L E T O V I I . / S T E V . 26 K R A N J , D N E 26. J U N I J A 1954 ; «

» R E J A U R E D N I Š K I O D B O R / O D G O V O R N I U R E D N I K S L A V K O B E Z N I K / U R E D N I Š T V O I N U P R A V A : K R A N J , S A V S K I B R E G 2; T E L E F O N 475; T E K . R A C . P R I N B K R A N J - O K O L I C A S T E V . 624-»T«-127 / I Z H A J A V S A K O S O B O T O / L E T N A N A R O Č N I N A 400 D I N , P O L L E T N A 200 D I N , Č E T R T L E T N A 100 D I N , M E S E Č N A 35 D I N / P O S A M E Z A Š T E V I L K A S T A N E 10 D I N

T o v a r i š Ivan Regent pozdravlja zbrano m n o ž i c o na zletu »Svobod« v Završn ic i

Pred čas tno tribuno v Završn ic i se je zbralo nad 10.000 delovnih ljudi

»Svoboda« iz Bohinjske Bistrice je sprejela za d o s e ž e n o prvo mesto v tekmovanju kulturno-prosvetnih druš tev t a d o v l j i š k g a

okraja lepo izvezen prapor

» o h i n j c i v narodnih nošah so se tudi ude lež i l i zleta

S a m o u p r a v l j a n j e v z d r a v s t v u

je dosegla velik uspeh - Nad 10.000 u d e l e ž e n c e v - Zbora so se udelež i l i ugledni gostje - Pokazala se je enotnost

delavskega razreda v borbi za socializem Ze dalj č a sa so se de lovn i l judje z vse Goren j ske p r i ­

p r a v l j a l i za zlet v Z a v r š n i c i , na k r a j u , k je r so že takoj po I. sve tovn i v o j n i z b o r o v a l i d e l a v c i p redvsem z Jesenic pa tud i iz os ta l ih d e l a v s k i h s r e d i š č Gorenjske . Lepo s o n č n o nedel jsko ju t ro je b i lo z le tu nak lon jeno i n že v zgodnj ih j u t r a n i j h u rah so se zgr in ja le z vseh s t rani m n o ž i c e l j u d i . P r i h a j a l i so z v l a ­k i , k a m i o n i , ko le s i i n p e š vse do desete ure, d o k l e r se n i pred lepo o k r a š e n a s lavnostno t r ibuno zbra la 10-t isoč g lava m n o ž i c a . P r i š l i so tud i ug ledni gostje, med k a t e r i m i je b i l predsednik I z v r š n e g a sveta L j u d s k e s k u p š č i n e t o v a r i š B o r i s K r a i g e r , č l a n C K Z K J t o v a r i š B o r i s Z i h e r l , p redsednik G l a v ­nega odbora Zveze Svobod tov. Ivan Regent, poslanec za okraj R a d o v l j i c a i n č l a n C K Z K S tov. F r a n c P e r o v š e k , p redsednik r e p u b l i š k e g a zbora p ro izva ja l cev tov. M a v r i c i j Bo re , sekretar O K Z K S R a d o v l j i c a tov. M i r k o Z la tna r , predsednik L O M O K r a n j tov. V i n k o Hafner , sekretar M K Z K S K r a n j tov. Ivo M a j d i č i n mnog i d r u g i gostje, med n j i m i tud i s ta r i S v o b o d a š i . R a z e n tega so zle tu p r i so s tvova l i t u d i č l a n i Ze leza r skgea k u l -turno-prosvetnega d r u š t v a » I s k i a « iz Zen ice , k i so pozneje tud i i z v a j a l i k u l t u r n i p rogram.

Zle t je o t v o r i l predsednik O S S u m e t n i š k a a r u š t v a v radov l j i -

i n II . svetovno vojno man i fe ­s t i r a l t ud i o d l o č n o s t i n enot­nost vsega de lavskega razreda v svobodni s o c i a l i s t i č n i d o m o v i ­n i , k i s i s t rn jen ok rog svojega neomahl j ivega vods tva m i r n o g rad i svojo bo l j šo i n s r e č n e j š o pr ihodnost .

( > 1» useiiut

O k n o v svet

V E C Z D R A V E P I J A C E *

Z o b č n e g a zbora j a v o r n i š k e »Svobode«

•

S svetovnega p rvens tva v nogometu

Z a b a v n a s t r a n

S SODNIH D V O R A N

J

Z zasedanja OLO

Kranj -Odlok o ustanovitvi gozdne uprave — Ustanovitev in­špekcij — Garancijske iz­

jave za podjetja v okraju V torek, 22. j u n i j a , je O k r a j - Z a b n i c i ne dos tavi O L O v K r a -

n i l j u d s k i odbor na svoj i r edn i n j u t o č n e j š e g a p rog rama dela s k u p n i seji obeh zborov sprejel i n g l a v n i h n a č r t o v . Os t a l i o-

tov. F r a n c P o g a č n i k , k i je p r i - š k e m o k r a j u i n de ja l , da bodo vrs to odlokov, s k a t e r i m i je d l o k i o raz las t i tvah v Predos -sotne goste i n m n o ž i c o toplo taka prosvetna t ekmovan ja v v s k l a d i l svoje ustanove z r epu- l j ah i n v Š e n č u r j u pa so b i l i p o z d r a v i l . Na to so z d r u ž e n i b o d o č e vedno p o g o s t o j š a i n da b l i š k i m i p redp i s i . S posebnim sprejet i . p e v s k i zbo r i zapel i In te rnac io- se bodo r a z m a h n i l a tud i v druge o d l o k o m je b i l a us tanovl jena N a sej i so o d b o r n i k i spre je l i nalo, k i je m o g o č n o odmeva la kra je n a š e r epub l ike . T e h tek- okra jna gozdna u p r a v a i n njen popravke k sk l epu o p o m o č i po-od sten Stola i n se raz legala po movanj bo č e d a l j e v e č i n vedno predstojnik . F o r m i r a n j e uprave p l a v l j e n i m k r a j e m na Sta jer -vsej d o l i n i Z a v r š n i c e . Po t em je bolj bodo p r i speva la h g r a d i t v i za gozdove je b i lo potrebno z a - skem i n v B o s n i , o č e m e r pa sp regovor i l p redsednik D P D novega s o c i a l i s t i č n e g a č l o v e k a , r ad i b o l j š e g a i n s m o t r n e j š e g a p o r o č a m o na d r u g e m mestu. »Svobod« J a v o r n i k - K o r o š k a B e l a je p o u d a r i l t o v a r i š Regent. To tov. F r a n c T r e v e n , k i je v i z - je nujnost, ka j t i z mate r ia lno č r p n e m referatu med d r u g i m izgradnjo n a š e g a gospodarstva de ja l : se m o r a r azv i j a t i t ud i njena

»Že p red dva j se t imi , t r idese- nadgradnja — k u l t u r n a de jav-

i z k o r i š č e v a n j a n a š i h gozdov. P r a v tako je o k r a j n i l j u d s k i odbor us tanovi l f i n a n č n o i n t r ž n o , i n š p e k c i j o , k i sta s icer že dalj č a s a obstojal i , vendar

t i rni l e t i so se z b i r a l i v t em nost, je g o v o r n i k z a k l j u č i l svoj n is ta b i l i fo rmalno p ravno k r a j u de lovn i l judje Goren j ske , govor, p redvsem d e l a v c i z Jesenic, k i V i m e n u r e p u b l i š k e g a odbora so v n a r a v i i s k a l i r a z v e d r i l a , s ind ika t a pa je nato zlet po-kajti okrog njihovih domov j e z d r a v i l še tov. M a v r i c i j Bore . s topal ž a n d a r s k i š k o r e n j kapi- S l e d i l je k u l t u r n o - u m e t n i š k i t a l i s t i č n e g a r e ž i m a predvojne program, k i so ga i z v a j a l i z d r u -Jugos lav i j e i n p r e ž a l na vsako žen i p e v s k i zbor i i n j e s e n i š k a besedo predvsem t is t ih , k i so ž e l e z a r s k a godba na p iha l a

u -s tanovl jen i . V obe i n š p e k c i j i je O L O i m e n o v a l tud i č l a n e i n pa preds tojnike le- teh.

V nada l jevan ju je O L O spre­j e l p o r o š t v e n e iz jave za gos t in ­sko podjetje « D o m na Jeze r ­s k e m « v v i š i n i 3,488.000 d ina r

Seja Zbora proizvajalcev

K r a n j , petek 25. j u n i j a Danes bo zasedal Z b o r p r o i z ­

vajalcev O L O K r a n j , k i bo raz ­p r a v l j a l o p o t r d i t v i z a k l j u č n i h r a č u n o v za leto 1953 n e k a t e r i m podjetjem kran j skega okra ja . R a z e n tega bodo r a z p r a v l j a l i t ud i o p o r o č i l u komis i j e glede

jev. O L O je ugo tov i l , da je p o d - P l a č n e g a sk lada t rg . podjetja smelo g leda l i v b o d o č n o s t i n ob- N a k o n c u Slavnostnega de la jetje k r e d i t n o sposobno i n da K o k r a « K r a n j , o p red logu S v e -soja l i tedanj i k a p i t a l i s t i č n i s i - p rograma zleta v Z a v r š n i c i pa k r e d i t tud i nujno r a b i . O d b o r - t a z a gospodarstvo o uporab i stem, k i je t l ač i l de lovnega č l o - je predsednik Okra jnega s i n d i - n i k i so i zg lasova l i p o r o š t v e n o nerazpore jen ih sredstev vodne -veka . Danes , ko smo zopet zb ra - ka lnega sveta r a z d e l i l d ip lome iz javo še za k m e t i j s k o podjetje ga sk lada za nujna de la na re-n i na tem mestu nas navdaja za d o s e ž e n e uspehe v t e k m o v a - » S o r s k o pol je« v v i š i n i 3 i n p o l gu l ac i j i T r z i s k e B i s t r i c e i n upo-ponos, da smo na svobodni z em- n ju k u l t u r n o - u m e t n i i š k i m d r u - m i l i j o n a d inar jev , za Z d r a v - r a b l P W » V l a e n l h v i š k o v vodne -Iji , ka tero so n a š i d e l o v n i l judje š t v o m in D P D »Svoboda« r a - s tveni dom v K r a n j u , za O l j a r - ^ a sk lada kot z a č a s n o posoj i lo z v e l i k i m i ž r t v a m i osvobodi l i , d o v l j i š k e g a okra ja . L e p p rapor no v B r i t o f u i n p o r o š t v e n o i z - s k l a ° u z a fmansi ranje m v e s t i -p r e p r i č a n i , d a so sedaj uresn i - i n p rvo mesto s i je p r i b o r i l o javo v v i š i n i 282 m i l i j o n o v d i - ^ e ^ _ f . ^ 3 f , ^ . „ f . " e ^ n f ™ č e n e t e ž n j e i n c i l j i i z k o r i š č a n i h kot n a j b o l j š e D P D »Svoboda« iz ar jev za tovarno g u m i j e v i h i z - " d e l o v n i h m n o ž i c « Boh in j ske B i s t r i c e . d e l k o v »Sava« v K r a n j u . T o -

Z b o r je nato v i m e n u p red - N a k o n c u z le ta so pos l a l i t ud i v a r n a n a m r e č potrebuje k r ed i t sedstva S Z D L S loven i je i n g l av - pozdravn i t e legram tov. T i t u . za presel i tev svo j ih obratov v nega odbora D P D »Svobod« V dopo ldansk ih u r a h i n še po- nove prostore na G a š t e j u i n za p o z d r a v i l t o v a r i š I van Regent, zno v n o č pa so fo lk lo rne s k u - i zp l ač i lo d e l e ž a t ova rn i » In ­k i je v svojem govoru poudar i l , pine, godbe na p iha l a , l u t k o v n o t eks» , k i je svoj obrat II . pre­da je pomen prosve t l jevanja g l e d a l i š č e z Jesenic i n razne pus t i l a »Savi«, n a š e g a delovnega č l o v e k a , ne sa- telovadne skupine izva ja le pe- O L O je z a č a s n o z a v r n i l raz-mo v s t rokovnem, ampak tud i ster k u l t u r n i i n t e lovadn i p r o - las t i tven i odlok za neko parce-v s p l o š n e m k u l t u r n o - n o l i t i č n e m gram. lo v Z a b n i c i , k j e r že l i o b L O pogledu zelo v e l i k . N a n i z a l je Z le t na Z a v r š n i c i je razen Z a b n i c a g rad i t i o b č i n s k o h i š o .

r edu še p o r o č i l o komis i j e o ta­r i f n e m s is temu tovarne »Runo« v T r ž i č u , r a zp rava o p r i t o ž b i Peka rne T r ž i č zoper o d l o č b o L O M O T r ž i č glede nadurnega dela i n n a k n a d n i p red log za r e ­fundaci jo ob ra tn ih sredstev.

Plenum mefaluraov Jesenice, 25. j un i j a . V pros to­

r i h »Kaz ine« na Jesenicah se v e l i k e uspehe, k i so j i h dosegl i spomina na revo luc iona rno de- Razlas t i tev je b i l a odklonjena bo j u t r i zače l p l e n u m s i n d i k a t a D P D » S v o b o d e * i n k u l t u r n o - l avsko dejavnost v dobi med I. za to l iko č a s a , d o k l e r O b L O v m e t a l u r š k i h de lavcev J u g o s l a ­

v i je , k i bo zasedal dva dn i . Na

L0M0 Krani bo razpravljal o reorganizaciji trgovske in gostinske mreže

p l e n u m u bodo r a z p r a v l j a l i m e d d r u g i m o zdravs tvenem z a v a ­rovan ju m e t a l u r š k i h de lavcev , o z a k l j u č k i h v de lu zadnjega p lenarnega zasedanja C O S Z D L Jugos lav i je , na ka t e r em so r az -

Kranj, petek, 25. junija. n i l a se bodo kot zakupna o z i - t i j , k i bo na seji podala poro- p r a v l j a l i o stanju i n b o d o č i h t - y ) ' 7 ' " P — roma zasebna gostJfšča ter iz č i lo . P r e d l o ž i l i bodo l j u d s k e m u nalogah s i n d i k a l n i h o rgan izac i j ,

nes J?0-?0 J?° r e a n a n j i h u s t a n o v i l a n a s i e d n j a S a m o - odboru imenovanje d i rek to r j ev o p r i p r a v a h na kongres s i n d i -' e s tojna m a n j š a g o s t i š č a : gos t i l - i n u p r a v n i k o v v podj . » A v t o - ka ta m e t a l u r š k i h de lavcev J u ­

na »Na B e k s e l n u « , »P r i J e r i c i « , p r e v o z n i š t v o « , » R e m o n t u « č e v l j . goslavi je i n neka te r ih d r u g i h »Pr i K o l o d v o r u « , ' gos t i lna »Pr i s t rojev i n » K l j u č a v n i č a r s t v u « . v p r a š a n j i h . Knedc?lnu« i n gost i lna » P r e š e r -

o b č i n e K r a n j , na k a t e r i bodo r a z p r a v l j a l i o m n o g i h v a ž n i h v p r a š a n j i h . K o t n a j v a ž n e j š a v p r a š a n j a dnevnega reda so pred log i Okra jne gost inske o z i ­roma t rgovinske zbornice v K r a n j u , k i j i h bodo skupaj z mnen jem t a j n i š t v a za gospo­dars tvo i n komuna lne zadeve mestnega l jud . odbora p red lo ­ži l i o d b o r n i k o m v razpravo . Iz tega skupnega predloga povze-

nov h r a m « . P o p o l n o m a se pa uk ine jo , — bodis i za rad i ne^ p r i m e r n i h prostorov a l i iz sa­ni ta rno h i g i e n s k i h oz i rov — n a ­slednj i d r ž a v n i , z a k u p n i i n za

Pomoč kamniškega RK M e s t n i odbor R K v K a m n i k u k u a k c i j a za k rvoda ja lce . O k o l i

s ebn i"obra t i : »Buffe t S t a r e « , go- J e p r i č e l z zb i r an jem p o m o č i 300 se j i h je že p r i j a v i l o , a t i s t i lna »Pr i R u č i g a j u « , gos t i lna »Pr i F i n k u « . — R a v n o t a k o se predv ideva jo p r e c e j š n j e spre-

™ m ° J _ l * "_3] ?_"JF**£ft membe tud i v t r g o v i n s k i m r e -

že p r v i dan po n e s r e č i i n posla l so p o v e č i n i iz d e l a v s k i h vrs t . ce l j skemu R K takoj 20.000 d i n N a p o d e ž e l j u n i t o l i ko odz iva .

N a zadnj i seji odbora za zdravs tvo p r i o k r a j n e m l j u d ­skem odboru v R a d o v l j i c i so r a z p r a v l j a l i o pog lab l j an ju sa ­mouprav l j an j a v zd ravs tvu i n 0 p r i l a g o d i t v i up rav l j an j a po­r a j a j o č i m se k o m u n a m . N a seji s o p redvsem g o v o r i l i o de lu k o ­mis i je , katero je na p r e j š n j e m z asedan ju i m e n o v a l okr . l j u d ­sk i odbor z namenom, da p r i -P r a v i ana l izo t renutnega s ta ­nja o z d r a v s t v u i n izde la z a -ki j u č k e i n predloge za n a d a l j ­nj i razvoj i n i z b o l j š a n j e z d r a v ­

stvene s l u ž b e v ok ra ju . K o m i ­s i ja , katero vod i dr . J o ž e B e -nedik , bo de la la p redvsem po n a č e l u , k a k o č i m b o l j prenes t i samoupravl jan je do n a j n i ž j i h enot i n bo p svo jem de lu po­r o č a l a na enem p r i h o d n j i h z a ­sedanj O L O .

N a seji so med d r u g i m ugo­t o v i l i t ud i to, da se je stanje v ambu lan tah tako v n j i h o v e m gospodarjenju kot v 'de lovanju znatno i z b o l j š a l o , odka r se v n j i h u v e l j a v l j a d r u ž b e n o samo­uprav l j an je .

kot gost inska podjetja H o t e l ži , o č e m e r smo pa p i s a l i že v

» E v r o p a « z v k l j u č e n i m pos lov- z a d n 1 i g t e v i l k i n a g j * n i m mes tom »Buffe t k o l o d v o r « ^ j , . . . , , .7*. i n » D e l i k a t e s a « z v k l j u č e n i m i mest i v k i n o - č a k a l n i c a h k i n a »Storž ič« , »Svoboda« i n » P a r t i ­zan« . Samostojna v e č j a gos t i š ča bodo gost i lna p r i » P e t e r č k u « , p r i » S t a r e m M a y r j u « i n » R e ­s tavrac i ja K r a n j « . K o t samo­stojna m a n j š a g o s t i š č a pa bo

O d b o r n i k i bodo s k l e p a l i tud i o uvedb i posebnih t u r i s t i č n i h taks, k i p a bodo le dodatek

i n p rome tnemu d a v k u . Razen tega bodo na seji skle-

Z a r a d i tega se odbor t rud i , da bi p r i d o b i l t ud i k m e č k o p r e b i ­va ls tvo .

P r a v b i b i lo , da b i še ostale m n o ž i č n e organizaci je pomaga­le R K p r i tej h u m a n i a k c i j i . Se

za t ista v

ter 90 kosov obleke i n č e v l j e v . Nato je p r i č e l a š i r o k a akc i j a . 15. j u n i j a so oddal i p o p l a v l j e n -cem v C e l j u 440 kosov obleke i n 60.000 d i n v go tov in i . K m e ­t i j ska zadruga K a m n i k pa je pe l j a l a v Cel je moko i n ž i to posebej ve l j a to v skupni v rednos t i 100.000 d i n . k m e č k i h nase l j ih ,

že o b s t o j e č i m mes tn im taksam P o m o - 5 e n i z a k l j u č e n a . Zdaj v t ednu T B C je k a m n i š k i R K zbi ra jo p redvsem k r o m p i r , za o r g a n i z i r a l u s p e š n a zd ravs tve -katerega so j i h zap ros i l i p r i z a - na predavanja po vseh tova r -

p a l i t ud i o r a z r e š i t v i doseda- det i p r e b i v a l c i . T u d i p o d m l a - n a h i n neka te r ih vaseh. Z d r a v -n j i h o d b o r n i š k i h k o m i s i j , ka te - dek R K se je i zkaza l . Najpre j n i k i so se tej d o l ž n o s t i r ad i o d -

do p r o g l a š e n e — res tavrac i j a r i m J e z e po teke l mandat ter so se odzvale šole v K a m n i k u , z v a l i . » K r a n j s k i d v o r « , gos t i lna » K o - i z v o l i l i nove. Tun j i c ah , M e k i n j a h i n V r a n j i Z a 10-letnico us tanovi tve R K k r a « , gos t i lna »Pod J o š t o m « , R a z p r a v l j a l i bodo tud i o p r e - P e č i - S loven i je bodo č l a n i R K iz »Gaš te j« , gos t i lna »Z la t a r i b a « d log ih komis i j e o i m e n o v a n j u T u d i s icer je mestn i odbor K a m n i k a o b i s k a l i G r a d a c v i n »Buffe t K o s t a n j e v i c a « . U k i - d i r ek to r j ev posameznih podje- R K zelo de laven . Zdaj je v te- B e l i K r a j i n i .

