Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
MATEMATIKA – TEHNIKA
UMETNE SNOVI PRI POUKU TEHNIKE IN
TEHNOLOGIJE V 9-LETNI OSNOVNI ŠOLI
DIPLOMSKO DELO
Mentor: Kandidatka:
dr. Janez Jamšek, doc. Mojca Markelj
Ljubljana, junij 2008
Zahvala
Rada bi se zahvalila Bevčevim, še posebej mami in očetu, ki so me podpirali, mi stali ob
strani in pomagali pri ustvarjanju diplomskega dela. Zahvala gre tudi mojemu možu Mateju,
ki je uspešno rešil vse računalniške težave. Hvala tudi učiteljem osnovnih šol s seminarja o
umetnih snoveh, ki so mi omogočili izvedbo raziskave diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi mojemu mentorju, dr. Janezu Jamšku, doc., za strokovno pomoč in
koristne nasvete.
Hvala tudi vsem ostalim, ki ste pripomogli k nastanku diplomskega dela.
I
POVZETEK
Umetne snovi so tema, ki se obravnava v 7. razredu 9-letne osnovne šole pri pouku Tehnike
in tehnologije. V diplomskem delu je predstavljena zgodovina umetnih snovi, prednosti in
pomanjkljivosti le-teh, njihove lastnosti in uporaba. Podana je tudi vsebina učnega načrta
glede umetnih snovi.
Učbeniki za predmet Tehnika in tehnologija so bili ocenjeni glede obravnavane teme umetnih
snovi, skladno z učnim načrtom po naslednjih kriterijih: besedilo, preglednice, fotografije,
slike in skice, blok sheme, zanimivosti, opozorila. Podana je metodologija ocenjevanja in
njeni rezultati. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da so vsi (trije) učbeniki primerni. S
pomočjo deskriptivno-empirične raziskave je raziskano, kateri učbenik se uporablja pri pouku
Tehnike in tehnologije ter kaj bi učitelji v njem spremenili.
Delovne zvezke smo ocenili glede na naloge določenih stopenj po Bloomovi taksonomiji (od
1 do 6), ki se v njih pojavljajo. Ugotovili smo, da naloge vseh Bloomovih stopenj vsebuje
samo en delovni zvezek. Deskriptivno-empirična raziskava pa je pokazala, da učitelji v večini
primerov ne uporabljajo delovnega zvezka.
Raziskava je pokazala tudi, da učenci najpogosteje delajo izdelek iz akrilnega stekla, največ
težav pa imajo pri postopku oblikovanja termoplastov. Zaščitnih sredstev učenci ne
uporabljajo vedno. Podajamo tudi tipične izdelke, ki se izdelujejo v okviru izbirnega predmeta
Obdelava gradiv – umetne snovi.
Diplomsko delo ponuja tudi nekaj idej za izdelavo izdelkov in predlog poimenovanja umetnih
snovi, ker se le-ta v literaturi razhajajo.
KLJUČNE BESEDE:
Umetna snov, Tehnika in tehnologija, Tehnika in tehnologija – učbenik, Tehnika in
tehnologija – delovni zvezek, imena umetnih snovi, izdelek, termoplast, duroplast, elastomer,
silikon.
II
Plastics in the »Design and Technology « course in
the primary school in Slovenija
SUMMARY
Plastics is one of the topic of Design and Technology course which is thought in the 7th grade
in the primary school in Slovenija. Thesis comprises of plastics history, pros & cons,
characteristics and it's usage.
Classbooks for the »Design and Technology« course were evaluated based on their coverage
of plastics according to the study agenda by the following criteria: text, tables, photos,
pictures, drawings; schemas; interesting facts; safety rules. Methodology of grading the
classbooks and it's results are predented. Analysis of the results showed that all (three)
classbooks are appropriate for their purpose. By using a descriptive-empirical research we
found out which classbook is favourite for teaching the »Design and Technology « course
and also what would the teachers, like to add/change in it.
Workbooks were evaluated based on Bloom’s taxonomy. Only one workbook contains
exercises from all Bloom's taxonomy levels. The descriptive-empirical research showed that
this workbook is mostly not used by the teachers.
Thesis shows that pupils in most cases use acryl glass to make a product using plastics. The
most difficult plastics to use and work with for the pupils is thermoplastic. Pupils do rarely
use safety protective equipment when working withj plastics. Further some typical plastics
products that are made during the course of the non-obligatory »Working with plastic«
course. Some ideas for plastic products and a proposed hints for some plastics material terms
are proposed.
