tematskih sklopov pripravimopredstavitev izdelkov (razstava, lastni ubeniki, pesmice, ilustracije, prireditev, reitve problemov,posredovanje znanj, ki jih je otrok osvojil na drugaen nain, prikaz izoblikovanega vrednostnegasistema, ki ga rpa iz svojega okolja, predvsem iz druinskega ivljenja). Starem je treba pojasniti,kako zelo so pri osebnostnem, predvsem govornem razvoju uencev potrebne spodbude in pomookolja, druine. Omogoiti jim je treba, da ob skupnem reevanju problemov in nalog doivljajo prijetnadoivetja olskega ivljenja. Vekratni stiki med stari in olo bodo omogoili, da bodo stari novinain olskega dela ne le sprejeli, temve se zanj tudi ogreli in tako s svojim ravnanjem pomagaliuitelju pri veanju motivacije za uenje v slovenskem jeziku.

Documents

Učni načrt zdomci