TRDEN DNI PO SVETU

L A B U R I S T I N A K I T A J ­S K E M

De legac i j a a n g l e š k i h l a b u -r i s tov bo avgusta ob i ska l a K i t a j s k o . V P e k i n g bo odpo­t o v a l a p r e k o Sovje tske z v e ­ze. P o z n a v a l c i p r av i j o , da bo to doslej n a j m o č n e j š a l a b u ­r i s t i č n a delegaci ja , k i bo o-b i s k a l a neko tujo d r ž a v o .

» R E V O L U C I J A M E D R E V O L U C I O N A R J I « P o l k o v n i k A h m e d S a v k i , k i

je j u l i j a 1952. l e ta pove l j e ­v a l g a r n i z i j i v K a i r u i n so­d e l o v a l v r e v o l u c i o n a r n e m g iban ju eg ip tovsk ih o f i c i r ­j ev , je b i l p re tek lo nedeljo pos tav l jen p r e d s o d i š č e pod o b t o ž b o , da je k o v a l zaroto p r o t i sedanjemu r e ž i m u .

S P O P A D N A M E J I I z r ae l ska v o j a š k a pa t ru l j a

je v d r l a na jo rdansko o z e m ­lje i n p r i t em enega j o r d a n ­skega v o j a k a u b i l a , enega p a r a n i l a . N a p a d je b i l i z v r š e n v o k o l i c i Be t l ehema . P o i n ­t e r v e n c i j i jo rdanske narodne garde pa so se I z r ae l c i u -m a k n i l i i n p u s t i l i na mes tu t r i m r l i č e . K m a l u za tem je v d r l a na jo rdansko ozemlje pa t ru l j a , m o č n a o k o l i 100 v o ­j akov , da b i pob ra l a m r t v e vojake . P r i t em je p r i š l o do s t re l janja z a v t o m a t s k i m o-r o ž j e m i n me ta l cem m i n .

V D O R V G U A T E M A L O N a s p r o t n i k i legalne guate-

ma l ske v lade so p re t ek lo so­boto p r i č e l i napad na G u a -temalo. I legalne č e t e so p r i ­š le iz z b i r a l i š č v d r ž a v i H o n ­duras. Po vesteh iz M e h i k e je napadalcev o k o l i 5.000. T a ­koj nas ledn j i dan se je se­s ta l V a r n o s t n i svet, da p r o ­uč i nas ta l i p o l o ž a j i n p re ­trese p r i t o ž b o Gua tema le p r i V S , k i je č l a n i c a Z d r u ž e n i h narodov. D o b r o p o u č e n i v i r i t r d i jo , d a G u a t e m a l a n i m a posebno v e l i k o p r i č a k o v a t i od Z N , k e r je v e č i n a č l a n o v V S p r o t i a k c i j i O Z N . N a p a d n a G u a t e m a l o je ver je tno p o v z r o č i l zakon , s k a t e r i m so G u a t e m a l c i p o d r ž a v i l i p l a n ­t a ž e a m e r i š k e g a podjetja U -n i t ed F r u i t C o m p a n v i n z e m ­l jo r a z d e l i l i k m e t o m .

S E S T A N E K C U E N L A J — M E N D E S F R A N C E

Sovje t ska te legrafska agen­c i j a je s p o r o č i l a , da bo k i ­t a j sk i zunan j i m in i s t e r C u E n L a j odpotova l v B e r n , k j e r se bo sestal z n o v i m m i n i s t r s k i m preds. F r a n c i j e Mendes F r a n c e o m .

Cenjene bralce obve­š č a m o , da je rubrika MPet minut po teleta« nu" danes izostala, ker preds. ObLO Men« g e š ni imel č a s a .

Ueč zdraue pijače Zakaj n i đobM v gostilnah sadnih sokov?

S adn i i n g rozdn i sokov i spa- nega soka je n j i hova n a r a v - P o r a b a v i n a p r i nas v p r i -

dajo m e d b reza lkoho lne na sestava. O b d r ž i j o aromo i n m e r j a v i z d r u g i m i d e ž e l a m i raz-p i j a č e . N e k a t e r i j i h i m e - okus sadja, ka terega smo p re - m e r o m a n i v e l i k a . V F r a n c i j i

nujejo t e k o č e sadje a l i t e k o č e d e l a l i . N e vsebujejo a lkoho la , p r ide na p r e b i v a l c a 140 1 v i n a grozdje, k e r z a d r ž i j o vse las t - U p o r a b l j a m o j i h l a h k o ko t h r a - letno, v I t a l i j i 95 1, v Šv i c i 39 nost i s v e ž e g a sadja oz i roma no, o s v e ž u j o č o p i j a č o , a l i kot 1 i n v J u g o s l a v i j i 28 1. V e l i k o grozdja , č e p r a v so p rede lan i v z d r a v i l o . V I t a l i j i , F r a n c i j i i n v e č pa popi jemo p r i nas ž g a -t e k o č i n o . N a j v a ž n e j š e sestavina neka te r ih d r u g i h d r ž a v a h i m a - nja. Ž g a n j e vsebuje znatno v e -sokov je s ladkor , k i i m a v e l i k o jo z d r a v i l i š č a , v k a t e r i h z d r a - čji procent a l k o h o l a i n je zato h r a n i l n o vrednost . R a z e n tega v i j o b o l n i k e z g rozd jem i n nep r imerno bolj š k o d l j i v o , je l a h k o p r e b a v l j i v ter h i t ro g r o z d n i m i sokov i . V m n o g i h d r - * p re ide v k r i . L i t e r grozdnega ž a v a h zavzema p r o i z v d n j a Znano je, da je u ž i v a n j e a l -soka daje 900 k a l o r i j . R a z e n g rozdn ih sokov v zadn j ih l e t i h k o h o l a v č e z m e r n i h k o l i č i n a h s l adkor j a vsebujejo sadni i n v e č j i obseg ko t p ro i zvodn ja v i - zelo š k o d l j i v o . Ce pa se v p r a -g rozdn i sok i razne k i s l i n e kot na . š a m o , kaj smo na G o r e n j s k e m so j a b o l č n a , v i n s k a i n nekatere V J u g o s l a v i j i i z k o r i s t i m o na s to r i l i za p r e p r e č e v a n j e a l k o h o -druge, V a ž e n ses tavni de l so ta n a č i n ze lo m a l o sadja, š e l i z m a i n za r a z š i r j e n j e ter p r o -v s e k a k o r v i t a m i n i , k i j i h p r i manj pa grozdja , k a r preds tav- pagando sadnih sokov kot osve-p r a v i l n i p r e d e l a v i sadja i n l j a dvojno š k o d o . S p rede lavo ž i l n e i n h r a n l j i v e p i j a č e , s i l a h -grozdja v sokove v celot i o h r a - sadja v ž g a n j e a l i m o š t i z g u b i - ko odgovor imo, da skoraj n i č . n i m o . m o n a j v e č d ragocen ih ses tavin Z a n i m i v a je ugotovi tev, d a v

G r o z d n i sokov i vsebujejo p o v - s v e ž e g a sadja: v i t amine , k i s l i n e , K r a n j u razen v en i gos t i ln i , n i -p r e č n o 75 — 85% vode, 5—20°/j t an in i n s ladkor . Z a d n j i p r i tem k je r n i m o č dob i t i sadnih so-s ladkor ja , 1—3°/o r a z n i h k i s l i n , p revre v a l k o h o l , k i je p r a v z a - kov . Ver j e tno tud i drugje n i n i č ostalo odpade na druge spoj ine, p r av s t rup. P r i s t a lnem u ž i v a - bo l j š e . k i so zastopane v m a n j š i m e r i . n j u a l k o h o l n i h p i j a č nastopa Seveda pa bo n a š e p r i z a d e v a -

Iz zgoraj naveden ih podat- p o č a s e n r azkro j no t r an j ih o rga- nje, da za jez imo p i j a n č e v a n j e k o v l ahko ugotovimo, da so nov (že lodec , l edv ice , srce, j e - zelo nepomembno i n n e u č i n k o -sadni i n g rozdn i s o k o v i v a ž e n t r a itd.). Posebno pa p r i tem v i to , če se bodo g o s t i l n i č a r j i dodatek p r eh ran i , z las t i f i z ič - t rp i ž i v č e v j e . Z a r a d i okva re o r - i n gos t insk i obra t i b r a n i l i to« n i m de lavcem, š p o r t n i k o m in ganov se s k r a j š a ž i v l j e n j s k a či t i b reza lkoho lne sadne soko-os l abe l im osebom N a j v e č j a doba. V v i n o r o d n i h k r a j i h je ve, č e š da je to n e m o g o č e , k e r prednost sadn ih sokov i n g r o z d - u m r l j i v o s t v e č j a .

Ve l i k nagradn i natečaj

Obvestilo Okrajni odbor Z B N O V K r a n j o b v e š č a vse otroke padlih

borcev in žr tev fa š i s t i čnega terorja okraja Kranj , da bodo po­slani na letovanje v kolonije po s l e d e č e m vrstnem redu:

1. Kolonija, ki bo letovala na S u š a k u v času od 2. julija do 24. julija 1954 — v to kolonijo so v k l j u č e n i otroci iz Kranja, Cerkelj, o b č i n e Jezersko in Besnica. Zbira l i šče otrok je 2. VII. 1954 v Mladinskem domu v Kranju ob 9. uri. Odhod z vlakom 11.30 iz Kranja.

2. Kolonija, k i bo letovala v B r e ž i c a h v času od 5. do 27. julija — v to kolonijo so v k l j u č e n i otroci iz Kranja in obč ine Š e n č u r j a in Cerkelj. Zbira l i šče je 5. julija od 8 do 9 ure v Mladinskem domu v Kranju. Odhod z vlakom ob 11.30 uri.

3. Kolonija, ki bo letovala v B r e ž i c a h v času 28. julija do 19. avgusta — v to kolonijo so v k l j u č e n i otroci iz mesta Kranja. Zb ira l i š če je 28. julija od 8 do 9 ure v Mladinskem domu v Kranju. Odhod z vlakom ob 11.30 uri iz Kranja.

4. Kolonija, ki bo letovala v Novem mestu v času od 5. do 27. julija — v to kolonijo so v k l j u č e n i otroci iz mesta Tržiča in obč ine Goric. Zbira l i šče je 5. julija od 8 do 9 ure v Mladin­skem domu v Kranju.Odhod z vlakom ob 11.30 uri iz Kranja.

5. Kolonija, ki bo letovala v Novem mestu v času od 28. julija do 19. avgusta — v to kolonijo so v k l j u č e n i otroci iz obč in : Zabnice, Predoselj in Naklega. Zbira l i šče je 28. julija od 8 do 9 ure v Mladinskem domu v Kranju. Odhod z vlakom 11.30 iz Kranja.

6. Kolonija, ki bo letovala v Dolenjskih toplicah v času od 5. do 27. julija — v to kolonijo so v k l j u č e n i otroci iz obč in: Šk. Loke, Ž e l e z n i k o v in Sovodnja. Zbira l i šče v Šk. Loki.

7. Kolonija, ki bo letovala v Dolenjskih toplicah v času od 28. julija do 19. avgusta — v to kolonijo so v k l j u č e n i otroci iz obč in : Gorenje vasi in Poljan. Zbira l i šče je v Šk. Loki.

8. Kolonija, ki bo letovala v Splitu v času od 7. do 28. avgusta — v to kolonijo so v k l j u č e n i otroci iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča , Zirov, Selc in Zalega loga. Zbira l i šče za kraje: Kranj, Trž ič je v Kranju 7. avgusta od 8. do 9. ure v Mla­dinskem domu v Kranju. Za kraje: Zir i , Selca, Zali log je zb ira l i šče v Šk. Loki.

Vodstvo kolonij prevzamejo stari borci iz kranjskega okra­ja, kateri bodo otrokom nudili v času letovanja n a j v e č pomoč i . Spoznavali jih bodo s časi NOB v kateri so njihovi starši daro­vali svoje ž iv l j en je za pridobitve, katere danes u ž i v a m o .

O K R A J N I O D B O R Z B N O V — K R A N J

U r e d n i š t v o » G l a s u G o r e n j s k e « d o b i v a vsak dan nove p r i spevke za v e l i k nagradn i n a t e č a j . Š t e v i l o dob i tkov je v tem tednu naras lo na 30, s k u p n a vrednost vseh nagrad pa je že presegla 70.000.— dinar jev . V t em tednu sta p r i s p e v a l i svo j i nagrad i t r g o v s k i podjet i » K o k r a i n » M e r k u r « iz K r a n j a i n t o v a r n a » T i t a n « iz K a m n i k a . T r g o v s k o podjetje » K o k r a « je p r i s p e v a l o srajco i z pope l ina , t rgovsko podjetje » M e r k u r « k o m p l e t n i r ezba r ­

s k i p r ibor , t o v a r n a » T i t a n « p a s t r o j č e k za rezanje mesa Se teden, d v a i n nag radn i n a t e č a j bo z a č e l . D o t ak ra t p a s i

zanes l j ivo p r i s k r b i t e n a š l i s t

Pomoč poplavljeneem 200.000 dinarjev druž inam p o n e s r e č e n i h rudarjev v Bosni - 800.000 din prizade­

tim krajem v k r š k e m okraju A k c i j a za zb i ran je p o m o č i po uspehOj saj so z b r a l i s k u p n o

pop lavah p r i z a d e t i m k r a j e m 968 kosov r a z n i h o b l a č i l i n p e -cel jskega i n os ta l ih okra jev se r i l a v v rednos t i 263.970 d i n a r -b l i ža k o n c u . P o v s o d so že z b r a - jev, med tem ko so samb. v d e ­l i skoraj d o k o n č n e podatke o na r ju z b r a l i 104.516 d ina r j ev .

& L U > I x " L.Sl£ri?L?*-l0 v i š i n i p o m o č i . O d teh zneskov je z b r a l m e s t n i

O k r a j n i odbor R d e č e g a k r i ž a o d b o r R d e č e g a k r i ž a v K r a n j u v K r a n j u , k i je skupaj s So - ? ? - „ 1 ^ J . d l " a r i e y v denar ju i n za c i a l i s t i č n o zvezo v o d i l akc i jo zb i ran ja je dosegel p rav lepe

se j m l e - t i p o k v a r i j o za rad i majhnega š t e v i l a l j u d i , k i j i h pi jejo. S a m o za redke p ivce , ka t e r i j i h zahtevajo pa se ste­k l e n i c ne i z p l a č a posebej o d ­p i r a t i . Z a n i m i v o je t ud i m n e n -nje gost inskega obra ta » Z l a t a r i b a « , k i p r a v i , da se j i m t o č e ­nje n e a l k o h o l n i h p i j a č sp loh ne i z p l a č a i n da se da bolje z a ­s luž i t i z v i n o m i n ž g a n j e m .

B r e z dvoma bo potrebno ne-

t reba n a š e gost inske obrate pre p r i č a t i , da če že prodaja sadnih sokov ne n u d i v e l i k e g a z a s l u ž ­ka , pa n j i hovo u ž i v a n j e k o r i s t i z d r a v j u n a š i h l j u d i .

263.970 d inar jev b laga , o b č i n ­s k i odbor R d e č e g a k r i ž a C e r ­k l j e 11.140 d inar jev , S m l e d n i k 9.646 d inar jev i n g i m n a z i j a v D u p l j a h 1.140 d inar jev .

P r e š e r n o v o g l e d a l i š č e v K r a ­n ju je p r i speva lo 80.000 d i n a r -

Letos bo d o m ž a l s k a godba na V o b m o č j u d o m ž a l s k e o b č i n e Jev, znesek, k i j i m je b i l d a n p iha la p r o s l a v i l a 70-letnico svo- sta l e t o š n j o z imo d e l o v a l i dve na razpolago za d v o d n e v n i i z -jega obstoja. kmet i j sko-gospodarsk i šo l i : p r -

V ta namen je p red nekaj V a v D r a g o m l j u , d ruga pa v dnev i s k l i c a l a S Z D L zastopnike Dobu .

Sprehod po D o m ž a l a h

let v K o p e r . O k r a j n i l j u d s k i odbor v K r a ­

n j u pa je na svo j i zadnj i se j i vseh m n o ž i č n i h o rgan izac i j , da s k l e n i l da rova t i še 800.000 d i -

P r i p o u k u sodelujejo p r i z n a n i da r i ev n r i zade t im k r a i e m v so i z v o l i l i p r i r e d i t v e n i odbor za . , . , . , . „ L » L „ , 5 ^ u a i j e v p n z d u e u m K r a j t m v ~ < * .. ' " s t r okovn jak i , k i predavajo s t ro- k r š k e m okra ju in 200.000 d i -

kovne predmete, medtem ko so nar jev d r u ž i n a m p o n e s r e č e n i h p redava l i s p l o š n o i z o b r a ž e v a l n e rudar jev r u d n i k a »Ugl jcv lk« v predmete p r i z n a n i š o l n i k i b l i ž - B a n o v i č i h .

p ros lavo . P r e d s e d n i k je t o v a r i š A l f o n z S a v n i k . V t em odboru sodelujejo še J a n k o Co tman , Š t e f k a M a z o v e c , A l o j z M i i l l e r , A l b i n Hvas t ja , J o ž e T r a t n i k i n Dolfe P r e š e r e n .

P r e d k r a t k i m so v Godbenem domu v D o m ž a l a h p r i r e d i l e u -č e n k e o b l a č i l n e s t roke V a j e n i ­š k i h šol iz K a m n i k a , M e n g š a i n D o m ž a l modno rev i jo .

V e l i k o zanimanje za r ev i jo so pokaza la z las t i d o m ž a l s k a de­k le ta i n ž e n e , k i so dodobra n a ­poln i le dvorano. P r i r e d i t e v je

n j i h šol .

Obe šoli v z d r ž u j e O k r a j . l j ud . odbor L j u b l j a n a - o k o l i c a

P o p r i zadevan ju up rav i t e l j a dragomel jske šo le tov. Porente je k m e č k a m l a d i n a ob z a k l j u č ­k u le ta p r i r e d i l a z a n i m i v o eks­ku rz i j o .

O b i s k a l i so Lože v V i p a v s k i d o l i n i , L i p i c o i n d r ž a v n o po­sestvo v P r e s t r a n k u . V po le tn ih

b i l a nekaj svojevrs tnega in je mesecih bodo p r e i z k u s i l i svoje ž e l a p r i o b č i n s t v u v e l i k o odo- znanje p r i p r a k t i č n e m de lu na bravanje . d r ž a v n e m posestvu na P š a t i .