KEY WORDS:
Plastics, Design and Technology classbook, Design and Technology workbook,
thermoplastics, duroplast, elastomer, silicon.
III
KAZALO
1 UVOD.............................................................................................................................................. 8
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA............................................................... 8 1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE ................................................................................ 8 1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA.......................................................................... 9 1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ......................................................................... 10
2 O UMETNIH SNOVEH.............................................................................................................. 11
2.1 PRIDOBIVANJE UMETNIH SNOVI ..................................................................................... 13 2.2 DELITEV UMETNIH SNOVI ................................................................................................ 13
2.2.1 Termoplasti .......................................................................................................................... 13 2.2.1.1 Polietilen......................................................................................................................................... 14 2.2.1.2 Polistiren......................................................................................................................................... 16 2.2.1.3 Polivinilklorid (PVC)...................................................................................................................... 16 2.2.1.4 Poliamid.......................................................................................................................................... 17 2.2.1.5 Akrilno steklo ................................................................................................................................. 18
2.2.2 Duroplasti ............................................................................................................................ 19 2.2.2.1 Bakelit............................................................................................................................................. 19 2.2.2.2 Epoksidne smole ............................................................................................................................. 20 2.2.2.3 Poliester .......................................................................................................................................... 21
2.2.3 Elastomeri............................................................................................................................ 22 2.2.3.1 Umetna guma.................................................................................................................................. 22
2.2.4 Silikoni ................................................................................................................................. 23
3 UMETNE SNOVI PRI POUKU TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE V DEVETLETNI
OSNOVNI ŠOLI ...................................................................................................................................... 25
3.1 KAJ ZAJEMA UČNI NAČRT? ............................................................................................... 25 3.2 DOSTOPNO GRADIVO ZA UČENCE................................................................................... 28
4 PRIMERNOST UČBENIKOV................................................................................................... 29
4.1 NAČINI IN KRITERIJI OCENJEVANJA............................................................................... 29 4.1.1 Besedilo................................................................................................................................ 29
4.1.1.1 Vsebinsko-teoretični cilji ................................................................................................................ 29 4.1.1.2 Terminska skladnost – strokovnost ................................................................................................. 30
4.1.2 Preglednice .......................................................................................................................... 31 4.1.2.1 Bistvo vsebinsko-teoretičnih ciljev in besedilo............................................................................... 31 4.1.2.2 Označenost...................................................................................................................................... 32
4.1.3 Fotografije, slike, skice ........................................................................................................ 33 4.1.3.1 Vezanost na besedilo ...................................................................................................................... 33 4.1.3.2 Označenost...................................................................................................................................... 34
IV
4.1.3.3 Ustreznost........................................................................................................................................35 4.1.4 Blok sheme ........................................................................................................................... 36 4.1.5 Zanimivosti........................................................................................................................... 37 4.1.6 Opozorila ............................................................................................................................. 38 4.1.7 Grafi ..................................................................................................................................... 38
4.1.7.1 Vezanost na besedilo.......................................................................................................................39 4.1.7.2 Označenost ......................................................................................................................................39
4.1.8 Naloge za razmislek in vprašanja ........................................................................................ 40 4.1.9 Tehniška dokumentacija....................................................................................................... 41
4.1.9.1 Delavniške risbe ..............................................................................................................................41 4.1.9.2 Tehnološki listi................................................................................................................................43