Evropa in mi Naddržavna oblast ali

enakopravno sodelovanje ? m a l u po II . s ve tovn i v o j - A m e r i š k a gospodarska p o m o č , n i so t i s t i , k i so p o t o v a l i k i jo je E v r o p a p re j ema la v po d e ž e l a h zahodne E v r o - p r v i h p o v o j n i h l e t ih , je b i l a za

pe, p o s l u š a l i zahodne rad i j ske k l a v r n o stanje evropskega go-postaje a l i p r e b i r a l i n e m š k i , spodars tva v s e k a k o r v e l i k a po- V " " T " " " " " T . . . T " u ~ K i • i - - i xi • i - i r , r • . / M darske i n p o l i t i č n e nagibe, m e d E v r o p e so vse polne l e p i h be-f r a n c o s k i a h a n g l e š k i t isk, v e č - t reba. V i s t i m e r i pa je b i l a k r a t zade l i na glasne, k a r b u č - po t rebna tud i no p ropag i rane m i s l i o zedin je- v a m A m e r i k e , n j u E v r o p e , o » Z d r u ž e n i h d r - poras tu svoje ž a v a h E v r o p e « , » e v r o p s k i p o l i - vodnje niso v e č mogle m e n i n i č ciji« i n » e v r o p s k e m po tnem l i - — tebi n i č nazaj na p redvojno , s t u « . T a p ropaganda je postala dokaj n i ž jo p ro izvodn jo . » Izvo-še dost i bolj m o č n a ob nastopu tako imenovanega M a r s h a l l o v e - samo a n g l e š k o geslo. M a r s h a l -ga p l a n a a m e r i š k e p o m o č i go- l o v p l an , k a k o r k o l i je b i l ko-

zahteve. K e r d r ž a v e zah. E v r o - e l e k t r i č n e energije pa se še n i - na podjetja i n p o s p e š i t i d e l o v a -pe n i k a k o r niso mogle dopus t i - sta o s tva r i l i . nje k o r i s t n e j š i h , p rese l i t i o d -t i r e s n i č n e gospodarske in t eg ra - Z a m i s e l o p o l i t i č n i in t eg rac i j i v e č n o de lovno s i lo i n u r a v n o -cije, k i b i z o z i r o m na k o n k u - je še dost i bolj d a l e č od svoje- t ež i t i mezde. Vse to b i b i l o renco c e n e j š e g a blaga iz d r u - ga u r e s n i č e n j a . Obs to j i s icer seveda m o g o č e samo s p o m o č -g ih d e ž e l p r i p e l j a l a n j i hovo E v r o p s k a posvetovalna s k u p š č i - j o nove n a d d r ž a v n e oblast i , t. j . p ro izvodn jo v n e i z b e ž n o slepo na, toda mnog i se v p r a š u j e j o , če b i se posamezne d r ž a v e o d -u l i co , so mora le p r i v o l i t i vsaj v a l i b i b i l a p o l i t i č n a scena na rek le svoje suverenost i i n svo-

K nav idezno in tegrac i jo . M o r a l e n a š e m kon t inen tu sp loh k a k o i a pooblas t i l a prenesle na ev -m a l u po II. s ve tovn i v o j - A m e r i š k a gospodarska p o m o č , „ , v flt » , u- « J . . K 1, ^ , . r, . n • . . . . . . . . . „ so Z d r u ž e n i m d r ž a v a m A m e r i - bis tveno d r u g a č n a , č e t u d i te o r - ropske ustanove. Z a m i s e l je v i ­n i so t i s t i , k i so p o t o v a l i k i jo je E v r o p a p re j ema la v , , . . . . , . . „ . ,7,,~ . T: , , , . „ "~ , L * „ i „ u ^ „ v , ^ „ ^ . T P , _ » . . . » ( . ' i , L k e Pokaza t i vsaj p r ip rav l j enos t ganizaci je ne b i b i lo . T u so n a - det i lepa, toda ze ob p r v e m

za k a s n e j š o in tegraci jo . Ce k č r t i zelo d a l e k o s e ž n i . V s e t r i k o r a k u je na le te la na nepre-temu dodamo še druge "~«-o- g lavne k l e r i k a l n e s t ranke zah. mos t l j i v odpor vseh zahodno­

e v r o p s k i h d e ž e l . k a t e r i m i nevarnost p red sovjet- sed o b o d o č i » Z e d i n j e n i E v r o - R i l n na hi seveda n o v c e m k r a t zade l i na glasne, k a r b u č - po t rebna tud i Z d r u ž e n i m d r z a - , _ , ^ . J , t . . . ž A 7 ™ J a n o p a D 1 s e v e a a povsem

. ,. j - • . ., , . z S K O agresi jo gotovo n i na zad - pi« kot f e d e r a c m r a z n i h z a - nanačnn če hi \7 v^pea teea no p ropag i rane m i s l i o zedinje- v a m A m e r i k e , k i po og romnem t •_• " r , , ., , J » ™ n a p a č n o , ce DI IZ vsega tega e medvojne p r o i z - n ; , e m m e s t u - P r idemo do t is te- hodnoevropsk ih d r ž a v , k i b i n a - sk l epa l i , da je in tegrac i j a ne­

ga, k a r se je v p r e t e k l i h l e t i h njo prenesle svojo nac iona lno m o g o č a . P r a v z a p r a v se je že v zahodn i E v r o p i že u r e s n i č i l o , suverenost . A v s t r i j s k i soc ia l i s t i z a č e l a , č e p r a v ne tako, k a k o r

T u je najprej zamise l o go- c e l ° t r d i J ° . d a se soc ia l i zem S o s i jo z a m i s l i l i n jen i av to r j i , še dost i bol j*m"očna ob nas topu z i a l i p r o p a d i ! « n i k a k o r n i b i l o spodarsk i in t eg rac i j i . N a t em sp loh ne more u r e s n i č i t i d r u - Ce in tegrac i j a p o m e n i d o l o č e n o

p o d r o č j u je b i l a us tanovl jena g a č e k a k o r p r av v f ede ra t ivn i de l i t ev dela znotraj neke ce lo-E v r o p s k a p l a č i l n a un i ja , n e k a k - zed in jen i E v r o p i . V s e m u t emu te, p o t e m jo je v i d e t i p r e d -

spodarsko o s l ab l j en im e v r o p - r i s ten za o l a j š a n j e t e ž k e g a po - š n o cent ra lno evropsko mesto n a v k l j u b pa se že ob b e ž n e m v s e m v p o v e č a n e m gospodar­s k i m d e ž e l a m . T a k r a t je tud i l o ž a j a i z č r p a n i h e v r o p s k i h de- z a o b r a č u n a v a n j e i n k r e d i t i r a - Pogledu na d a n a š n j e p o l i t i č n o s k e m sode lovanju e v r o p s k i h d r -sovje tska propaganda p r i č e l a žel , je p o m e n i l tud i za p r o b l e m n J e P l a č e v a n j med posamezn imi stanje z lahkoto ugotovi , da so ž a v , v p o v e č a n e m obsegu m e d -t r o b i t i v svojo p ro t i ev ropsko po - n a k o p i č e n i h a m e r i š k i h rezerv e v r o p s k i m i d r ž a v a m i , k i posa- nasprot ja med posamezn imi d r - evropske t rgovine , s t a ln i k o o r -zavno i n napadat i vsakogar , k i n e k a k š n o r e š i t e v . D a je b i l a ta m e z n i m d e ž e l a m o l a j š u j e neo- z<wami tako v e l i k a , da n i n i t i d i n a c i j i gospodarske po l i t i ke , m u je b i l a t akra t še precej ne- r e š i t e v samo z a č a s n a , je b i l o v i r a n o t rgov ino tud i takra t , ko govora o rea lnos t i te koncep - v s k l a j e v a n j u i nves t i c i j . V s e to j asna ev ropska zamise l v š e č , č e š a m e r i š k i m p o s l o v n i m k r o g o m t renutno ne razpolagajo z za­da je » i z d a j a l e c las tnega n a r o - povsem jasno. Z a v e d a l i so se dos tn imi p l a č i l n i m i s reds tv i

ci jo. B o l j

so dejstva, k i j i h v povo jnem rea lna je v i d e t i t ret ja r a z v o j u evropskega gospodar-

da« , » a g e n t a m e r i š k e g a i m p e - tega, da bodo m o r a l i osposobit i U r e s n i č i l se je t ud i tako i m e - i d e J a in tegraci je , n a č r t o E v - s tva n i m o č i p rez re t i . T u d i n i r o p s k i o b r a m b n i skupnos t i . T o - d v o m a o tem, da so nove ev-da po zadn jem g lasovan ju v ropske gospodarske ustanove f rancoskem p a r l a m e n t u i n z o- p r i speva le d o l o č e n d e l e ž k te-z i r o m na t e ž n j e I ta l i je , d a svo- m u razvo ju .

r i a l i z m a » i n sp loh n a j v e č j i i z - tu jezemska t r ž i š č a za n a k u p a- n o v a n i Schumanov p l a n a l i Ev-rodek č l o v e š t v a . m e r i š k e g a b laga v p r ihodnos t i ropska skupnost za proiz\ odnjo

Kasne je so se s t va r i p r i č e l e i n pa za i zvoz a m e r i š k e g a k a - in razdeljevanje premoga, je-r a z v i j a t i i n j a sn i t i ; i z o b l i k o v a l a p i t a l a v o b l i k i i n v e s t i c i j . kla, ž e l e z a in starega že leza , so se d o l o č e n a mnenja , zasno- N a j u g o d n e j š i pogoj za t a k š n o k i jo s k r a j š a n o imenuje jo t u d i J« p r i v o l i t e v upo rab i le ko t P r v o t n a zamise l evropske i n -v a l e teori je , rod i l e so se razne t r gov in sko i zmenjavo pa je vse - M o n t a n - u n i j a a l i č r n i pool . D o - sredstvo za izs i l j evanje , je o č i t - tegraci je n i p ropad la . Iz dose-evropske ustanove, s topile na k a k o r svobodno p r e o b r a č a n j e slej je to še vedno m e d n a r o d - no, da t i dve d r ž a v i ne bosta dan j ih i z k u š e n j p a l a h k o t r -mlade noge i n k o n č n o shodi le , (konver t ib i lnos t ) v a l u t v do l a r - n i k a r t e l n a j v a ž n e j š e b a z i č n e r a t i f i c i r a l i pogodbe o E O S , da d imo, da b i b i lo njeno u r e s n i -Sele danes, ko so ideje o ev rop - je (za k a r mora jo posamezne indus t r i j e , k i m u pr ipada jo t o r e J ne bo p r i š l o n i t i do v o - č e n j e do lg i n t e ž a v e n proces, s k e m z d r u ž e n j u a l i i n t eg rac i j i d r ž a v e razpolaga t i z zados tn imi N e m č i j a , F r a n c i j a , I t a l i j a i n de- J a š k e in tegrac i je E v r o p e v do- p o l n no t r an j ih p r o t i s l o v i j , v že precej dodelane i n k o so e v - d o l a r s k i m i a l i z l a t i m i r e z e r v a - ž e l e B e n e l u k s a . M i m o tega ob- s l e J P red lagan i o b l i k i . ' ka t e rem b i se prvotne ob l ike ropske ustanove že n a p r a v i l e mi) i n p a še bolj — enotno svo- s to j i i n deluje tud i Evropska Z a č e t n a ide ja evropske in te - pokazale nezadostne a l i docela nekaj k o r a k o v , l a h k o že nekaj bodno t r ž i š č e . organizacija za gospodarsko so- g rac i je je b i l a , da b i b i l o t re - nespre jeml j ive ( supranac iona l -r e č e m o o dosedanj ih i z k u š n j a h V s e g a tega evropske d e ž e l e delovanje, f rancoska zamise l o ba vzpos tav i t i enotno svobodno n ° s t ) . Ze sedaj n i t e ž k o opa-evropske in tegraci je , o n j en i t ak ra t niso imele , a m e r i š k a go- » z e l e n e m poo lu« , t. j . o i n t eg ra - t r ž i š č e , k i naj b i tako e v r o p - d a ° a mesto n a d d r ž a v n e g a r a z v o j n i smer i , i n l ahko z a v z a - spodarska p o m o č p a je b i l a že c i j i evropske pol jedelske p r o i z - s k i k a k o r tu j i i n d u s t r i j i n u d i l o d i r i g i r a n j a stopa pros tovol jno m e m o dokaj d o l o č e n o s t a l i š č e o povezana z d o l o č e n i m i pogoj i , vodnje , i n ideja o » b e l e m poo- dovol j p ros tora za r azmah . U - ^ n enakopravno sodelovanje, teh v p r a š a n j i h . k i so pos t av l j a l i p r a v t a k š n e lu« a l i i n t eg rac i j i p ro izvodn je k i n i t i b i b i lo t reba n e r e n t a b i l - (Konec p r i h o d n j i č ) .

Gospodarske novice i% vse

države N A J V E Č J A H I D R O C E N ­

T R A L A V J U G O S L A V I J I

Na reki Cetini so se že zače la pripravljalna dela za graditev n a j v e č j e hidrocen­trale v državi . Zmogljivost te hidrocentrale bo 2,5-krat v e č j a od Jablanice in bo za­dostila 42 odstotkov vseh po­treb L R Hrvatske. Letna zmogljivost te hidrocentrale bo 2 milijardi kilovatnih ur, proizvodnja elektr. energije pa bo 3-krat c e n e j š a od se­danje p o v p r e č n e proizvodnje.

G O S P O D A R S K A R A Z S T A ­V A N A B L E D U

Sezonska razstava n a š e g a gospodarstva na Bledu je že v kratkem času dosegla prav lepe uspehe.

Letos razstavlja skupno 105 podjetij iz vse države , tujci pa se razen navezave trgov­skih stikov zanimajo pred­vsem tudi za predmete do­m a č e obrti, ker si skoraj vsakdo žel i odnesti kak spo­min iz Slovenije.

T O V O R N I V A G O N I Z A T U R Č I J O

Tovarna strojev, lokomo­tiv in mostov »Djuro Dja-kov ič« iz Slavonskega Bro­da je izdelala prvo poš i l jko 60 vagonov novega tipa za potrebe t u r š k i h že l ezn ic . T i vagoni imajo nosilnost 25 ton. /

Dosedaj je to podjetje že odposlalo v Turč i jo 350 va­gonov enake nosilnosti.

Ž I V I L S K I K O M B I N A T V Z R E N J A N I N U

P O I Z K U S N O O B R A T U J E N a j v e č j i ž iv i l sk i kombinat

v naši državi v Zrenjaninu je zače l poizkusno obratova­ti. Pri polnem obratovanju bo kombinat dnevno prede­lal 240 ton koruze. Od te k o l i č i n e bodo proizvedli 150 ton škroba, 7 ton olja in ton koncentratov ž iva l ske hrane.

Tekmovanje je končano

Zlet v Z a v r š n i c i je obenem s p raznovan jem de lavske k u l -turno-prosvetne de javnos t i po­c e n i l t ud i konec t ekmovan ja D P D »Svobod« i n k u l t u r n o - p r o -*vetnih d r u š t e v r a d o v l j i š k e g a okraja.

N a o b m o č j u okra ja R a d o v l j i ­ca dela 7 D P D »Svobod« i n 25 kul tu rno-prosve tn ih d r u š t e v , od katerih so vsa t e k m o v a l a že od Novembra lanskega le ta i n v tekmovanju dosegla v e č j e o z i ­roma m a n j š e uspehe.

N a j u s p e š n e j š e i n na jde lavne j -se je b i lo D P D » S v o b o d a « i z bohinjske B i s t r i c e , n a j m l a j š e v °k ra ju , k i s i je v t ekmovan ju Pr ibor i lo p r v o mesto. V znak Priznanja za svoje delo je d ru ­štvo dobi lo lepo izvezen p r a -Por. Os ta la d r u š t v a , k i so za svoje delo p re je la d ip lome, pa s o v t e k m o v a n j u dosegla n a ­slednje uspehe: d rugo mesto je zasedla D P D »Svoboda« z J a -Vornika , tretje D P D »Svoboda« Lesce, č e t r t o K U D Podnar t , pe­to; D P D »Svoboda« Jesenice , šesto K U D R a d o v l j i c a , sedmo K U D B l e d , osmo D P D » S v o b o ­da« z B le j ske Dobrave , deveto D P D »Svoboda« iz Ž i r o v n i c e i n deseto mesto S i n d i k a l n o k u l -turno-umetn. d r u š t v o iz K r o p e .

Dobre strani j e s e n i š k e g a zabav­

nega orkestra V o k v i r u j e s e n i š k e »Svobode«

deluje zabavn i orkester , k i je Po š t e v i l u n a j v e č j i , po k v a l i t e t i Pa n a j b o l j š i n a Goren j skem, -les je, da v l o g a z a b a v n i h o r ­kestrov v b i s tvu n i k u l t u r n a i n v z g o j n a , zato j e s e n i š k i z a ­bavni orkes ter s s v o j i m doseda­nj im de lom n i b i l povsem zado­voljen. O d l o č i l se je p r i r e j a t i koncerte i n zabavne v e č e r e v P r id n a j p o t r e b n e j š i h . T a k o se Je s p o m n i l D o m a onemogl ih na Jesenicah, v m i n u l e m tednu pa tudi na poplav l jence cel jskega, š o š t a n j s k e g a i n k r š k e g a ok ra j a ni pozab i l . V kor i s t p r i zade t ih je p r i r e d i l koncer t na K o r o š k i B e l i . P o l e g tega je i m e l v pe­tek z v e č e r konce r tn i nastop na Bledu , dohodke p a je n a m e n i l U d e č e m u k r i ž u .

T a k o delovanje zabavnega o r ­kestra j e s e n i š k e Svobode bo nedvomno pozdrav i lo tud i tisto °*>fcinstvo, k i s icer nad njegovi­m i nastopi n i r avno n a v d u š e n o

K O N C E R T P E V S K E G A Z B O R A

K o n e c glasb, sezone v K r a ­n j u je z a k l j u č i l koncer t pev ­skega zbora » F r a n c e P r e š e r e n « , k i je b i l v s e k a k o r v i š e k g las­benega pous tvar janja v K r a n j u . Z b o r je p r i r e d i l s t i l n i koncer t n a r o d n i h pesmi .

N a r o d n a pesem, ita v e č n i v i r , kot jo imenuje skladate l j L a -j o v i c , j e b i l a že od nekdaj predmet g lasbenih obdelav n a ­š ih g lasben ikov . P r i r e d b e n a ­r o d n i h p e s m i gotovo niso l a h ­ke . N a š koncer t je obsegal p r i ­redbe M i h e l i č a , L i p a r j a , P r e g ­l j a , B u č a r j a , A d a m i č a , M a r o l -ta, Dovgana , S i m o n i t i j a , K r a -m o l c a i n V r a b c a . V s e p r i r edbe niso kva l i t e tne , mars ik je se je č u t i l a p razn ina . Na jbo l j nas je

z a n i m a l L i p a r . L i p a r je u č e ­nec Osterca , k i je zastopal u t i ­l i t a r i s t i č n o smer v g lasbi . L i ­par hod i svoja pota. T u d i p r i ­redbe n a r o d n i h pesmi so zanj z n a č i l n e . R a d uporab l j a p o l i -fonsko ob l iko , k i daje s k l a d b a m v e č j o barv i tos t i n g lobl jo i z r a z ­no m o č . Posebno z n a č i l n e so v t e m pog ledu O d ogla r ja , M i p t i č i c a zapoje, B a b a ide na gosti i n B a r č i c a .

Ž e n s k i p e v s k i zbor je h o m o ­geno |telo i n njegova g lasovna barv i tos t je zelo i z e n a č e n a ; z l a ­s t i po lno zvene fundamenta ln i g lasov i . T e h n i k a petja z b o r u ne de la t e ž a v , zato poje lepo sp ro ­š č e n o , če je t reba z a d r ž a n o , ter dosega zelo lepe d i n a m i č n e efekte.

Istrani so navdušeno sprejeli kranjsko mladino

K r a n j s k a m l a d i n s k a k u l t u r n a e k i p a je z uspehom gostovala na m l a d i n s k e m s lovensko-h r -v a š k e m fes t iva lu v J u g o s l o v a n ­s k i con i S T O y č a s u od 13. do 20. j u n i j a 1954. M l a d i n s k o s k u ­pino so ses tav l ja l i : ž e n s k i m l a ­d i n s k i k o m o r n i zbor pod v o d ­s tvom prof. P e t r a L i p a r j a , so ­l i s t a M a j d a H a b j a n i n D a r o Z v a b , p ianis t L e o n E n g e l m a n i n in s t rumen ta ln i t r io d i j akov Teks t i l nega t e h n i k u m a . S k u p i n a je z i z b r a n i m i n k v a l i t e t n i m c e l o v e č e r n i m sporedom , nasto­pa la v k o p r s k e m okra ju , i n s i ­cer : v A n t o n u , K o r t a h , K o p r u , Ospu , Š m a r j a h i n v r a d i u K o ­per. V vseh k r a j i h so skup ino p r i s r č n o spre je l i . D v o r a n e v novozgra jen ih k u l t u r n i h domo­v i h , k i l ahko sprejmejo do 800 l j u d i , so b i l e povsod popo lnoma zasedene. Z nenehn im a p l a v d i -ran jem je p u b l i k a zah teva la po­nov i t ev neka te r ih g lasbenih točk . V nadvse p r i s r č n e m i n top lem r a z p o l o ž e n j u je n a š a skup ina ob l jub i l a , da bo v teh k r a j i h ponovno gostovala i n s t em še bolj u t r d i l a vez med s l o v e n s k i m l j u d s t v o m n a š e Istre i n de lovno mlad ino K r a n j a . P r i vseh n a š i h p r i r e d i t v a h so p r i ­sos tvova l i t ud i č l a n i C K i n G l a v n e g a odbora l judske m l a ­dine S loven i je . P o i zva janem sporedu je n a š a m l a d i n a ostala

še dolgo v razgovoru s t a m ­k a j š n j i m p r e b i v a l s t v o m i n i z ­menja la m i s l i o vses t ranskem sodelovanju na p o d r o č j u us tvar ­jan ja s o c i a l i s t i č n e k u l t u r e .

K r a n j s k a m l a d i n a je s t emi s v o j i m i nastopi dokaza la svojo s o c i a l i s t i č n o zavest ter v i s o k o k u l t u r n o stopnjo. Nepozabn i pa j i bodo osta l i v s p o m i n u h v a ­l ežn i p o s l u š a l c i ter zavedno s lo ­vensko is t rsko l judstvo.

M o š k i zbor je od zadnjega koncer ta lepo nap redova l : g l a ­sov i so b i l i z l i t i , izs topanja n i b i lo , fundamenta ln i g lasov i so d o b i l i m e h k e j š o barvo , med tem ko t enor ju te mehkobe še m a n j k a .

Z e l o s i m p a t i č n o i n m o g o č n o glasbeno telo je m e š a n i zbor, k i b i ga b i lo (vsekakor t reba ob­d r ž a t i . L e razmerje m o š k i h i n ž e n s k i h glasov je pot rebno i z e ­n a č i t i . Z l e p i m i g l a sben imi f i -nesami je b i l a odpeta pesem T a m k je r t e č e b i s t r a Ž i l a , do -č i m t e h n i č n o bolj zahtevna V r a b č e v a P o l ž e v a ž e n i t e v n i p r i š l a t o l i ko do iz raza .

Pe te r L i p a r , k i je d i r i g i r a l vseh dvaindvajse t pesmi na p a ­met, je v s e k a k o r v r e d e n o b č u ­dovanja . N jegova in t e rp re t ac i ­ja n a r o d n i h pesmi je zanj z n a ­č i l na , k e r h o č e pesem p r i k a z a t i č i m b o l j nepotvorjeno, tako kot jo poje l juds tvo . Ce še pove ­mo, da je b i l a d i k c i j a , d i n a m i ­k a i n a r t i k u l a c i j a na l ep i v i š i ­n i i n da so tud i so l i s t i dobro r e š i l i svojo nalogo, smo s item dovol j p o d č r t a l i kva l i t e to vseh t r eh zborov. M o r d a b i b i lo po ­trebno posvet i t i n e k o l i k o v e č p a ž n j e še agog ik i , k i najbol j i z r a ž a vsebino petja t e r z las t i smise lnemu i z p r e m i n j a n j u t em­pa , k i je znan pod i m e n o m » t e m p o r u b a t o « .

Obenem z z le tom »Svobod« /v Z a v r š n i c i so se tud i t a b o r n i k i •>Rodu j e k l a r j e v « z Jesenic na p r e d v e č e r z leta u t a b o r i l i na pre lepem k r a j u ob j e z e r u Z a ­v r š n i c a . I z k o r i s t i l i smo p r i l o ž ­nost i n j i h ob i ska l i .

s k i h T o p l i c a h , v B o d e š č a h p r i B l e d u i td .

L e t o š n j i tabor ob Z a v r š n i c i bo ostal čez vse poletje, saj bo v n jem tabor i lo v e č i z m e n m l a ­d incev . Sedaj j i h tabor i 80. V s a ­k a i zmena bo tabor i l a t r i te -

Taborniki »Rodu j ek lar jev« z Jesenic taborijo ob z a v r š n i š k e m jezeru

V razgovoru so n a m pove­d a l i , da je »Rod j e k l a r j e v « v e ­j a Zveze t abo rn ikov S loven i je In i m a v svojem sestavu t r i d r u ž i n e s 140 č l an i , v saka d r u ­ž i n a pa i m a v e č vodov, v k a ­t e r ih je 8—10 t aborn ikov . To n i n j ihovo p r v o taborjenje, k e r so doslej že t a b o r i l i v D o l e n j -

» D e l o z m l a d i n o n i t e ž k Z v e z a d r u š t e v pr i j a te l j ev

mlad ine obstoji v k r a n j s k e m o-k r a j u že nad dve le t i . V tem č a s u je b i lo ža l zelo malo n a ­prav l jenega . V z r o k i za to so predvsem v o m a l o v a ž u j o č e m s t a l i š č u i n p r e m a j h n i za in te re­s i ranos t i odgovorn ih l j u d i . V o k r a j u so sedaj t r i d r u š t v a , i n s icer v T r ž i č u , Z i r e h i n v K r a ­n ju . Omejuje jo pa se bolj na o b č a s n e akci je , p r i k a t e r i h do­segajo t renutne uspehe, vendar take vrs te delavnost ne more rod i t i posebnih rezul ta tov v vzgojnem, soc ia lnem, zd ravs tve -e m i n p o l i t i č n e m pogledu.

V a ž n a je z las t i skrb za po­l i t i č n o usmerjanje m l a d i h l j u d i . V zadnj ih mesecih se je po loža j i zbo l j ša l , p r i č e m e r imajo zasluge

p redvsem v o d i l n i k o m u n i s t i i n S o c i a l i s t i č n a zveza. U s p e h i so se h i t ro pokaza l i . N a š o javnost m o r a m o obvest i t i o tem, da so letos p i o n i r j i lepo p r a z n o v a l i T i t o v rojs tni dan, pa tud i s ta­r e j š a m l a d i n a je sode lova la p r i teh p ros lavah . P r i r e j a l i so sa ­mostojne akademije i n druge

l jubezn i jo v o d i t i . O k r a j n i o d ­bor Zveze se zato o b r a č a na vse, k i k a k o r k o l i l ahko p o m a ­gajo p r i vzgojnem de lu z m l a ­dino. O b t akem sodelovanju i n s k r b i za mlad ino bodo še l e n a ­s top i l i p r a v i pogoj i za us tanav­ljanje d r u š t e v pr i j a te l j ev m l a ­dine vsepovsod. Interes s t a r š e v

Tudi na Jav ornih u in Koroški Beli t na ^Svobodo" svoje tradicije

Pre t ek lo soboto z v e č e r je b i l V šo l sk i d v o r a n i na K o r . B e l i lil. r edn i l e tn i o b č n i zbor D P D »Svoboda« J a v o r n i k - K o r o š k a Bela , katerega se je u d e l e ž i l o lepo š t e v i l o č l a n o v .

»Vse 'naše delo t e č e v t r eh Prostor ih, katere uporabl ja jo še druge organizaci je o z i r o m a š o ­la. T a k o so š a h i s t i v sobi p r i B r u č a n u , k j e r imajo svoj p r o ­stor tud i upoko jenc i , odbor Z B In S Z D L , v s i g lasbeni odseki Pa v n e p r i m e r n i sobi p r i K o ­nj iču. D r a m s k a d r u ž i n a gostuje v šo l sk i t e lovadn ic i , k i \je obe­nem tud i k i n o dvorana . P r a v v tem, da n i m a m o l a s tn ih p r o ­storov je vz rok , da n a š e |delo ni tako u s p e š n o i n z v k l j u č i t v i ­jo mlad ine v d r u š t v o skoraj ne nioremo r a č u n a t i . P o ž i v i t i jmo-r a m o akc i jo za gradnjo novega kul turnega doma, če h o č e m o i z ­bol j ša t i n a š e delo « T a k o l e ne ­kako je z a k l j u č i l svoje p o r o č i l o Predsednik d r u š t v a tov. F r a n c e Treven . Z a n j i m so p o r o č a l i t u ­di vodje p o e d m i h sekci j i n skupin.

D P D »Svoboda« na J a v o r n i -

k u - K o r o š k a B e l a je med na j ­b o l j š i m i na G o r e n j s k e m . D r u ­š t v o je letos s l a v i l o 30-letnico svojega obstoja. Danes š t e j e » S v o b o d a « na J a v o r n i k u že o-k o l i 360 č l a n o v i n i m a v e č sek­c i j , k i so v zadnj i sezoni znat­no napredovale . S r e d i š č e k u l ­turnega de lovan ja v d r u š t v u je d r a m s k a skup ina . V tej sezoni je i m e l a 15 predstav. D e l a so b i l a dobro i zb r ana i n so l idno izva jana , o rgan izac i j sko pa b i se da lo še mars ika j p a p r a v i t i . T u d i p e v s k i zbor je napredova l i n i m e l v zadn j ih mesec ih v r ­sto u spe l ih nastopov. N a r e v i j i p e v s k i h zborov r a d o v l j i š k e g a okra ja , k i je b i l a p red nedav­n i m na Jesenicah , pa je zbor o svo j i l p r v o mesto. Podobno oceno b i l a h k o d a l i za godbo, t a m b u r a š k i zbor i n š a h o v s k i o d ­sek, med tem ko se l j u d s k a u n i ­v e r z a i n i d e o l o š k i k r o ž e k n i ­sta m o g l a u s p e š n o r a z v i t i . G o d ­ba je ob v s a k i p r i l i k i p r i s p e v a ­l a svoj d e l e ž i n i g r a l a ob raz ­n i h p r i r e d i t v a h i n man i fe s t ac i ­j a h za Trs t . P o ocen i tvah š e s t ­m e s e č n e g a t ekmovan ja je j a -

v o r n i š k a godba dosegla p r v o mesto med godbami na G o ­ren jskem. T a m b u r a š k i zbor je de laven i n d r u ž i same mlade č l a n e ter j i h vzgaja v l j ubezn i do glasbe.

P r a v gotovo je t emu po le tu znatno p r ipomoglo tekmovanje , k i so ga k u l t u r n a d r u š t v a r a ­d o v l j i š k e g a okra ja z a č e l a l a n i na pobudo O S S Jesenice. P o l e g »Svobod« so se t ekmovan ja u -d e l e ž i l a t ud i ostala ku l t . d r u ­š t v a okra ja i n so ga v (nede­l jo v e l i č a s t n o z a k l j u č i l a na z l e ­tu d e l o v n i h l j u d i Goren j ske v Z a v r š n i c i pod S to lom.

Z nas topa u č e n c e v s e l š k e osnovne šo le

nastope. P i o n i r j i so tud i nadvse lepo i n razveses l j ivo i z v e d l i p r ­vo p i o n i r s k o š t a f e t o v k r a n j ­skem okra ju . P r i t e k l i so iz T r ­žiča , Jezerskega , Ž e l e z n i k o v i n Z i r o v . Stafetno pa l i co so po­nesl i p r av do L j u b l j a n e . Sode­lovalo je nad 3000 p ion i r j ev .

»Delo z m l a d i n o n i t e ž k o , le pomagati j i je t reba i n jo z

za delo d r u š t v a b i ne smel b i t i n i č m a n j š i , k a k o r je n j ihovo zanimanje za vzgojo otrok na rod i t e l j sk ih ses tankih. To so c i ­l j i , k i j i h moramo d o s e č i v k o ­rist mlad ine i n n jen ih star­šev,« je dejal tov. Resman , p redsednik Okra jnega odbora Zveze v r azgovoru z n a š i m so­de lavcem.

dne. R a z e n l e p i h iz le tov v oko­l i co pa bodo i m e l i t a b o r n i k i t u ­d i svojo taborno šolo , v k a t e r i se bodo n a u č i l i or ientac i je v n a r a v i , s t re l janja , hoje, vezan ja ipd .

P o s a m e z n i v o d i pa se p r i ­p rav l ja jo tud i na d a l j š e iz lete . N e k a t e r i nameravajo letos s ko les i od i t i v A v s t r i j o , d r u g i zopet v Istro i n D a l m a c i j o .

V e l i k o mate r ia lno i n m o r a l ­no p o m o č p r i de lu j i m n u d i L O M O Jesenice i n seveda t ud i Ž e l e z a r n a . Denarno pa s i t a ­b o r n i k i l u d i sami pomagajo z zb i ran jem starega že leza , r a z ­bitega s tekla . pogozdovanjem i n nab i ran jem z d r a v i l n i h ze l i šč .

N a z le tu so t a b o r n i k i r a z v i l i svoj prapor , ka t e r emu |je k u -m o v a l p redsednik O L O R a d o v ­l j i c a tov. M i l a n K r i s t a n .

Z a obi lno , dobro i n r a z n o l i k o h rano po pe tkra t dnevno p o ­s k r b i n j ihova že znana t a b o r n i ­š k a m a m a — A n a K e l i h .

T u d i m i se p r i d r u ž u j e m o (nji­h o v e m u vese l ju i n j i m ž e l i m o mnogo uspehov i n pr i je tnega r a z v e d r i l a .

Jeseniški vrtec je zaključil šolsko leto

M i n u l i petek so se z b r a l i v v r t c u na Jesenicah , k i je d a ­leč n a o k r o g eden n a j l e p š i h , k z a k l j u č n i p r i r e d i t v i . P a ne sa ­mo c i c iban i i n p i o n i r j i . T o pot je b i lo skoraj v e č j e š t e v i l o s tar­šev i n os ta l ih odras l ih . Z a k l j u č ­n i p r i r e d i t v i , k i jo je p r i p r a v i l vzgo jn i kade r v r t ca , so s l e d i l i z v e l i k i m zan iman jem i n d a ­l i p r iznanje p r a v i l n i vzgo j i n a ­š ih n a j m l a j š i h . S t a r š i , k i imajo svoje otroke v v r t c u , se z a h v a ­l jujejo tov. u p r a v n i c i A n č k i i n vsemu os ta lemu vzgo jnemu o-sebju za nenehno sk rb p r i vzgo j i zaupan ih j i m otrok.

Kamniški dijaki so marljivi N a g i m n a z i j i v K a m n i k u so

di jak i pod v o d s t v o m prof. Z u ž -kove p r i p r a v i l i p r a v l j i č n o igro M a r t i n N a p u h e k « , k i so jo i z ­dajali ob z a k l j u č k u š o l s k e g a l e -

V e l i k a dvo rana k u l t u r n e g a doma je b i l a po lna d i j akov , s t a r šev i n ostalega o b č i n s t v a . V ^Vodnem g o v o r u ije ravna te l j ^ah a n a l i z i r a l u č n e uspehe. N a ^avodu je z uspehom k o n č a l o š ° l s k o leto 68% d i j akov , k a r je * a 5»/o b o l j š e od l ansko le tn ih f e Z u l t a t o v . V v i š j i h r a z r e d i h je , s Peh 77%. D i j a k i so sode lova­

je v m n o g i h d e l o v n i h a k c i j a h , n samo za u red i t ev š p o r t n e g a ^ r i š č a i n t e l o v a d i š č a ob g i m n a -

l J i so p r i s p e v a l i 3000 d e l o v n i h Sode lova l i so t u d i p r i vseh

? f l r e d i t v a h i n p ros l avah . 56 u -£ncev je b i l o ob k o n c u š o l -.ega le ta o b d a r o v a n i h s k n j i ž -l t n i nag radami . N a j v e č so j i h

p o d a r i l i d e l o v n i k o l e k t i v i n a š i h t o v a r n i n sve t za prosveto p r i L O M O K a m n i k .

Le tos je že d r u g i r o d m a t u r i -r a l na k a m n i š k i g i m n a z i j i . V s e h 20 o s m o š o l c e v je b i l o p r i p u š č e -n i h k z re los tnemu i z p i t u , k i so ga t ud i v s i z uspehom o p r a v i l i . To je redek p r i m e r , v e n d a r je b i l ta r az red vsa l e t a n a j b o l j š i na zavodu . M a t u r i t e t n i k o m i s i j i je p redsedoval dr . A n t o n G r a d . M a t u r o so o p r a v i l i M a t i l d a B a ­l a n t i č , L j u d m i l a C o t m a n (z odl iko) , Ta t j ana D i v j a k , B r e d a G o s t i č , J u l i j a n a M a t j a n , M a r i j a P u c e l j , A n i c a Roje , M a r i j a Sker janc , M a r t i n a Š k o r j a n c , M a r j e t a Z i h e r l , J anez Bogate j , A n t o n L a h , M i h a iNarad, F r a n c P r e m k , B o j a n R e b o l j , F r a n c Rode , M a r k o Rode , I v a n Smole (z odl iko) , M i r k o S t i p l o v š e k , i n G r e g o r Š v a j g e r . 1

O k r e v a l i š č e Zveze s l ep ih Jugos lav i j e na O k r o g l e m je na l e p e m k r a j u s red i

zelenja . P o d n j i m se v i j e ze­lena Sava . L e dobro u ro hoda je od K r a n j a . T j a pr iha ja jo na odd ih i n l e t o v i š č e s lep i i z vse d r ž a v e .

— P r i d i t e enkra t itudi k n a m pogledat — se je g las i lo p o v a ­b i l o u p r a v n i k a o k r e v a l i š č a . I n res smo se p red d n e v i napo t i l i na O k r o g l o i z |željo, .obiskati i n seznani t i n a š e bra lce o p r a v ­zaprav svo jevrs tnem ž i v l j e n j u s l ep ih .

Z nego tov imi o b č u t k i i n /do­l o č e n i m n e m i r o m sem odhaja l mednje. Se n i k d a r n i s em i m e l p r i l o ž n o s t i , pogovar ja t i se z n j i m i . P r i z n a m , da za rad i Ite-ga, ke r m i je b i l o nekako ne­rodno. Toda ta č u d e n o b č u t e k je kaj k m a l u i z g i n i l , k o sem se b l i ža l g r a d i č u , v k a t e r e m s lep i stanujejo i n tud i že m e d potjo sem j i h s r e č e v a l . P o g o v a r j a l i so se ž i v a h n o i n veselo, g rup ica , k i je sedela na k l o p i pod d re ­vesom, ipa je p rav lepo pela .

O g l e d a l sem si n j ihovo b i v a ­l i šče i n oko l i co . L e p g r a d i č je . P o v s o d red i n snaga, saj je b i ­lo vse pos lopje p red sezono po ­p o l n o m a prebel jeno. Sedaj je v n j e m 32 s l ep ih i z vseh k r a j e v Jugos lav i j e , č e p r a v je p ros to ra za 38. T u so t u d i s lep i iz d a l j ­ne M a k e d o n i j e i n C r n e gore.

— Sedaj , k o še n i sezone, p a

. ,Ko bi s p e t v i d e l a " Z obiska pri slepih na Okroglem

t ud i v r e m e n a m Ibo k a k o r vse k a ž e letos nagajalo — je de­j a l t o v a r i š u p r a v n i k , — je še nekaj l ež i šč na razpolago, v e n ­dar ho v j u l i j u i n avgustu o-k r e v a l i š č e polno zasedeno. D r u ­g a č e pa je b i lo l ansko leto, ko j i h je p r i š l o celo 16 v e č kot j i h sploh l a h k o spre jmemo. H o t e l i so na vsak n a č i n ostati i n so spa l i k a r na sen iku . Le tos pa bo v t em pog ledu dost i bol je , saj ,bodo v n a j k r a j š e m č a s u i z -gotovljene 3 sobe nad gospo­d a r s k i m pos lopjem.

K o sva se tako s t o v a r i š e m u p r a v n i k o m razgovar ja la , so b i l i v s i r a v n o na k o s i l u i n p o ­č a k a t i sem m o r a l , da b i se l a h ­ko s k a t e r i m od n j i h p o g o v o r i l . O p o z o r i l i so me, da je m e d n j i ­m i t ud i s lepo dek le , k i se u -k v a r j a s p e s n i š t v o m . Z e l o £ e m b i l r adoveden i n sem jo po k o ­s i l u popros i l , da m i pove k a ­tero svo j ih pesmi . '

P e s m i so b i l e lepe i n d o ž i ­vete, v vseh pa se o d r a ž a 0 -t ožnos t , k i slepe za rad i l izgub-l jenega v i d a najbolj t ež i .

T o je b i l a 26-letna K a t i c a L u k i ć iz Tes l i ca v B o s n i , (se­daj ž iv i v O s i j e k u . D e l a ! Z a ­poslena je v podje t ju s l ep ih , k j e r izdeluje jo razne p le tarske

i zde lke . — Z d r a v i m se! — m i je de­

ja la , z g lasom p o l n i m upanja . P o p o l n o m a sem oslepela le ta 1944. P r e d t r e m i l e t i s e m se pa z a č e l a z d r a v i t i . V s a k o leto odha jam v Sara jevo k z d r a v ­n i k u . U p a m , i n t ud i z d r a v n i k je mnenja , d a b o m zopet v i ­dela . K o b i se to zgodi lo , b i b i l a n a j s r e č n e j š a na svetu. V e n ­d a r zdrav l jen je zelo p o č a s i n a ­preduje . \

Č e p r a v se m i je zdelo v p r a ­š a n j e , k a k o j i je v š e č y S l o ­v e n i j i , zelo neumestno i n m o r ­da celo ž a l j i v o , m i je iz n a v a ­de u š l o z j e z i k a . N j e n odgovor me je presene t i l .

— L e p o je, p r v i č sem v S l o ­v e n i j i , a upam, da ne z a d n j i č . L e g a o k r e v a l i š č a je p r a v l epa , saj poznam že skora j vso o k o ­l i c o . I n ne samo jaz, v s i , k i smo tuka j , smo n a v d u š e n i nad pre lepo pok ra j i no .

Ver j e tno sem precej z a č u d e ­no i n zmedeno g leda l , zato so m i takoj po ja sn i l i , da imajo po t r i je s lep i enega v i d e č e g a v o ­d i č a . T i j i h vod i jo i n so i j im oko l i co do po tankos t i op i sa l i , tako da vedo, k je šo i n k o d hodi jo .

Č l o v e k b i m i s l i l , da so s l e ­

p i l judje , k i so popo lnoma o b u ­p a l i nad ž i v l j e n j e m , k i so d u ­š e v n o s t r t i . T u d i jaz sem ta ­k o m i s l i l . T o d a p r e p r i č a l sem se, da je r avno nasprotno.

V i d e l sem, da znajo s lep i t ud i de la t i i n se zabava t i , saj ne ­k a t e r i p r av dobro igra jo (šah, pa t ud i domino i n druge igre . I n tud i delajo, posebno pa s le ­pa m l a d i n a . Saj n a š a skupnos t s k r b i zanjo. Imamo posebne de­lavn ice za slepe, k j e r se l e - t i l ahko i zuče r a z n i h obr t i , k j e r l ahko postanejo (dobri d e l a v c i i n po svo j ih m o č e h t ud i p r i spe ­va jo n a š i s o c i a l i s t i č n i i z g r a d ­n j i . P r a v to j i m pa tud i daje o b č u t e k enakos t i .