4.2 OCENE UČBENIKOV............................................................................................................. 44 4.2.1 Ocene besedila ..................................................................................................................... 44 4.2.2 Ocene preglednic ................................................................................................................. 45 4.2.3 Ocene fotografij, slik, skic in grafov .................................................................................... 46 4.2.4 Ocene blok shem, zanimivosti, opozoril, vprašanj in nalog, tehniške dokumentacije .......... 48
5 PRIMERNOST DELOVNIH ZVEZKOV ................................................................................. 50
5.1 NAČINI IN KRITERIJI OCENJEVANJA ............................................................................... 50 5.1.1 Znanje................................................................................................................................... 50 5.1.2 Razumevanje ........................................................................................................................ 50 5.1.3 Uporaba ............................................................................................................................... 50 5.1.4 Analiza ................................................................................................................................. 51 5.1.5 Sinteza .................................................................................................................................. 51 5.1.6 Vrednotenje – evalvacija...................................................................................................... 51
5.2 OCENE DELOVNIH ZVEZKOV............................................................................................ 51
6 PREDSTAVITEV VPRAŠANJ ZA INTERVJU....................................................................... 66
6.1 OBDELAVA PODATKOV ..................................................................................................... 67 6.2 ANALIZA PODATKOV PO SKLOPIH ................................................................................. 67
6.2.1 Učbeniki ............................................................................................................................... 68 6.2.2 Delovni zvezki....................................................................................................................... 69
6.2.2.1 Bloomova taksonomija....................................................................................................................69 6.2.2.2 Izdelava izdelkov pri pouku TIT .....................................................................................................70 6.2.2.3 Varnost pri pouku TIT.....................................................................................................................70
6.2.3 Obdelava gradiv – umetne snovi .......................................................................................... 72 6.2.4 Poimenovanja....................................................................................................................... 72
6.3 DISKUSIJA.............................................................................................................................. 76 6.3.1 Mnenje o učbenikih .............................................................................................................. 76
6.3.1.1 Hipoteza 1 .......................................................................................................................................77 6.3.1.2 Hipoteza 2 .......................................................................................................................................77 6.3.1.3 Hipoteza 3 .......................................................................................................................................78
V
6.3.1.4 Hipoteza 4....................................................................................................................................... 78 6.3.1.5 Hipoteza 5....................................................................................................................................... 78 6.3.1.6 Hipoteza 6....................................................................................................................................... 79
6.3.2 Mnenje o delovnih zvezkih ................................................................................................... 79 6.3.2.1 Hipoteza 7....................................................................................................................................... 79 6.3.2.2 Hipoteza 8....................................................................................................................................... 80 6.3.2.3 Hipoteza 9....................................................................................................................................... 80
6.3.3 Mnenje o obdelavi gradiv .................................................................................................... 80 6.3.3.1 Hipoteza 10..................................................................................................................................... 81 6.3.3.2 Hipoteza 11..................................................................................................................................... 81 6.3.3.3 Hipoteza 12..................................................................................................................................... 82
6.3.4 Mnenje o poimenovanjih...................................................................................................... 83
7 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE TEMATIKE OBDELAVE GRADIV V OKVIRU
TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE............................................................................................................. 85
7.1 PREDLOGI IZBOLJŠAV UČBENIKOV................................................................................ 85 7.2 PREDLOGI IZBOLJŠAV DELOVNIH ZVEZKOV ............................................................... 86 7.3 PREDLOGI IZDELKOV ......................................................................................................... 87
7.3.1 Izdelki iz odpadne embalaže ................................................................................................ 88 7.3.2 Izdelek iz penastega polistirena ........................................................................................... 89 7.3.3 Izdelek iz granulata.............................................................................................................. 89 7.3.4 Upogibanje termoplasta....................................................................................................... 89 7.3.5 Globoki vlek ......................................................................................................................... 89 7.3.6 Ulivanje poliesterske smole ................................................................................................. 89 7.3.7 Kombinacije izdelkov ........................................................................................................... 90