V s a k a s kup ina ostane n a O -k r o g l e m p r i b l i ž n o 20 d n i , n a ­to p r ide jo spet d r u g i . P r i h a j a ­jo vedno n o v i , da se razvedre i n o d p o č i j e j o .

S t a r e j š i p o č i v a j o , med tem ko AO m l a j š i v e s e l e j š l , š a l i j o se, pojejo i n pogovarja jo .

P o s l o v i l sem se i n o d š e l p o l n n e n a v a d n i h o b č u t k o v , saj je b i ­lo to zame svojevrs tno d o ž i v e ­tje. O d š e l pa sem p r e p r i č a n , da l judje , k i v i d i m o ne znamo svo ­jega v i d a v zadostni m e r i c e n i ­t i . I n r a v n o zato se dos t ik ra t l ahko vse p r e m a l o v ž i v i m o v po loža j i n č u s t v a s l ep ih , saj v e č k r a t ne s to r imo zanje vsega, k a r b i l a h k o . I n to j i h b o l i , saj so s lepi l judje i z redno ten­k o č u t n i i n o b č u t l j i v i .

Zakaj samo še leto dni tehnikuma? w * w * W Pomanjkanje strokovnega kadra je še vedno zelo občutno Telovadni nastop V Na Me aH

M i n u l i č e t r t e k so b i l i na M e - nosti us tanavl janja s redn j ih n i h zakonoda jn ih o rgan ih ob- n i š k i t e h n i k u m s p r i h o d n j i m t a l u r š k e m t e h n i k u m u Ž e l e z a r n e s t r o k o v n i h šol tam, k j e r se po- nov i t ev j e s e n i š k e g a i n še d r u - š o l s k i m le tom zopet 1. razred . Jesenice z a k l j u č e n i d i p l o m s k i k a ž e potreba po n j i h i n kje r g ih t e h n i k u m o v . « Z u r e s n i č i t v i -i z p i t i . Izpi te je polagalo 17 k a n - obstoje pogoj i za no rma lno de-d idatov. S tokra tno skup ino je lovanje šo le . se č l o v e k u v s i -da l M e t a l u r š k i t e h n i k u m , k i je ljuje v p r a š a n j e : »Da l i je u k i -ed ina tovrs tna srednja s t rokov- n i tev j e s e n i š k e g a t e h n i k u m a u -na šo l a v d r ž a v i , že 68 abso l - m e s t n a ? « Znano je, da je p o v -ventov; d i p l o m i r a n i h t ehn ikov p r a š e v a n j e po abso lven t ih j e -m e t a l u r š k e s t roke. i R a z v e s e l j i - s e n i š k e g a t e h n i k u m a v vseh me-vo je dejstvo, da je k l j u b te- t a l u r š k i h podjet j ih v e l i k o , saj m u , da se k r i t e r i j zaostruje i z s o t o l judje iz prakse , k i so v

jo tega sk lepa b i p r i d o b i l jese- iz vseh ž e l e z a r n n a š e d r ž a v e

V nedeljo, 20. t. m., so i m e l i b l a z i n i i n p r i p r e s k o k i h , za kar N a k l e m o b č i n s k i t e lovadn i so žel i n a j v e č •' p r i z n a n j a od

V a n j b i b i l i sprejet i kand ida t i ne šole N a k l o - D u p l j e i n P o d - vseh n a s t o p a j o č i h . M l a d i n c i so

leta v leto, uspeh l e t o š n j i h ab so lventov n a j b o l j š i . I zp i t n i o d ­bor, k i so ga ses tav l ja l i : odpo­slanec Sveta za prosveto i n k u l ­tu ro L R S ing . B o š k o M a r j a n o -v i ć kot predsednik , ravnate l j šo le Po lde U l a g a kot podpred­sednik i n č l a n i ing . L e o K n e z , i n g . E r v i n Perne , ing . L o j z e Prešerer j j , i n g . A v g u s t Karbcj , i ng . M a r i n G a b r o v š e k , ing . M i ­l a n M a r o l t i n prof. J o ž e S i f re r , se je l ahko p r e p r i č a l o dovo l jn i s p l o š n i i n s t r o k o v n i i zob razb i . I zp i t n i odbor je na s v e č a n n a ­č i n p rog l a s i l vseh 17 abso lven ­tov za d i p l o m i r a n e tehnike m e ­t a l u r š k e s t roke. Ž e l e z a r n a je nag rad i l a absolvente s p l a č a ­n i m š t u d i j s k i m dopustom, z do

dobi š t i r i l e t n e g a š o l a n j a svoje znanje le i z p o p o l n i l i i n posta l i kot d i p l o m i r a n i m e t a l u r š k i t eh­n i k i n a j b o l j š i obra tn i srednje s t rokovn i kader , k i je n a š i m podjet jem najbolj potreben. P r a v tako je znano, da govore vsakole tne i n š p e k c i j e Sve ta za prosveto i n k u l t u r o L R S šol i le v p r i d , saj so vsa p o r o č i l a o i n š p e k c i j a h naravnost l a skava . Z a p r i z n a n uspeh šo le nosi jo g lavne zasluge p redava te l j i , to so profesor j i j e s e n i š k e g i m n a ­zije i n s t r o k o v n j a k i Ž e l e z a r n e Jesenice. Se v e č j i d e l e ž pa nosi Ž e l e z a r n a sama, k i n u d i dnev­no 4 ure p r a k t i č n e g a p o u k a i n

L e t o š n j i abso lvent i M e t a l u r š k e g a t e h n i k u m a na Jesenicah

Malomarnost zadružnikov Z a K r a n j č a n e v e l j a K o k r i c a u ro — na k o n c u nas je b i lo še

obisk t e o r e t i č n e g a p o u k a med d a t k o m enotedenskega dopusta d e l o v n i m č a s o m . Z a r a d i t o l i k š -k odobrenemu r ednemu d o p u - nega r azumevan ja Ž e l e z a r n e , k i z a » i z le tno točko« ob nede l j sk ih šes t . s tu ter s f i n a n č n o podporo za šolo f inans i ra , i n za rad i dose vale to i n z a k l j u č n o ekskurz i jo , žen Takega p r i znan j a abso lvent i j e - r a z m i s l i t i o s k l e p u Jugos lovan- v - d e z u ~ ~ b i č l o v e k sod i l , da t s e n i š k e g a t e h n i k u m a s s t ran i s k i h me ta lu rgov v S i s k u , k i se . . . podjetja še niso d o ž i v e l i . g l a s i : » U k i n i t e v t ov r s tn ih šol gospodar i jo v z o r n i zad ruzn

L e t o š n j i m abso lventom s led i n i b i l a umestna i n j i h je tre- T ° d a n i vse zlato . le samo še sedanji t re t j i r a z - ba obnov i t i . C e n t r a l n i odbor O b č n i zbor z a d r u ž n i k o v je b i l b i l s icer l a h k o sk l epa l ob v s a -red, k e r se po čl . 42 Uredbe o s ind ika t a m e t a l u r š k i h de lavcev s k l i c a n 5. t. m . ob p o l o smih k i u d e l e ž b i . V e n d a r ne gre za s t r o k o v n i h š o l a h d e l a v s k i t e h - Jugos lav i j e naj p reko C e n t r a l - z v e č e r . Ob d o l o č e n i u r i je b i lo to. Z a d r u ž n i k i so i z v o l i l i upr . n i k u m i postopno ukin ja jo . K e r nega odbora Zveze s ind ika tov v d v o r a n i le 7 l j u d i (med n j i - odbor, k i so m u zaupa l i v o d -p a govor i ista u redba o m o ž - Jugos lav i j e d o s e ž e p r i p r i s t o j - m i t u d i n e č l a n i ) . Č a k a l i smo 1 stvo zadruge. Neka j č l a n o v o d ­

bora s i je s p redsedn ikom i n knj igovodjo p r i zadeva lo , da b i s p r a v i l i zadrugo v n o r m a l e n t i r , a n i š lo , k e r se p o l o v i c a o d ­b o r n i k o v za delo zadruge sploh ^ r , u ^ f a , ne z a n i m a (na d r u g i č s k l i c a n e m zboru so m a n j k a l i š t i r j e odbor­n i k i ) . K a k o naj odbor de la z vnemo, če p r ide n a o b č n i zbor le pet č l a n o v ? ! T u je g lavna k r i v d a neuspeha! M o r d a z a d r u ž ­n i k i nasedajo r a z n i m g o v o r l -

nastop i n a t le tska t ekmovan ja , pokaza l i svoje spretnost i v tal­na ka t e rem so sodelovale osnov- n i t e lovadbi i n na k o z i . Nazad-brezje ter d r u š t v o » P a r t i z a n « iz nje so nas top i l i v atletskem N a k l e g a . Nas topu je pr i sos tvo- dvobo ju m l a d i n c i i n č l a n i »Par -va lo 300 g ledalcev. To je b i l l e - t i z a n a « , k i so b i l i r azde l jen i v tos d r u g i nastop i n je od l a n - e k i p i N a k l o i n S t r ah in j . Tek-skoletnega napredova l tako po m o v a l i so v metu kop j a i n bom-š t e v i l u n a s t o p a j o č i h kot po ob- be v tek ih na 100 i n 800 m i n

s e ž n o s t i sporeda. R a z v e s e l j i v a š t a f e t i 4 X 100 m . E k i p a iz je ugotovi tev, da se s t a r š i i n S t r ah in j a je z lahkoto prema-p o d e ž e l s k o p reb iva l s tvo vse bolj gala m l a d i n s k o ek ipo N a k l a , do-zanimajo za vzgojo svo j ih ot rok č i m so č l a n i N a k l a premagal i na p o d r o č j u telesne vzgoje i n ek ipo iz S t r ah in j a i n t ako odlo-š p o r t a i n spremlja jo n j ihove u - či l i ta z a n i m i v i a t le t sk i dvoboj spehe. m e d v a s m i v skupn i oceni z

U č e n c i vseh osnovn ih šol ob- 51,5 : 48,5 t o č k e v svojo k o r i s t č i n e N a k l o so s k l a d n o i n l epo- N a j b o l j š i med m l a d i n c i so bi l i i z v e d l i svojo prosto vajo z z a - v tek ih na 100 i n 800 m Rok s t av i cami , za k a r so žel i p r i - Stros, v me t ih pa Janez Fajan. znanje g ledalcev. N a s t o p i l i so d o č i m so med č l a n i b i l i naj* še tud i v r a j a l n i h va jah i n bo l j š i F r a n c B a j ž e l j v me t ih in i g r i cah , v k a t e r i so p r e d n j a č i l i Pe te r K r i ž a j v tek ih , c i c i b a n i osnovne šo le N a k l o . Posamezn i r az red i i n šole pa so se p o m e r i l i m e d seboj v te­k i h i n š t a f e t a h .

Č l a n i » P a r t i z a n a « iz N a k l a pa so nas top i l i : z m l a d i n k a m i , k i

Smučarski dan sredi poletja

GORENJ.

Službene objave O G Z Kranj

so zadovo l j ivo izved le svojo prosto vajo, i n p i o n i r j i , k i so P r i p r a v e za v e l i k i praznik pokaza l i v e l i k o spretnost i i n j e s e n i š k e g a k o v i n a r s k e g a me-

) f inans i ra , i n za rad i dose- popo ldnev ih . S r e d i v a s i stoji O b č n i zbor so tud i d r u g i č znanja p r i t a ln i t e lovadb i na sta so v po lne m teku. M o č n o so i h uspehov bo nujno t reba l e p z a d r u ž n i d o m . P o zunan jem s k l i c a l i . P o eni u r i č a k a n j a je razgiba le vse mesto. V p r i p r a -

. b l l ° n a v z o č i h pet č l a n o v i n dva V a h i n p ros l avah so ho te l i bi t i I k t n e č l a n a - D O P o l d r u g i u r i pa nas I N O Q O I H e i m e d p r v i m i tud i s m u č a r j i Zato

je b i lo dvanajst! » p V r V e T V n ™ D ™ * c l r ~ J e s m u č a r s k i k l u b Jesenice raz-D r u g i č s k l i c a n o b č n i zbor b i P R V E N S T V O G O R E N J S K E p i s a l m e d n a r o d n o s l a lom tekmo,

s tak i bo v nedeljo, dne 27. t-m . za A k o m n a l e d e n i k u pod Š i r o k o p e č j o . V s e m l jub i te l jem s m u č a r s k e g a š p o r t a je ta tekma, dobro znana i n je s red i v roč ih po le tn ih d n i posebno dož ive t j e . T a zadnja mednarodna , poletna s m u č a r s k a t ekma bo v o k v i r u p ros lav ob 85-letnic i j e s e n i š k e Ž e l e z a r n e . Z a to t ekmovanje je Ž e l e z a r n a razp i sa la v e l i k pre­h o d n i poka l , k i ga dobi ekipa, s e s t o j e č a iz t r eh č l a n o v , dveh mlad incev i n ene č l a n i c e , v trajno last, po dveh zaporednih a l i t r eh zmagah v pres ledkih . Tekmovan je bo na p rog i dolgi p r i b l i ž n o 800 m z v i š i n s k o raz­l i k o 200 m . K e r se k o n č n o obe­ta lepo v r e m e i n so s n e ž n e p r i ­l i k e v gorah idealne, p r i č a k u j e ­mo na s tar tu vse n a š e na jbo l j ' še s m u č a r s k e reprezentante. To bo l e t o š n j a z a k l j u č n a s m u č a r ­ska p r i r ed i t ev z m e d n a r o d n i u d e l e ž b o .

č l a n o v . N a s l e d n j i dan so b i l i n i i škem okoli .šu. T u d i zabavn i u s p e š n i zbo r i b r igad , parade i n de l p r i r ed i t ve je p r i t e g n i l v e -vaje, k i so pokazale zna ten n a - l i k o m n o ž i c o l j u d i iz vsega o-predek posebno v d i s c i p l i n i i n k o l i š a .

_ . . s t rumnost i . T u d i v s t rokovno 1. Z o k r o ž n i c o št . 5 odre jeni t e h n i č n e m p o g i e d u so sodelujo-

t e r m i n za izvedbo m n o ž i č n i h ^ d r u š t y a p o k a z a l a s o l i d e n n a -ses tankov se p o d a l j š a za rad i z a - d e k > v e n d a r vaje še niso b i - V S m a r t n e m je b i l a v nede-kasn i tve objave o k r o ž n i c e do , e i z v e d e n e o d p r e d h o d - l jo uspela gas i l ska p r i r ed i t ev , 15. septembra za p o r o č i l a pa

Iz Tuhinjske doline

K o p a č je š i r i l nekaj n e r e s n i č ­n i h ves t i , k i so ver je tno k r i v e nezaupanja z a d r u ž n i k o v .

Z b o r b i m o r a l tud i sk lepa t i o p o k r i t j u dolga, k i z n a š a nad en m i l i j o n d ina r j ev i n se v l e č e v g l a v n e m od K D Z K o k r i c a . V tem p o l o ž a j u b i m o r a l i sk lepa t i o l i k v i d a c i j i a l i n jen i p r i k l j u -

do 1. ok tobra t. 1. K e r do danes še nobeno d r u š t v o n i j a v i l o da tuma sestanka i n d v i g ­n i l o us t rezn ih p o v a b i l v p i s a r n i Zveze , poz ivamo, da to njuno store.

nem n a č r t u . - V tem P o g l e d u n a k a t e r i je d o m a č e gas i l sko k o m u naj se p r i k l j u č i j o ? Samo je še n a j b o l j š i uspeh dosegla d r u š t v o i z r o č i l o svo jemu name- š t e v i l k n i h č e ne bo m a r a l LI-k r a n j s k a b r igada v V o g l j a h . Z a n u n o v Q m o t o r n o b r i z g a l n o in k v i d a c i j a b i b i l a na jbol j umest-

1953-54

I. s k u p i n a

Mlados t 14 13 0 1 63:18 26 L o č a n 14 10 0 4 52:13 20 T r ž i č 14 9 1 4 73:24 19 P r e š e r e n 14 7 1 6 34:32 15 B l e d 14 7 1 6 34:35 15 H r u š i c a 14 5 1 8 31:45 11 Ž e l e z n i k i 14 2 1 11 35:56 5 N a k l o 14 0 2 12 9:93 2

M l a d i n c i

L o č a n 10 9 1 0 15:2 19 Jesenice 10 6 2 2 27:4 14 Mlados t 10 6 0 4 9:11 12 K o r o t a n 10 5 1 4 18:10 11 T r ž i č 10 3 0 7 8:11 6 B l e d 10 0 0 10 1:40 0

P i o n i r j i

M l a d o s t 8 7 1 0 10:3 13 Jesenice 8 6 1 1 21:6 11 T r ž i č 8 4 2 2 13:6 10 K o r o t a n 8 2 1 5 6:13 5 P r e š e r e n 8 0 1 7 4:25 1

de lovno p o ž r t v o v a l n o s t , k i jo voz. P r i r e d i t v e so se u d e l e ž i l a n a > k e r z a d r u ž n i k o m kot i z -

2. Vse č a s t n i k e i n pove l jn ike s e b n o pa še b r igadne pove l jn i d r u š t e v , sektor jev i n n j ihove k e t o v A n t o n a D o r n i k a , Ivana names tn ike o b v e š č a m o , da bo M i k l a v č i č a , J aneza G r o s a ter 4. j u l i j a t. 1. na P l a n i n i p r i sektorske pove l jn ike s p o d r o č j a K r a n j u obvezna konsu l t ac i j a v s e h b r igad .

pod vods tvom r e p u b l i š k e g a i n - n a s t o D e bo t reba še o r i -spek tor ja tov. N o v a k a . U d e l e ž - T a k e nastope bo t reba se p r i bo p r i p o r o č a m o tud i p o d č a s t n i - r e J a t i - v b o d o č e še bolj m n o z i č -k o m , v o d n i k o m i n desetarjem. no i n o rgan iz i r ano . P r e d n a m i P r i č e t e k ob 8. u r i zjutraj i n z a - je še nastop v Z i r e h i n p r a v b i k l j u č e k po m o ž n o s t i ob 11. u r i . b i lo , da b r i g a d n i š t a b Skof ja U d e l e ž b a v p a r a d n i a l i d e l o v n i L o k a i z k o r i s t i vse i z k u š n j e se-u n i f o r m i . dan j ih nastopov.

3. S 5. j u l i j e m zapade rok za

zahteva i zvedba i zvedba t a k i h i r i p r i a n i H ~ „„A*..„~ A U >

pr i r ed i t ev moramo p o n v a m , d ™ S l ™ * ^ *l't> " a n ° v U^-To^ vse br igadne funkcionar je po- s , l u v - j i h bo spet le dvanajst?

T r i k r a t sem že m o r a l v K o -k r i c o zarad i o b č n e g a zbora . P r e m i š l j e v a l sem, zakaj je v K o k r i c i tako stanje? Zakaj so

6. j u n i j a 1954 je b i l sek tor - Kokrčan i tako brezbrižni do s k i p i o n i r s k i nastop v L a h o v - lastnega gospodarstva? Kdo naj č a h . Sodelovale so 4 desetine namesto njih misli in skrbi za z b o r a ude lež i l i , naj prinesejo s Na jbo l j je ugajala gledalcem

Pionirski nastop v Lahnvčah

Telovadni nastopi v Domžalah

V o k v i r u » P a r t i z a n a « so pred z a k l j u č k o m l e t o š n j e g a šolskega

da "bo" v "nedeljo," 2~7. junija" ob l e t a P r i r e d i l e te lovadne nastop* 8. uri zjutraj v mali dvorani v s e d o m ž a l s k e šo le . hotela »Evrope« v Kranju usta- M l a d i n a je nas topi la z zletni-novni občni zbor Gorenjske no- m i p r o s t i m i va j ami , z vajam' gometnc podzveze. Delegati, ki na orodju, s posebn imi sesta-se bodo ustanovnega o b č n e g a v a m i za Va jensko šolo i td .

S P O R O Č I L O

Nogometni center Gorenjske sporoča vsem nogometnim klu­bom in sekcijam z Gorenjske,

p ion i r j ev i z L a h o v č , C e r k e l j , p r a v i l n o gospodarjenje z n j iho Ve lesovega in Sp. B r n i k a z v a - v i m i s reds tv i i n z v p l a č a n i m i

seboj pismene p o v e r i l n i c e od š t a f e t a v plezanju , s katero j e

k lubov , k i j i h zastopajo. D n e v - » P a r t i z a n « nas topi l že na repU' j a m i z v s t a v l j i v i m i b r i z g a l n i c a - d e l e ž i ? N a koga bodo z v a l i l i n i r c d o b č n e g a zbora je b i l k l u - b l i š k e m z le tu v L j u b l j a n i m i . Va jo so p i o n i r j i dobro i z - k r i v d o za gospodarski neuspeh b o m i n s e k c i J a m dos tav l jen s K a k o r v s a d r u š t v a ) ) P a r t i Z a -

Š v i c i je te d n i precej v r o č e . V r e med p o l i t i k i r a z l i č n i h d r ž a v , k i že te-

v e d l i , b i l i so h i t r i i n o k r e t n i p r i — na n a š o skupnost, na n a š go-a k c i j i . Os ta l i sek tor j i posne- spodarsk i sistem*" m a J t e J i h - ' ivan K r i s t a n

Gasilska svečanost v Predosljah

Pros tovo l jno gas i l sko d r u š t v o Predos l je j e i m e l o 13. j u n i j a d n e p o s k u š a j o r e š i t i i n d o k i t a j -1954 svoj gas i l sk i p r a z n i k i n p r i s k i i n k o r e j s k i p rob l em. V z a d -

r o č e omenjen i l is t . P r a v " t a k o t e m 8 0 š a s i l c i s v e č a n o spre je l i n j e m č a s u pa se je p o l i t i č n i je d o l ž n o s t d r u š t v e n i h , sek tor - n o v o motorno b r izga lno . n e r v o z i p r i d r u ž i l a še š p o r t n a i n s k i h , b r i g a d n i h ter z v e z n i h P r i r e d i t e v je b i l a pod p o k r o - J ^ P r v o malone po t i sn i l a v o-funkc ionar jev , da so n a r o č n i k i v i t e l j s t v o m K Z Predos l je N o v i z a d ] e > L J u d j e 1 2 v s e h k o n t i n e n - le m i n i m a l n o zmago 1 : 0. Z rna - cej, so se te prednos t i zaveda l i » G l a s u G o r e n j s k e « . b r i z g a l n i sta k u m o v a l a tov. K u - tov nestrpno p r i č a k u j e j o po ro - ga ;

ra l tova i n tov. M u b i . P r a v po- č l 1 1 2 f*?*«*" V e n d a r ? l h n e z a " č e ? . :

dostavo p o r o č i l za drugo t ro -m e s e č j e , n a k a r opozar jamo vsa d r u š t v a , posebno ta jn ike .

4. Ugo tov l j eno je, da nekate­r a d r u š t v a še vedno ne pre je­majo » G l a s u G o r e n j s k e « , zato j i h še - enkra t poz ivamo, da na

posebnimi v a b i l i . n a < < j e t u d i d o m ž a l s k o d o b i i o Nogometn i center Goren j ske nove enotne kro je , k a r je p r i '

K r a n j redi tev zelo p o ž i v i l o .

0 Švici je vroče Nekaj vtisov s svetovnega nogometnega

prvenstva

k a l a s svo j ih s e d e ž e v . Nj ihove­m u g lasnemu v z k l i k a n j u i n p lo ' skan ju so se p r i d r u ž i l i izraZ' zadovol j s tva š v i c a r s k e publike* k i je s p r i č o lepe igre s impa t i ' z i r a l a z Jugos lovan i . Zebec j e

da l gol . . .

P o tem golu so B r a z i l c i na '

ga je b i l a nedvomno" z a š i u ž e n a , Za to " s o " ž e " pred" " t ekmo zače l i P e l i v s e s i l e ' da b i o b r n i l i \gt° eprav ta tekma n i b i l a borba z v e l i k i m i ce r emon i j ami . C i o - v svojo kor i s t . M a j h n a , čisto

mb ?

* * • < ! • • ••_ sebno ie p o v z d i g n i l o s v e č a n o s t n i m a t o l i k o v i e t m i n s k i p r ed log v e l i k e g a formata i n sta obe re - vek, k i je g leda l te fantaste, ko majhna napaka n a š e obramb* Po brigadnih nastopih n a r o „ n a r o d n i h n o š s i avnos t z a P r e k i n i t e v s o v r a ž n o s t i v I n - prezentanc i č e s t o g r e š i l i . N a o- so r j o v e l i po t e k a l i š č u i g r i š č a , i n res je v 24. m i n u t i d rugeg 3

. . . . . , . . .. n tvnHi rinrWi nrpHspHnik d o k i n i , kot j i h zanimajo vest i o beh s t raneh je b i lo dost i n e r v o - m a h a l i s t ransparent i , z zasta- p o l č a s a desna zveza brazilskega V s k l a d u s s k l e p o m us t avn ih e o t v o n l d o m a č i p redsedn ik n o K o m e t n i h z h a U a z i h g a j j e t a t z v o n i l i { y r t e l l d a D i d i i z e n a 5 i l a s t e I * »nferenc na novo o r g a n i z i r a - tov. J o ž e JNograseki, m i m o n o d ^ ... . . . , . . _, _ , , . * * _ , . . . . „„ . _ „ , . , . , x . , konferenc na novo organi**™.- novPlTnTk A n t o n ^ B e - s v o j i h l jub l jencev . šn j i m e r i o d l o č a l a , kdo bo p r i - ragl je i n r o č n e s irene, si je kaj rezu l ta tom se je z a k l j u č i l drU' 7ot^™tei£K n e d e t P r i b l i ž n o t i soč zas topnikov t i - še l v č e t r t f inale . Z zmago so se l ahko p reds tav l j a l , pod k a k š n i - g i p o l č a s . K e r je b i l rezult>|

(13 i n 20 t m l s l a v i l i p rve b r - i m e n u upravnega odbora O G Z r a d l ° repor ter jev. t e l e v i z i j - na š i reprezentanc i torej zna t - m i pogoj i se odigravajo tekme n e o o d l o č e n , so m o r a l i o d i g r a ' gadne nastope v n a š e m o k r a j u tov. J a n k o Stefe. P o spreje t ju f l h i n operaterjev, i n fo togra- no p o v e č a l i up i , da bo i g r a l a v J u ž n i A m e r i k i . š e dva p o d a l j š k a po 15 m i n i *

" b r i zga lne je b i l a še d ruga sve- f , o v P r e n a š a š P ° r t n e n o v l c

A

e i z v d r u ž b i o smih n a j b o l j š i h na Q b U h g e j t l fe fe k i s t a b i l a z e l o d r a m a t i č n a , ven ' T i nastopi so b i l i v T r ž i č u , v C e r k l j a h i n v V o g l j a h .

Ce lo tna i z v e d b a nastopov v vseh t r eh b r igadah za s luž i po­z i t i v n o oceno. V T r ž i č u je sode­lova lo ok rog 450 u n i f o r m i r a n i h č l a n o v i n č l a n i c , m lad ine i n pion i r j ev , v C e r k l j a h 350 i n

č a n o s t . V gasi l sko organizac i jo so sp re je l i 19 p ion i r j ev i n 13 p i o n i r k .

Š v i c e po v sem svetu. V Š v i c i svetu. je povsod, k je r so tekme, opa ž i t i l j u d i vseh narodnost i

V e n d a r ne tako, kot je v e č i n a dar n is ta p r ines l a noben ih s p r e ' T e k m o je sod i l sodn ik G r i f - p r i č a k o v a l a . Jugos lovan i so po- memb.

stopajo SSL8^?- PJtZv!Tiy°i JJilŽS- k a z a I i v r h u n s k i nogomet i n so N e o d l o č e n rezul ta t je zadosto-

Gasilci v Radomljah G a s i l c i v R a d o m l j a h p r i K a m -

v borbo za n a j v i š j i nas lov za-strogo je zah teva l izva janje s t re lov z mesta p r e k r š k a . B i l je s e k o t POPolnoma enakopraven v a l , da se je n a š a reprezentaO

s t o p n i k i n a j r a z l i č n e j š i h na ro - e n e r g i c e n ; v e n d a r je spreg leda l Par tner , vseh 120 m i n u t z uspe- ca skupno z B r a z i l c i p l a s i r a l 3

dov i n kont inen tov . n a o b e h ' s t r a n e h n e k a j p r e k r - h o m s t a v i l i B r a z i l c e m po robu . v č e t r t f inale . » Ig ra je b i l a I Slavnos tna o tvor i t ev sve tov- g k o v d l i č n a to je enoglasna sodb 3

is totako tud i v V o g l j a h . P r e b i - n i k u so v nedeljo p r a z n o v a l i nega nogometnega p rvens tva je ' B r a z i l c i so zače l i igro z d o l - . ' , . . . . n te) va l s tvo se je z u d e l e ž b o i z k a - 2 5 - l e t n i c o svojega d r u š t v a . O b b i l a p red t ekmo F r a n c i j a : J u - Nas ledn ja t e k m a je b i l a v e - g i m i ž o g a m ^ n a š i p a z b o l j vsen sve tovn ih č a s o p i s o v o zalo z las t i v T r ž i č u , k j e r je res t e j p r i l i k i s o razvili zastavo, k i gos lav i ja v L a u s a n n i K o tvo r i t - l i k 'l7-Vli z a jugos lovansko re- k r a t k i m i . T a t a k t i k a je p r ines l a d o s l e j n a j l e p š i t e k m i l e to šn j m n o ž i č n o sodelovalo p r i v seh s t a j j k u m o v a l a p redsednica v i se je zb ra lo k a k i h 27.000 g le - Prezentanco. V s i so r a č u n a l i , da Jugos lovanom celo terensko § a svetovnega p rvens tva . V p r i r e d i t v a h . prosvetnega d r u š t v a tov. M i r n i dalcev. P o u v o d n i h besedah bo J u g o s l a v i j a m o r a l a po lož i t i p r e m o č . Č e p r a v so B r a z i l c i p o - l e p š i i n d o v r š n e j š i n o g o m e

N a s t o p i so se p r i č e l i vsepov- Be l ec i n tov. I v a n P i r š - Ras t - p redsedn ika svetovne nogomet- o r o ž j e p r e d r e s n i m i kand ida t i s k u š a l i s p r a v i t i n a š e ig ra lce v skoraj n i m o g o č ! sod že na p r e d v e č e r . N a oko- ko. P o o f i c i e l n e m de lu , p r i k a - ne federaci je Ju l e sa R i m e t a i n 7 a osvoj i tev p rvega mesta p red obrambo, se j i m to n i p o s r e č i - y c e t r t f i n a l u se bo n a š a r e ' l i š k i h h r i b i h so zagore l i k r e - t e rem je sode lova la tud i š o l s k a p redsedn ika š v i c a r s k e r e p u b l i - B r a z i l c i - lo . P r v i p o l č a s se je z a k l j u č i l D r e z e n t a n c a v nedel jo s r e č a ^ sov i , s lavnostno r a z p o l o ž e n j e m l a d i n a z r e c i t a c i j a m i i n de- k i dr . R u d o l f a Ruba t t e l a , sta se V r o č , soparen dan je b i l na n e o d l o č e n o brez gola . V č e t r t i t Z d N e ^ ' pa so še p o v e č a l e rakete i n s i - k l a m a c i j a m i , se je r a z v i l do lg p o m e r i l i j ugos lovanska i n f r a n - dan tekme Jugos l av i j a : B r a z i - m i n u t i d rugega p o l č a s a pa j e z r e p r e z e n anco apadne rene, k i so naznanja le z a č e t e k sp revod z gas i l c i na k o n j i h i n coska reprezentanca . l i j a . T o je samo p o v e č a l o i z g l e - z a b u č a l o po stadionu. P e š č i c a _ J e - u P a m o , da bodo n a š i i g nastopov. Nadvse je uspe la sve- n a r o d n i m i n o š a m i , k i j i h je b i - K l j u b t emu, da b i po p r i k a - de, k i so j i h i m e l i B r a z i l c i , k a j - j ugos l ova ns k i h n a v i j a č e v , k i je J e t u d i to pot dobro zaigral ' . č a n a a k a d e m i j a v T r ž i č u . P o v - lo b l i z u 100. T a k o pisane po - zan i i g r i l ahko p remaga l i F r a n - t i on i so nava jen i i g r a t i v p e - neumorno b o d r i l a svoje m o š t v o da bodo dosegl i k a r najve^ sod so na p r e d v e č e r p o č a s t i l i v o r k e s tako l e p i m i n a r o d n i m i c i jo z o b č u t n o r a z l i k o v go l ih , k l e n s k i v r o č i n i . B r a z i l s k i n a v i - že od samega z a č e t k a igre , j e uspeh. T o j i m tud i iz srca *^ t u d i s p o m i n p a d l i h i n u m r l i h n o š a m i še n i k o l i n i b i l o v k a m - so z a b e l e ž i l i n a š i reprezentant je j a č i , k i se j i h je zbra lo k a r p re - od samega n a v d u š e n j a p o s k a - l i m o !

. • f

mm

PRVI P O D M O R S K I ČOLN

Čoln , k i ga v id i t e na s l i k i , se .imenuje M i n n i s u b , napra ­v i l pa ga je K . A . G o w n e r . A n g l e š k i l i s t i p o r o č a j o , da se čo ln poganja s p o m o č j o n o ž n i h pedal , k i poganjajo v i j ak . Č o l n d o s e ž e h i t ros t o k o l i 5 m i l j na uro . Seveda p a se fv čo ln l a h k o v d e l a m a l i motor , k i p o v e č a (hitrost na 7 m i l j na uro . Č o l n je t e ž a k o k o l i 70 k i l o g r a m o v , do lg pa vsega d v a i n p o l me t ra ter 60 cent imet rov š i r o k . P i l o t v č o l n u m o r a imeti! aparat za dihanje, k i i m a d v a c i l i n d r a za s t is­n jen i z rak .

V S A K O L E T O 25 M I L I J O N O V T O N RIB

P o p o d a t k i h , k i j i h je p red k r a t k i m ob jav i l a M e d n a r o d ­na organizac i ja za prehrano, so i z r a č u n a l i , da so v p r e ­t e k l e m le tu v vseh sve tovn ih m o r j i h u je l i n i č imanj kot 25 m i l i j o n o v ton r i b . Z r i b a m i se h r an i jo n a j v e č p r e b i v a l c i Japonske i n Oceani je , takoj za t e m i pa so S k a n d i n a v c i i n p r e b i v a l c i s redozemskih d r ž a v . V n a j v e č j i m e r i love r ibe , k i se imenujejo h a r i n g i . T e h 25 m i l i j o n o v ton p a pomeni samo stoti de l hrane k i je po rab i č l o v e š t v o v enem le tu .

N E W Y O R K IM A 15 M l A l J O N O V P R E B I V A L C E V

P o zadn j ih s t a t i s t i č n i č n i h poda tk ih , k i j i h je o b j a v i l p a r i š k i l i s t » C o m b a t « , p reb iva l s tvo n a j v e č j e g a mes ta na sve ­tu i z redno h i t ro raste. Š t e v i l o p r eb iva l cev je v zadn j ih š t i ­r i h l e t i h poras lo za Več ko t pa v desetih l e t i h m e d le tom 1940 i n 1950. P o zadnj i s t a t i s t ik i i m a to ogromno mesto p r a v to l iko p reb iva l cev kot lsrednje v e l i k a d r ž a v a , t. j . 15. m i ­l i jonov .

G E I G E R J E V I ŠTEVCI — Z E L O I S K A N O B L A G O

M e d i n d u s t r i j s k i m i p r o i z v o d i , k i j i h na J aponskem t re ­nutno najbolj i šče jo , so G e i g e r j e v i š t e v c i . T o (je 'posledica Š tev i ln ih a tomsk ih i n h ig rogensk ih eksp loz i j , k i so v zadnjem času vse bo l j pogoste. K e r se J a p o n c i p o č u t i j o o g r o ž e n e z a ­r a d i r ad ioak t ivnega i z ž a r e v a n j a , imajo vedno p r i sebi š t e v e c , k i ga v e č k r a t na dan vzamejo iz ž e p a oln m e r i j o r a d i o a k t i v ­nost prostora , v k a t e r e m se nahajajo,

Z A N I M I V A S T A T I S T I K A

N e k i f rancosk i s t a t i s t i č a r je i z r a č u n a l , k a k o po rab i svoj č a s p o v p r e č n o č l o v e k , (ki ž iv i 80 let. P o n jegovem i z r a č u n u porab i ta č l o v e k 444 u r i n 6 m i n . za zavezovanje k rava te , 54 d n i , 20 u r i n 7 m i n u t po abi za umivan je , 27 let za spanje; 6 let, 100 d n i , dve u r i i n 22 m i n u t za k o s i l a i n v e ­č e r j e ; 21 let i n t r i mesece za delo. Z a smejanje p o r a b i 1 dan, 1 u ro pn 3 minu te . Z a branje č a s o p i s o v porab i 3137 u r i n 36 minu t . 307 u r i n 7 m i n u t za p r i ž i g a n j e cigaret, 48 d n i , 17 u r i n |3 minu te za č i š č e n j e zob; 4 d n i , 2 u r i i n 26 m i ­nut za zehanje i n k o n č n o po rab i za br i t je 7 mesecev, 18 d n i , 2 u r i i n 35 minu t . Z a vse ostalo pa č l o v e k u ostane »samo« 25 let, 350 d n i i n 38 minu t .

So poznali stari čgiphni radioaktivnost* Še nepojasnjena znanstvena tajnost

T a č u d n a zgodba se p r i č e n j a že 1922. le ta . S t a r e j š i b r a l c i se bodo gotovo s p o m n i l i , da je tedanj ima egiptologoma l o r d u C a r n a v o n u i n profesor ju Ca r t e r ju , k i sta b i l a v svetu zelo znana, uspelo, da sta n a š l a v h o d v grobnico nekega faraona osemnajste dinast i je . V h o d v grobnico je v a r o v a l ogromen k a ­men , na ka t e r em je b i l o v j e z i k u s t a r ih E g i p č a n o v zapisano oz i roma vk lesano prokle t s tvo za vse tiste, k i b i s i u p a l i m o ­t i t i t i s o č l e t n i m i r faraonove m u m i j e .

O O b a egiptologa, l o r d C a r n a -v o n i n profesor C a r t e r pa sta k a m e n ods t rani la , š la

v grobnico i n jo p r i č e l a r a z i s k o ­va t i . Zgod i lo pa se je nekaj , č e s a r n i n i h č e p r i č a k o v a l . I z k o p a v a -vanje i n raz i skovanje je b i lo brez komenta r j a p rek in jeno . O b a egiptologa sta nenadoma zbole la za ta j instveno bolezni jo , ka te r i sta k m a l u podlegla., P o l ­n i h dvajset le t pozneje, 1942. leta pa je na zelo podoben n a ­č i n u m r l a d r u ž i n a mladega a n ­g l e š k e g a p o r o č n i k a B u r k e r j a .

J u n i j a 1942. le ta , torej t o č n o p red dvana j s t imi le t i , je b i l po ­r o č n i k B u r k e r v K a i r u , k j e r je b i l na dopustu za rad i ran , k i j i h je d o b i l na a f r i š k e m b o j i š č u . V p r i č a k o v a n j u poz iva na f r o n ­to, se je sprehaja l po k a i r s k i h br idge , B u l g a r i n i je i z j a v i l m e d u l i c a h i n se čud i l t a m k a j š n j e m u d r u g i m tud i to le :

je ena i zmed n a j s t a r e j š i h na svetu . V dobi faraonov je c i v i ­l i z a c i j a v znanost i i n umetnost i že dosegla d o l o č e n v i š e k . P r o ­u č e v a n j e s l u č a j a B u r k e r n a m vedno bolj potr juje domnevo, da so s ta r i E g i p č a n i pozna l i u r a n i n druge r ad ioak t ivne e le­mente. Z n a l i so j i h uporab l j a t i ter so j i h u p o r a b i l i t ud i p r i

mes tnemu ž i v l j e n j u , k i je b i l o tako r a z l i č n o od njegovega L o n ­dona.

M e d sprehanjanjem m u je p r i š e l naspro t i n e k i prodajalec s t a r in i n m u p o n u d i l n i č d r u ­gega kot b a l z a m i r a n prs t f a r a ­ona Tumzesa III , k i je b i l eden n a j m o č n e j š i h faraonov starega E g i p t a . B u r k e r se je seveda n a ­smeja l i z v i r n i r e k l a m i zv i tega A r a b c a , vendar je prst vseeno k u p i l .

T a prst pa je postal za d r u ­ž ino B u r k e r v A n g l i j i k m a l u usoden. P o r o č n i k n i n i t i s l u t i l , da je s p r s tom v r e d k u p i l t ud i smrt za svoje s t a r š e . . D o g o d k i , k i so se h i t r o v r s t i l i , so ne s a ­mo s ta l i g lavo d r u ž i n e B u r k e r , t e m v e č so pos t av i l i znans tven i ­ke p r e d n e r e š l j i v o uganko.

P o r o č n i k B u r k e r je k m a l u o d ­še l na b o j i š č e , k j e r je v s l a v ­n i t o b r u š k i b i t k i padel . P o v e l j ­stvo je o tem obvest i lo d r u ž i n o v A n g l i j i . B u r k e r j e v pr i ja te l j pa je d o m a č i m pos l a l njegovo z a p u š č i n o . K o je B u r k e r j e v a v d o v a odp i ra l a zavoj , se je n a ­enkra t s tresla, odpr l a usta, k a ­k o r b i hote la z a k r i č a t i i n se m r t v a z r u š i l a . Z d r a v n i k i na n o ­ben n a č i n niso m o g l i po jasn i t i v z r o k o v njene smr t i , z las t i š e , ke r je b i l a ž e n a do tedaj po ­po lnoma zd rava . N a sk r i vnos t ­n i m u m i z i r a n i prst , k i je b i l t ud i m e d z a p u š č i n o , pa tedaj še n i n i h č e p o m i s l i l , vse do tedaj, ko so t u d i d r u g i č l a n i d r u ž i n e naenkra t zbo le l i za sk r ivnos tno bolezni jo i n p r i č e l i u m i r a t i . T e ­daj pa so se za ta p r i m e r poza­n ima le v o j a š k o - s a n i t e t n e o b l a ­s t i . R a z i s k o v a n j a so po teka la v tajnost i .

S k r i v n o s t n a smr t B u r k e r j e v e d r u ž i n e pa je k o n č n o z a š l a t ud i v javnost . E d e n najbolj poznan ih i n ug ledn ih znans tve­n i k o v iz a tomskega mesta A u k -

— S ta ra e g i p č a n s k a k u l t u r a

va rnos tn ih nap ravah p r i v h o d i h v p i r amide i n sfinge, t. j . v g ro ­bove faraonov. S p o m n i m o se

nerazjasnene bo lezn i i n s m r t i egiptologov l o r d a C a r n a v o n a i n profesorja Ca r t e r j a ter m n o g i h d rug ih , k i so pos ta l i ž r t e v ne ­znane bolezni , k i so s i jo n a k o ­p a l i ravno v g robn icah pras ta ­r i h faraonov. O tem so se tedaj š i r i l e najbolj f a n t a s t i č n e d o m ­neve. Danes pa l a h k o po tem, k a r znanost sedaj ve, u g o t o v i ­mo, da so v s i t i pos ta l i ž r t e v nev idnega r ad ioak t ivnega i z ž a ­revan ja neka t e r ih u r a n o v i h so l i . Le - t e snov i so e g i p č a n s k i s v e č e n i k i na n a m neznan i n a ­č i n p r i t r d i l i v grobnice i n na mumi j e .

In kot n a m je znano, proces razpadanja r ad ioak t ivne mate­r i j e ter ja nekaj t i s o č l e t i j , z%to pa imajo t i ž a r k i še sedaj smr t ­no nevarno m o č , k l j u b temu, da so s v e č e n i k i n a p r a v i l i » r a d i o ­a k t i v n o z a v a r o v a n j e « svo j ih f a ­raonov p r e d v e č t i soč l e t i .

Z a n i m i v o je, da š t e v i l n i z n a n ­s tveni ko l eg i B u l g a r i n i j a de l i jo z n j i m njegovo m i š l j e n j e i n p r a ­v i jo , da je B u l g a r i n i j e v a h i p o ­teza o r ig ina lna , popo lnoma re ­a lna i n l og i čna . V e n d a r pa z n a n s t v e n i k o m še vedno ostane, m o ž n o s t , da d o k o n č n o pojasnijo to sk r ivnos t s t a r ih E g i p č a n o v .

Ptetitui sUq v gasfrtdikistvu P l e t i l s t v o je m l a d , vendar po­

memben č i n i t e l j n a š e indus t r i j e . Ze s ta r i E g i p č a n i so pozna l i i n u p o r a b l j a l i nogavice kot o b l a ­č i ln i predmet k l j u b r a z v i t e m u tka l s tvu . P l e t i l s t v o je v zadn j ih dveh s tole t j ih doseglo v e l i k r a z ­voj i n danes postalo popo lnoma enakovredno tka l s tvu , če še ne v e č : p le tenine za rad i svoje p r a k t i č n o s t i že i zpodr iva jo , o d ­nosno so n a neka t e r i h p o d r o č ­j i h že popo lnoma i z p o d r i n i l e t kan ine ; moda p a s i sp loh ne more p reds tav l j a t i s v o j i h k o ­l ekc i j brez p le ten in . V e n d a r n i ostalo samo p r i tem. S t ro jno pletenje je z a č e l o z a s e n č e v a t i d o m a č o t r ad ic i jo n a š i h p r e d n i ­k o v — r o č n o pletenje! S t ro jno pletenje, k i je b i lo n e k o č samo pokHc, postaja danes nu jna po ­treba in nova panoga udejs tvo-van ja vsakega gospodinjs tva. V nap redn ih i n d u s t r i j s k i h d r ž a ­v a h je p l e t i l n i stroj v zadnjem č a s u s top i l na v i d n o mesto med n a j p o t r e b n e j š i m i gospodin j sk i ­m i s t ro j i a l i pa se gospodinje v v e l i k i m e r i p o s l u ž u j e j o u s l u ž -nostnega de la n a š i h p l e t i l n i c . V tem p r i m e r u pa so n a r o č i l a s t i a n k do n a š i h p l e t i l n i c zelo zahtevna, vendar v e č i n a n j i h o ­v i h z a m i s l i ostane n e i z v e d l j i v a že p r i osnovnem v p r a š a n j u : p r i nepoznavanju sk ladnos t i š t e v i l ­ke p le t i lnega s t roja i n š t e v i l k e preje!

K a k o r p r i r o č n e m , tako tud i p r i s t ro jnem ple ten ju l ahko pletemo le d o l o č e n e debel ine preje na s t ro ju d o l o č e n e š t e v i l ­ke p r i u s t r e z a j o č i debe l in i ige l . Osnova d e l o v n i h pogojev p r i r o č n e m i n s t ro jnem p le ten ju je

torej ista. K a k o r p le t i lne gle r o č n e g a pletenja, tako so tud i p l e t i l n i s t ro j i posameznih š t e ­v i l k namenjen i i z k l j u č n o prede­l a v i preje d o l o č e n i h š t e v i l k oz. debe l in . V s a k a š t e v i l k a p l e t i l ­nega s t roja i m a igle us t reza­j o č e debe l ine : č i m v i š j a je Š te­v i l k a s t roja N S , t em t a n j š a jo debe l ina ige l a l i obratno. Isto premo sorazmerje i m a m o tud i p r i p l e t i l n i h i g l a h r o č n e g a p l e ­tenja. P r i r o č n e m p le ten ju upo­rab l jamo p le t i lne igle s l e d e č i h š t e v i l k : 1, j>/i, 2, 2V2, 3, SVt, 4. P r i obojem je osnovni ma te r i a l p re ja č e s a n e i n m i k a n e volne .

Nepo t rebna razbur jen ja s t rank, k i se p o s l u ž u j e j o u s l u ž n o s t n e g a dela n a š i h p l e t i l n i c b i odpadla , če b i p r v i pozna l i skladnost š t e ­v i l k e p le t i lnega s troja i n š t e ­v i l k e preje. N a p l o s k i h p l e t i l n i h s t ro j ih z j e z i č k a s t i m i i g l a m i l ahko uporab l jamo č e s a n o v o l ­no od š t ev . 10/2 do 40/2, m i k a -no vo lno pa od 6/1 do 12/1. P r e j o č e s a n e vo lne upo rab l j a ­mo torej vedno dvodelno, p re ­jo m ikane volne pa vedno eno­delno. P r i s t ro jnem ple tenju potrebujemo cca 15% osnovne­ga ma te r i a l a v e č ko t p r i r o č ­nem pletenju, to pa za rad i v e č ­je gostote ple tenine.

P r i s t ro jnem ple ten ju gre to ­rej p redvsem za v e č j o p r a k t i č ­nost i n č i m m a n j š i i z d e l o v a l n i č a s . V nap redn ih i n d u s t r i j s k i h d r ž a v a h je postalo že p r a v a do­m a č a zabava . Tega pa s i n a š a gospodinja še ne more p r i v o ­šč i t i . Z a sedaj se l ahko p o s l u ­žu je le u s l u ž n o s t n e g a de la n a ­

š ih de l avn ic a l i p l e t i l n i h ob ra ­tov, p r i č e m e r m o r a u p o š t e v a t i osnovna p r a v i l a s trojnega p l e ­tenja. Gotovo n i v e č d a l e č dan, ko bo tud i n a š a i ndus t r i j a po­s tav i l a p r e d n a š o gospodinjo p r v i p l e t i l n i s t roj , da s i bo že v nekaj u rah n a p r a v i l a nov kos obleke po svo j i z a m i s l i .

M o d a

Dva prikupna modela d e k l i š k i h

obleke za poletje. Modna novost

na njih je običajni strojni š iv ,

izvezen z ž i v o b a r v n o prejico.

Tak okras da obleki s v e ž in

mladosten videz.

PO OLAFU ASLAGSSONU PRIPEOIL V. DPŽA7.

Nekako pol ure od svojega stana sem zapa­hi sledove volkov. Nekatere stopinje so bile Čisto s v e ž e . Živa l , ki je zapušča la n a j v e č j e sle­dove — najbrž vodnik — je gotovo nosila težko breme. V e č k r a t ga je morala zver tudi odložit i , l , a se je odpoč i la ali pa, da je plen bolje Grabila.

Naslednjo nedeljo sem se takoj po zajtrku n*Dotll k reki. Sonce je pravkar vzš lo izza &°ra ter prijetno obsevalo ravnino.

10 Pol ure kasneje sem že sedel v Frankovi

kolibi. Stari lovec mi je pripovedoval zanimive lov­

ske d o g o d i v š č i n e . Beseda je nanesla tudi na vo lč j i par, ki se je zadnje č a s e v e č k r a t poka­zal ob nasipu. Franku sem povedal, kaj sem pravkar videl. Tudi on je dobro poznal oba popotnika. Dejal mi je, da roparja že 2 me­seca obiskujeta razna naselja ob reki in sta ob neki priliki napadla celo mesto. Zaupal mi je tudi, da je ž i v a l i m a vedno za petami, čeprav sta roparja zelo oprezna.

11 V januarju sem vsak dan utegnil opazovati

volčj i par. Nato sta ž iva l i nenadoma izginili.

Ob neki priliki sem očital Franku, da se mu

je najbrže posreč i lo spraviti volka s sveta. U ž a ­

ljeno mi je razloži l , da se volkovi v tem času

vedno umaknejo v svoje brloge in se pojavijo

še le takrat, ko samice dobijo m l a d i č e . Tudi

Frank ima namen počakat i , da skoti volkulja

mlad iče , nakar bo skuša l ujeti vso druž ino .

12 Priše l je april. Pokrajina prepadov je bila,

čeprav jo je obsevalo sonce, gola in odbijajoča . In še s i r o m a š n e j š a je bila videti zaradi odda­ljenih gora, ki so se s s n e ž n i m i vrhovi vzpenjalo visoko v oblake.

V tem času sta se oba volka nenadoma spet pojavila. Pridno sta hodila na lov, da sta preskrbela hrano mlademu rodu. Nekega jutra sta se ustavila s plenom n e d a l e č od brloga in oprezno ogledovala vzpetino onkraj male reke. Vsepovsod je vladal mir . . .

Z V E Z A B O R C E V K R A N J

prireja 1. avgusta V E L I K O

TOMBOLO Glavni dobitek 100.000 din

Izid žrebanja bo objavljen v dnevnih časopisih

Iz Kamnika K a m n i š k i p l a n i n c i so navo-

z i l i pod v z n o ž j e Starega g r adu 6000 kosov opeke, k i j o bo t re­ba prenes t i na v r h h r i b a do znane p lan inske postojanke. L e ­tos namerava jo p l an in sko k o č o na S t a r e m g radu p o v e č a t i z do -

Iz sodnih dvoran Tihotapska druščina se je zagovarjala

P r e d senatom o k r o ž n e g a sod i - nost i . D a ta zagovor ne d r ž i , na r a z p r a v i . P r i z n a l a pa je, da z idavo kuh in j e i n shrambe. B r ž šča v L j u b l j a n i so se te d n i n a m k a ž e p r i m e r , k o je p repe- je dob i l a od s o o b t o ž e n c e v nekaj k o bo opeka na v r h u , bodo l a h - zagovar ja l i š t i r j e o b t o ž e n c i , i n l j a l p reko meje 4 l j u d i i n do - denarja . Ivo Zagov ic pa se je k o zače l i z de lom. K a k i h 300 k o - s icer I v a n M e g l i c , ro j 1905 p r i b i l zato 100.000 d ina r j ev nagra - zagovar ja l za rad i nedovol jene sov opeke so p renes l i n a v r h Sv . A n i nad T r ž i č e m , zaposlen de. D a b i p r i k r i l odkod i m a to- t rgovine . i že d i j a k i k a m n i š k e g imnaz i je , do aretaci je na Jesenicah , M i - l i k o denarja , je l aga l , da je z a - P r i č e so v p r e i s k a v i i n m e d d e l a v c i i n n a m e š č e n c i k a m n i - l an B o r i č , ro j . 1908 z Jesenic , del v e č j o vsoto na l o t e r i j i . r azpravo o b t o ž n i c o podpr le s š k i h tova rn , z las t i T i t a n a , pa N e ž a K u h a r j e v a doma z Jese- M i l a n B o r i č je na s o d i š č u k o n k r e t n i m i de j s tv i . Zato je so j i h znos i l i b l i z u 2000 na po l n ic i n Ivo Zagov ic iz Ž i r o v n i c e , o d l o č n o z a n i k a l vsako k r i v d o , j a v n i t ož i l ec v z a k l j u č n e m go-po t i . S k l e n i l i so dolgo vrs to i n O b t o ž n i c a o č i t a v sem š t i r i m č e p r a v je v p r e i s k a v i v sa k a z - v o r u zah teva l za vse o b t o ž e n -podaja l i opeko iz r o k v roke . o b t o ž e n i m , da so za dobre n a - n i v a dejanja skesano p r i z n a l . N a ce strogo kazen . P l a n i n c i bodo o r g a n i z i r a l i še grade pomaga l i n e k a t e r i m n a - s o d i š č u je p r i z n a l le, da pozna S o d i š č e je po d a l j š e m posve-v e č podobn ih a k c i j , k i se j i m š i m d r ž a v l j a n o m p r i pobegu v o b t o ž e n e g a M e g l i c a že od leta tovan ju sk len i lo , da so v s i ob-bodo K a m n i č a n i gotovo r a d i o d - tu j ino. R a z e n tega so se p e č a l i z 1948. P r a v tako je p r i z n a l , da t o ž e n c i k r i v i v s m i s l u o b t o ž n i -

O d d a l e č je vas i ca brez po- v z e l i denar za nov t r ans fo rma- z v a l i ; s a j j e s t a r i g r a d p r i i j u b _ nedovol jeno t rgovino . K u p o v a l i je k u p o v a l razno t>lago i n ga ce i n je obsodi lo Ivana M e g l i -sebnih znamenj . Z a ze lenjem tor i n še za s t re lovod? P re j b i i j e n a i z le tna t o č k a ne samo za i n p roda ja l i so n a l i v n a peresa, po tem z d o b i č k o m proda ja l n a - ča na 3 le ta i n en mesec s t ro-se sk r iva jo h i š e i n gospodarska r a b i l i nekaj sto t i soč — zdaj pa d o m a č i n e , ampak tud i za druge ure i n druge vrednostne p r e d - p re j . T a k o je p roda l še s t n a l i v - gega zapora , N e ž o Kuhar jev -> poslopja i n p r e s e n e č a j o s svojo b l i z u m i l i j o n a . goste. i mete. n i h peres po 1000 d inar jev . K u - na eno leto i n t r i mesece s t ro-š t e v i l n o s t j o . K o p r i d e š v samo i n g e ena v e l i k a s k r b je l eg la „ I v a n M e g l i c se je p r e d sod i - p i l je t ud i 11 r o č n i h u r i n j i h gega zapora i n I v a Z a g o v i c a na vas, te vsepovsod sp reml ja ižu- letos na P o d l o n k . O d z a d r u ž n i - , r t_j>- š č e m zagovar ja l , da je j u n i j a š e s t p r o d a l naprej ter p r i t em šes t mesecev zapora .

P0DL0NK

borenje p o t o č k o v i n s tudencev, k o v na T r a t i so k u p i l i b i k a , da Y . t J ° i " ; " a v n e v P ™ ' 1953 le ta s i ce r res pomaga l ne - izdatno z a s l u ž i l . V teh h r i b i h od 800 do 1000 m b i i zbo l j š a l i ž i v i n o r e j o . D o b i l i J ^ J " ™ H " n ? G V S l a s b e n e š o l e - k e m u m o š k e m u i n n e k i ž e n s k i T u d i N e ž a K u h a r j e v a je z a -v i š i n e b i l ahko p o s t a v i l i celo p a so o k u ž e n e g a i n z n j i m o k u - Ob 10. dopoldne bo nastop na j - i z Z a g r e b a p r e k o d r ž a v n e m e - n i k a l a vsako 'k r ivdo . I z j a v i l a v rs to m l i n o v i n m a l i h e l ek - ž m v e č i n o s v o j i h k r a v . N a m e - m l a ] š l h u č e n c e v , ob 17. bodo j e z a n a g r a d o 3000 d in , venda r je, da v p r e i s k a v i n i da la t a -t r a rn . K m e t i j e so p r i l ep l j ene s t o telet i n m l e k a izdajajo de- nas top i l i u č e n c i v i š j i h razredov, j f i t r d n d a j e to s t o r i l y i j a _ k e i z j a v e k o t s e j j j e p r e č i t a l a na p o b o č j e ter povezane m e d n a r z a ž i v i n o z d r a v n i k a . Na j t e - z v e č e r pa i z b r a n i u č e n c i i n u č i -seboj s s t r m i m i k o l o v o z i . ž j e p a je to, k e r se bodo za r ad i J f l j l ^asbene šo le P r i r e d i t e v

M o ž j e so b i l i v e č i n o m a na t o l i k š n e oddal jenost i t e ž k o po- b 0 v d v o r a m nad kava rno , n o v i cesti , k i jo g rad i jo od b l i ž - s l u ž e v a l i umetnega osemenje- 1 p r e d senatom o k r o ž n e g a sod i - S o d i š č e ga je po d a l j š e m posve- te tni šol i . T u so g a za rad i t a t v i nje ceste do v a s i . T a k o bodo z van j a i n zdaj tud i ne vedo, k a - O zavzet ju n a j v i š j e gore na š ča v L j u b l j a n i se je ta teden tovanju obsodilo na dve l e t i ne o d p u s t i l i . P o i s k a l s i je de lo , v o z o v i l a ž e p r i š l i v do l ino , pa k a k o b i o z d r a v i l i bolne ž iva l i . S V e t u je p r edava l v nabi to p o l - zagovar ja l p o s t o p a č i n gol juf strogega zapora . venda r je s l u ž b o za rad i nepo-

Nevaren goljuf pred sodiščem

Brez dela se ne da pošteno živet i

Ž a l o s t n o pot i m a za seboj 20-l e tn i B r a n k o K o s s H r u š i c e p r i Jesenicah . | N a p r a v i l je n i ž j o g imnaz i jo , n a k a r je b i l v s an i -

t ud i k a k š e n motor a l i avtomo- V a s P o d l o n k b i se rada i z -n i d v o r a n i doma prof. Drago J o ž e P o t o č n i k , mesa r sk i p o m o č - š t e n o s t i i z g u b i l . Spozna l je, da

b i l bo l a h k o p r i p e l j a l v vas i n kopa l a i z zaostalost i i n t e ž k e g a * " " , v " " " ' * " " * ' ^ i a s u

n i k brez s l u ž b e V e č mesecev * " > v J ugos l av i i j brez de la ni k r u -tako bo svet P o d l o n k u b l i ž e , gospodarskega stanja. T o d a p r i u l a Š a . Z a n i m i v o p redavanja so s e j e k l a t i l p o G o r e n j s k i i n se J a v n i t ož i l ec je ob tož i l F r a n - ha, pa jo je p o p i h a l v I t a l i l o . D e l o na cesti je t e ž k o za r ad i t em imajo t o l i k š n e t e ž a v e , da spreml ja le s k i o p t i č n e s l i ke . T u - p reds tav l j a l k m e t o m kot p o š t e n c a A r n o š a b i v š e g a d i r ek to r j a T u je h o d i l od mest* 50 mesta blatne zeml je , k i nenasi tno po - j i h s a m i ne bodo m o g l i p r e m a - d i predavanje š p o r t n i h f i l m o v nakupova lec ž i v i n e . V r e sn ic i p o d j e t j a »Role ta« K r a n j z l o r a - l n izaman i s k a l zaposl i tve . V R i -ž i r a kamenje , vodo pa s p u š č a magat i . Res je d a so d o b i l i po- Q l e t o š n j e m s v e t o v n e m p r v e n - P a t o n i k o l i n i b i l - Z a r a d i « ° " be uradnega p o l o ž a j a . T o v a r i š m u se je p r i j a v i l na p o s l a n i š t v u iz vseh l u k e n j . N e gre d r u g a č e , m o č t u d i od l judske oblas t i , S v e d s k e m na ka t e rem s P ° d a r s k e g a k r i m i n a l a je p re - A r n o š j e o p r a v l j a l s l u ž b o d i r e k - i n d o b i l potrebne dokumente za k a k o r d a nap rav i jo t ud i cesto vendar b i j i m b i l o t reba p o m a - v u n a » v e a s K e m , na Kate rem s e d e l ž e 1 8 m e s e c e v v z a p o r u . y

J

o m * n j e n e m p o d j e t j u od v r n i t e v v domovino . Na to je vso l u k n j i č a v o , to se p r a v i , za gat i p r av do c i l j a . So sode lova l i Jugos lovan i , je T u d i po pres tan i k a z n i se n i 1 9 4 7 d o 1 9 5 2 l e t a v t em č a s u d o b i l delo v INovi G o r i c i , ix z o -v s a k i m c v i n k c m po t r i kana le P e r o v š e k v z b u d i l o zanimanje . l o t i l p o š t e n e g a dela . M n o g i so j e b ' r e z n a k a z i l a p roda ja l razno pet je segel po tu j i l a s t n in i i n b i l i n ob ces t i še lepo s p e v n e nasedl i n jegov i p r i r o j e n i zgo- b l a g o k u p c e m po G o r e n j s k e m , obsojen n a v e č mesecev zapora, j a r k e T o d a vseeno bodo g r a d - iZlhđmiđ* n i * « h l « n l ^ « / i vornos t i . Najpogosteje je g o l j u - c e p r a v se kot d i r e k t o r ne b i P o p re s t an i k a z n i je ipr iše l v njo d o k o n č a l i , k e r vedo, k a k o U I V M f l j r / " f C ft T U I * I T f J f a i m l a d a d e k l e t a , od k a t e r i h s m e i u k v a r j a t i s p r e k u p č e v a - L j u b l j a n o . L o t i l se je starega v e l i k a p r idob i t ev za vas je d o - v n t k V „ r s i J e i zposoja l v e l i k e vsote de- n j e r n T u d i za sebe je nabav- posla . V n o č i od 9. na 10. de-L r a cesta. V K R A N J U man , m i z a r i n Ivana Narobe , nar ja . V . K . m u je da l a k a r i j a i p r i podjet ju različen mate- cember je v l o m i l v res tavrac i jo

L a n i so se na i s t i n a č i n bo - Umrli so: Sko f i c , v d o v a S l a - k m e č k a d e l a v k a ; K a r l o P a v l o - 14.000 d inar jev , i n še v e č t a k i h r i a l , v enda r r a č u n i za te naba - De lavskega doma v L j u b l j a n i r i l i za e l e k t r i k o . P o s t a v i l i so d i č , ro j . M a r i j a K r a n j c , ro j , 25.2. v i č - L u č i č , delavec i n Te rez i j a p r i m e r o v b i l a h k o n a š t e l i . L . J . V e niso b i l i v k n j i ž e n i . P r o d a l i n ta v l o m p o n o v i l 5. a p r i l a l e -drogove. napen ž i ce , z g r a d i l i 1905 v St ranje R a j h e n b u r g , M i h e l č i č ; A l o j z i j Je lene, T T j z K r a n j s k e gore je p r i š e l na j e t ud i o k o l i 20 m 2 v ezan ih tos. Z a ta dejanja se je p red t ransformator i n 3. a v g u s t a je stan. K r a n j , L j u b l j a n s k a 7, u - monte r i n A n t o n i j a Sk roba r , ta n a č i n ob rad io aparat. K m e - p lo šč v v rednos t i 14.000 d i n a r - k r a t k i m zagovar ja l p red o k r o ž . zagore la l u č . M a n j k a l je samo m r l a dne 20. j u n i j a 1954. t k a l k a ; A n t o n Dolgan , k l j u č a v - tu P e č a r j u je P o t o č n i k o d k u p i l jev. P r i z n a l je, da je prodaja l s o d i š č e m . J a v n i t ož i l ec ga je s t r e lovod na t rans formator ju — Poroč i l i so se: A l o j z i j U r a n i č , n i č a r i n A l o j z i j a F a j f a r , go- k r avo , za ka tero m u n i da l n i t i k l e j po 400 d inar jev , med tem ob tož i l t a tv ine denar ja , cigaret , n i č drugega. Saj so ga že na ro - g radbeni t ehn ik i n Z o f i j a B a - spodinja . d ina r j a . D e j a l je, da nabav l j a ko je b i l a n a b a v n a c e n a 45 d i - v ž i g a l i c , ž g a n j a i t d . M l a d i v l o -č i l i i n lež i nekje v L j u b l j a n i š e l j , u s l u ž b e n k a ; F r a n c Dolenc , ž i v i n o za okra jno mesarsko nar jev. P r i t a k i h k u p č i j a h je to- m i l e č je p r i z n a l k r i v d o i n ob -toda denar ja niso i m e l i . P r o - f i n o m e h a n i k i n Ivana K r i s t a n e , N A J E S E N I C A H podjetje. K r a v o je seveda P o - v a r i š A r n o š p r av dobro za s lu - l j u b i l , d a se bo p o b o l j š a l . S o d l -s i l i so zanj na o k r a j u i n drugod s e r v i r k a ; S i lves te r M a j n i k , Rojenih je b i lo od 7. do 21. t o č n i k drago p roda l . T u d i R o - ži l . S o d i š č e je i z r e k l o m i l o o b - šče ga je ob u p o š t e v a n j u o l a j -— med tem pa je p r i š l a pomlad s t ro jn i ' tehnik i n U r š u l a Slabe, j u n i j a 38. otrok. b ič J . m u je i z r o č i l 26.000 d i - sodbo 10 mesecev zapora pogoj - s eva ln ih jokol išč in kaznova lo n a i n p rve nev ln te . O n i dan je n a m e š Č e n k a ; P a v e l G o l o b , tov. Poroč i l i so se: M a r t i n Sov ič , nar jev v redno k r a v o . P o g a č n i k no za dobo dveh let. 11 mesecev strogega zapora, t r e š č i l o v t rans formator tako te- de lavec i n V e k o s l a v a D o l i n a r , tov. de lavec i n S t an i s l ava H a f - m u je s v e č a n o za t r jeva l , da jo mel j i to . da ga je popo lnoma u - tov. d e l a v k a ; S i lves t e r S t u c i n , ner ; F r a n c Ž i ž e k , delavec i n bo p l a č a l v pa r dneh, ko bodo WAW % M M

n ič i lo . T a k o so v P o d l o n k u spet e l ek t romehan ik i n L i d i j a S te- V e r o n i k a Horva t , d e l a v k a ; r a č u n i gotovi . Nada l j e je P o - U L I I I U ^Bfr P 1 T % ^ % 1 M brez e l ek t r i ke . K j e bodo zdaj ka r , u č i t e l j i c a ; J anez C u d e r - F r a n c Ž i ž e k , de lavec i n V e r o - t o č n i k v n o v č i l t ud i b a r i r a n č e k * "

n i k a H o r v a t , d e l a v k a ; F r a n c za 60.000 d ina r j ev i n s p r a v i l K i n o »Storž ič« , K r a n j : 24. do gi t«, 27. i n 28. j u n i j a f rancosk i K l i n a r , kmetova lec i n A n g e l a vsoto v svoj ž e p . O d vseh m o - 27. j u n i j a a n g l e š k i f i l m » K a - f i l m » T e r a s B u l b a « , 29. i n 30. L i p o v e c , gosp. p o m o č n i c a . g o č i h l j u d i s i je izposojeval de- r a v a n a « ; brez t edn ika . P r e d s t a - j u n i j a ang l . b a r v n i f i l m » J e s -

Poroč i la pos luša j te ob 5.35, 6., 8.10 Poje m l a d i n s k i zbor n i ž j e V T " 8 0 ^ / r a n Č ! Š k f o T / ^ ! f t f n a r ' k i g a n i k o l i n i v r n i h S k u p _ v e d n e v n 0 ° b 1 6 " ' 1 8 " i n 2 ° ' U r L S y < < " P r e d s t a v e d n e v n o o b 2 0 3 0

7 IS 17 19 i n 22 u r i e i m n a z i i e R e t e č e 8 30 Z a p i o - J ' , * u m r l a 1 3 - 6 < 1 9 5 4 n a v s o t a < k i 3° dolguje, z n a š a Mat ine jć i 27. j u n i j a ob 10. u r i u r i . V i l i i 97 T . *<ui n i r i e 12 00 S lovenske narodne £ a J e s e n l c a h - T i t o v a 32; Ivana o k o l i 170.000 d inar jev . J a v n i to- »Marg i t« . 29. j u n i j a do 1. j u l i j a Kino »Svoboda«, S traž i šče : 26.

V neae 'JO. « « 3 ™ ° - f u J • . . . . k v i n t e t D Q _ Cop, ro j . H leban j a , ro j . 14. 8. ž l l ec je z a h t e v a l zanj strogo f rancosk i f i l m » T e r a s B u l b a « . j u n i j a j aponsk i f i l m »V gozdu« . P r e g l e d t i ska . 8.00 O spor tu i n " v a ] » / j £ k o 1220 Z a 1 8 7 4 ' U m r l a - 1 8 " 6 " 1 9 5 4 n a J e s e " k a z * n , saj je v nekaj mesec ih Letni kino »Part izan«: 25. i n Preds tave ob 18. i n 20. u r i . 27. Sen n^fitoSrto^B S V e l n a š e kmetova lce . 14.30 T u r i s t i č - n i c a h ' P o d * o z d o m 3 - o k r i v i l k a r 18 k a z n i v i h dejanj . 26. j u n i j a š v e d s k i f i l m » M a r - j u n i j a š v e d s k i f i l m »Marg i t« . -S M t ^ p & n S l j S o na oddaja. 15.30 Ž e l e l i ste - p o - Pr^JJ . o> 18 „ X> u r L j u t r o P 9 . 0 0 O t r o š k a preds tava - s l u š a j t e ! 16.00 U t r i n k i i z p i t e - = = = = = O t o j « V C - O g l O S J = = = = = SJ j f p ^ d s t v e ob 18 i n 2 "

*~ u r i . 29. i n 30. j u n i j a f rancosk i

R a d i o L J u b l j a n a

N i k o K u r e t : O b u t i m a č e k (po- ra ture — K l j u s e v J o ž a : B o r b a novi tev) . 12.00 P o g o v o r s p o s l u - z a m ost. 18.00 M o d n i k o t i č e k . m f A f » n r f A « f

ša l c i 12.30 P o l ure za n a š o vas. 18-10 S lovenske narodne pesmi 1 ™ ^ * U U L A S 1

13. 39 Ž e l e l i ste p o s l u š a j t e ! izva ja jo k v i n t e t »Niko S t r i t o f« , P r o d a m 70 arov lepe t rave na 25*15 v pesmi i n p lesu po J u - A v g u s t S tanko i n so l i s t i . 18.50 Z l a t e m p o l j u . N a s l o v v u p r a v i , gos l av i j i . 15.45 P o n a š i l e p i de- O k n o v svet. K u p i m h i š i c o v b l i ž in i K r a -že l i , M e n g e š skoz i 800 let. 18.00 V č e t r t e k , 1. j u l i j a : 7.00 P r e - nja . P rednos t imajo p r e u ž i t k a r -R a d i j s k a i g r a : K r a n j s k i b a r o n g led t i ska . 7.30 Z a gospodinje, j i a l i na obroke. N a s l o v v upr . ( ž i v l j e n j s k a d r a m a J u r i j a V e - 8,10 Z b o r i i n so l i s t i pojo s l o - l i s ta .

zahva l ju j em, k e r je odstopil* od njenega sk lada bo dovol jeva la f i l m » T e r a s B u l b a « . P r eds t ava t o ž b e . F r a n c L e b e r . N B F L R J — p o d r u ž n i c a 624 ob 19. u r i .

Popravek preklica v 22. š t e v . K r a n j - o k o l i c a na podlag i tega Kino »Radio«, Jesenice: 25.— » G l a s u G o r e n j s k e « : Podp i san i razpisa . 27. j u n i j a amer. f i l m soc. d r ama izjavljam, da tov. M r g o l e i n Inves t i c i j sk i k r ed i t l ahko do - » S t e k l e n a m e n e ž a r i j a « . 28. do njegova ž e n a n is ta p r i ce l i s t va - b e gospodarske organizaci je , k i 3 0 - i t a l i j a n s k i f i l m »Za d v a s o l -r i n i č p r izade ta p a č pa naj v z a - s o k r ed i tno sposobne i n i z p o l - d a u p a n j a « . O d 1. do 4. j u l i j a me to na znanje tov. Janez B e r - n i . n e i n n^enip no č l e n u 20—23 amer. k o v b o j s k i f i l m » T o č n o o-

rnL^ik°20 30 loč na o c T r o S a ZT s V z a pTonTri fm Igra J L « ? » 1 6 5 2 i l e " b U e " f K * W * ^ " ' ^ v e s » S 1 " S o posoJUin za g o J o d a r - *>"«« . Postave v S a k dan ob dnevn ik . 20.30 Š p o r t n a p o r o č n a , srni. B . J U z-a p ion i r je . u m i g r a d e š k l pu love r od g imnaz i je do r i i napre j . — L u d v i k Be rgan t 'Aet inv^Ur\^

V ponedeljek, 28. junija: 7.00 godba na p i h a l a l jub l j anske T i t o v e g a t rga . P r o s i m na jd i te - m i inves t ic i j e . P r e g l e d t i ska . 7.30 Z a gospodi - ga rn iz i j e p . v. kapetana J o ž e t a l j a d a g a o d d a n a u p r a v 0 l i s t a . _ „ , . , . „ . , ., . . . 2- Zah teve za poso j i l a je t re ­nje. 8.10 D o m a č i n a p e v i . 8.30 B r u n a . 12.20 Z a n a š e k m e t o v a l - . „ _ , . . I z B u b » e n a J« b i l a s v e t l o r d e č a b a dos tav i t i N B F L R J p o d r u ž -Z a p ion i r j e . 12.20 Z a n a š e ' k m e . ce. 14.30 K u l t u r n i p regled . 14.40 . * U p i ™ h

1

i S o V K r a n J u a l i o- ž e n s k a jop ica od ž e l e z n i š k e po- n i c i 6 2 4 K r a n j - o k o l i c a do 10. j u -k o l i c i . N a s l o v v u p r a v i l i s ta tovalce. 14.30 N o v e kn j ige . 15.30 O t r o š k e pesmi pojo zbo r i i n so- " — * » staje N a k l o do P o l i c e . N a j d i - l i j a 1954 p r e k o pr is tojne pod-

Z e l e l i ste — p o s l u š a j t e ! 18.00 p r a n i s t k a R e z i k a K o r i t n i k o v a . Izgubl jeno vo lneno zeleno telj naj jo v rne p ro t i nagrad i r o c n e p o d r u ž n i c e N B . N a s v e t i za d o m 15.30 Ž e l e l i ste - p o s l u š a j t e ! ž e n s k o jop ico v soboto, 19. j u - v up ravo l i s ta .

V torek 29 iuniia- 7 00 P r e - 1800 Z d r a v s t v e n i nasvet i . 18.50 n i j a od K r a n j a do N a k l e g a . v r - ^ n M A w r k

gleVd U s k a . 7.30 Z a golpodfnje. D o m a č e ak tua lnos t i . 19.30 R a - ^ P t « t i nagrad i K o r e n č a n - O B J A V A 8.10 S lovenske narodne pesmi , d i j ak i dnevn ik . 20.00 ^ Č e t r t k o v N a ™ i n n 5 a _ h . ^ f c K w _ N a podlag i č l e n a 27 Uredbe

18. i n 20. u r i , v nedeljo ob 16., 18. i n 20. u r i . V s a k o nedeljo do­poldne je ma t ine ja ob 10. u r i ; cena za odrasle 20 d i n , za o t ro­ke 10 d i n .

K i n o »P lavž« , Jesenice : 25.— . 2 7 . j u n i j a a v s t r i j s k i f i l m k o m e -3. P r o š n j e mora jo vsebovat i , . . , J 0 0 J

. 1 . iTiiL J J d i j a » I r e n a v z a d r e g i « . 28. do vse elemente, k i j i h p r e d v i d e -

8.30 C i c i b a n o m - dober dan ! v e č e r s lovensk ih n a r o d n i h pe- p r o d a m D o l e n T 0 P ° s ° J i l i h z a gospodarske l n -12.00 20 m i n u t z V e s e l i m i godci , srni Sodeluje jo : Fant je na vas i " tanju ugodne P r o d a m . D o l e n c , ^ & ^ p L R j

12.20 Z a n a š e kmetova lce . 13.30 m G o r e n j s k i kvar te t . 20.45 Z u - I ^ B t e ^ J j J ^ ^ ^ i n d r u ž b e „

v a č l e n 20 U redbe o poso j i l i h za gospodarske inves t ic i je . P r i t em je t reba u p o š t e v a t i , da m o ­ra p o n u đ e n a obrestna m e r a

30. amer. f i l m soc. d r a m a » S t e ­k l e n a m e n e ž a r i j a « . O d 1. do 4. j u l i j a a n g l e š k i f i l m » C r n i č l o ­v e k « . Preds tave v torek, s re ­do i n petek ob 19. u r i , v sobo-

M e l o d i j e za pr i je tno r azved r i l o , n a n j e - p o h t i č n i fe l j ton. p r i G o l n i k u " " nega p lana O L O K r a n j za leto 14.30 Iz znanost i i n t ehn ike . V petek, 2. j u l i j a : 7.00 P r e - 1954 izdaja U p r a v n i odbor N a -14.40 Poje ž e n s k i zbor » F r a n c e g led t i ska . 7.30 Z a gospodinje. P r ° D A M J 5 * , . 0

k ° l 0 ' o g l e d v rodne banke F L R J — p o d r u ž -P r e š e r e n « iz K r a n j a p . v . P e t r a 8.30 C i c i b a n o m — dober dan! gos t i ln i »Bekse l j« , K r a n j . n i c e & u K r a n j - o k o l i c a po L i p a r j a . 15.30 Ž e l e l i ste — po- 12.00 Poje m l a d i n s k i p e v s k i zbor Holchaker 1 rane, d rz . i zpr . p u o k r a j n e g a L O K r a n j š t e v . Posoj i lo , sk lenejo v 10 dneh po s l u š a j t e ! 17.10 V p lesnem r i t m u , g imnazi je A j d o v š č i n a p. v . C e - dentist K r a n j — ne sprejema 4 3 g 5 z d n g 2 2 j u n i j a t A p r e j emu s p o r o č i l a o odob r i t v i 18.00 Š p o r t n i tednik . 19.30 R a - neta M a t i č i č a . 12.20 Z a n a š e s t rank od 12. do 31. j u l i j a . k r e d i t a z banko k red i tno po-d i j s k i d n e v n i k . 20.00 S rbske i n kmetova lce . 15.30 Ž e l e l i ste — Preklicujem n e r e s n i č n e bese- r a z p i s I godbo. makedonske narodne pesmi , p o s l u š a j t e ! 18.00 Iz bojev n a š i h de o K r a j n o v i č M i l o š u — po- 0 pogo j ih za I. n a t e č a j i n v e - 5. Pre je te predloge bo p re -20.30 Tedensk i n o t r a n j e - p o l i t i č n i narodov. 19.30 R a d i j s k i dnevn ik , staja B l e d - J e z e r o . — P r e ž e l j s t i c i j sk ih posoj i l iz sredstev sojala komis i j a , k i jo bo po-pregled . 20.00 To in ono iz a r h i v a s lo - F r a n č i š k a . sk l ada za k red i t i r an je i n v e s t i - s t av i l a p o d r u ž n i c a 624 K r a n j -

V sredo, 30. junija: 7.00 P r e - v e n s k i h n a r o d n i h pesmi . 20.30 Dopis, pos lan na E l e k t r o — c i j O L O K r a n j . o k o l i c a v sporazumu z O L O gled t i ska . 7.30 Z a gospodinje. Tedensk i zunanje-pol i t . p reg led . K r a n j , je n e r e s n i č e n . J o š t u se 1. P o s o j i l a iz sredstev orne- K r a n j .

z n a š a t i najmanj 2 % i n da sme . u * - J 1 u 1 . 1 1 j i * to ob 18. i n 20. u r i , v nedeljo b i t i o d p l a č i l n i rok k r e d i t a na j - . . a 1 Q . ,*

eč 10 1 t i n V s a k o v P " nedeljo dopoldne mat ine ja ob

4. Gospodarske organizaci je , 1 0 u r i C e n a z a o d r a s l e 2 0 d i n , s k l e - k i i ' m b o na t e č a j u dovol jeno z a o t r o k e 1 0 d i n _

100 uspehov na 1 oglas

v našem t e d n i k u

I z k u š e n e gospodinje vedo naj­bolje: O V E N M I L O pere s n e ž -nobelo in obvaruje perilo, da se ne trga.

R A Z P I S

TOVARNA KLOBUKOV f t$ E Š I R" ŠKOFJA LOKA

razpisuje mesto vodje komercialnega oddelka za tuzemsko trž išče (nabava in prodaja) P O G O J I

D o v r š e n a srednja šo la i — po možnos t i ekonomska — ter najmanj 10-letna praksa a 1 1

nepopolna srednja šo la ter najmanj 15-letna praksa.

P l a č a po tarifnem pravilniku. Prijave z ž i v l j e n j e p i s o m , dokazili Šolske izobrazbe in opisom dosedanje zaposlitve je v lož i t i do 15. julija na upravo podjetja.

Prednost imajo m o š k e osebe. . Nastop s l u ž b e takoj.