7.4 SEZNAM PREDLOGOV ENOTNIH POIMENOVANJ ......................................................... 90
ZAKLJUČEK .......................................................................................................................................... 92
8 LITERATURA IN VIRI.............................................................................................................. 94
9 STVARNO KAZALO.................................................................................................................. 97
10 PRILOGE........................................................................................................................................I
10.1 SLOVARČEK............................................................................................................................. I 10.2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ................................................................................................. III 10.3 UMETNE SNOVI – UČNI NAČRT......................................................................................... IV 10.4 OCENE BESEDILA ...............................................................................................................VII 10.5 OCENE PREGLEDNIC..........................................................................................................XII 10.6 OCENE FOTOGRAFIJ, SLIK, SKIC IN GRAFA .................................................................XIII 10.7 OCENE BLOK SHEM.........................................................................................................XXII 10.8 OCENE ZANIMIVOSTI.....................................................................................................XXIII 10.9 OCENE OPOZORIL ...........................................................................................................XXIII 10.10 OCENE NALOG IN VPRAŠANJ...................................................................................... XXIV
VI
10.11 OCENE TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE ........................................................................ XXIV 10.12 ŠTEVILO NALOG RAZLIČNIH MISELNIH STOPENJ PO BLOOMU............................XXV 10.13 ODSTOTEK NALOG RAZLIČNIH MISELNIH STOPENJ PO BLOOMU ..................... XXVI 10.14 VPRAŠANJA ZA INTERVJU ..........................................................................................XXVII 10.15 ODGOVORI INTERVJU – UČBENIK.............................................................................. XXXI 10.16 ODGOVORI INTERVJU – DELOVNI ZVEZEK.............................................................XXXII 10.17 ODGOVORI INTERVJU: OBDELAVA GRADIV – UMETNE SNOVI ....................... XXXIV 10.18 ODGOVORI INTERVJU – POIMENOVANJA............................................................ XXXVII 10.19 IZDELKI IZ ODPADNE EMBALAŽE.........................................................................XXXVIII
10.19.1 Izdelki iz polivinilkloridne embalaže...................................................................... XXXVIII 10.19.2 Izdelki iz embalaže iz polietilena ........................................................................... XXXVIII 10.19.3 Izdelki iz različne vrste embalaže.............................................................................. XXXIX
10.20 IZDELEK IZ PENASTEGA POLISTIRENA – LADJICA .....................................................XL 10.21 IZDELEK IZ GRANULATA ..................................................................................................XL 10.22 GLOBI VLEK ...................................................................................................................... XLII 10.23 UPOGIBANJE TERMOPLASTA – STOJALO ZA LISTKE .............................................XLIII 10.24 ULIVANJE POLIESTERSKE SMOLE ..............................................................................XLIV 10.25 STOJALO ZA PISALA IN LISTKE.....................................................................................XLV
VII
AKRONIMI IN OKRAJŠAVE
BS blok sheme
BVTC bistva vsebinsko-teoretičnih ciljev
DZ1 [47]
DZ2 [6]
DZ3 [14]
DZ4 [48]
IUPAC International Compendium of Chemical Terminology
N naloge
O označenost
OP opozorila
TD tehniška dokumentacija
TIT Tehnika in tehnologija
TS terminska skladnost (strokovnost)
U ustreznost
U1 [47]
U2 [6]
U3 [14]
U4 [48]
V vprašanja
VB vezanost na besedilo
VTC vsebinsko-teoretični cilji
Z zanimivosti
8
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA
Pri pouku Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli se po učnem načrtu [1]
obravnavajo obdelave gradiv, med katere sodijo tudi umetne snovi. Učitelji morajo biti
podrobno seznanjeni s teoretično osnovo in biti ustvarjalni pri idejah za izdelavo
izdelkov. V izhodišču sta jim v pomoč učbenik in delovni zvezek. Na našem tržišču so
na voljo učbeniki in delovni zvezki treh avtorjev, ki bodo v diplomskem delu ocenjeni
glede na učni načrt in primerjani med seboj. Na osnovnih šolah opažajo, da ni zanimanj
za izbirni predmet Obdelava gradiv – umetne snovi. Želeli smo odkriti vzroke za takšno
stanje. Diplomsko delo je zaključeno s predlogi za izboljšavo ugotovljenega stanja
obravnave umetnih mas pri pouku TIT.
1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE
Namen diplomskega dela je:
opisati najpomembnejše umetne snovi, njihov pomen in uporabo,
oceniti učbenike in delovne zvezke glede na učni načrt,
ugotoviti, kaj bi učitelji spremenili pri učbenikih in delovnih zvezkih,
ugotoviti težave učencev pri izdelavi izdelkov in preučiti uporabo zaščitnih
sredstev,
ugotoviti, katere predmete izdelujejo pri Obdelavi gradiv – umetne snovi in kje
so dobili ideje zanje,
preučiti poimenovanja najpogostejših umetnih snovi in
podati smernice učiteljem za izboljšanje omenjene tematike pri pouku TIT.
Predpostavljamo, da učbeniki zajemajo:
H1: tematika o umetnih snoveh je obširno opisana glede na učni načrt,
H2: v učbenikih je več fotografij, slik in skic, kot bi jih bilo potrebno glede na učni
načrt,
H3: preglednice zajemajo bistvene pojme, ki jih poudarja učni načrt,
H4: učbeniki vsebujejo varnostna opozorila in zanimivosti v skladu z učnim načrtom,
9
H5: blok sheme so vezane na učne cilje učnega načrta in
H6: učbeniki vsebujejo strokovne izraze za najpogostejše umetne snovi.
Za delovne zvezke predpostavljamo:
H7: učenci uporabljajo delovni zvezek pri pouku TIT,
H8: delovni zvezki zajemajo naloge, ki ustrezno pokrivajo teme učnega načrta in
H9: naloge v delovnih zvezkih obsegajo vse stopnje po Bloomovi taksonomiji učnih
ciljev glede na različne stopnje zahtevnosti (znanje, razumevanje, uporaba, analiza,
sinteza, vrednotenje).
Glede obdelav gradiv pri pouku TIT pa pričakujemo, da:
H10: imajo učenci največ težav pri oblikovanju termoplasta,
H11: učenci pomanjkljivo uporabljajo zaščitna sredstva pri obdelovalnih postopkih in
H12: učitelji dobijo ideje za izdelke iz različnih virov (učbenik, svetovni splet, seminarji
...).
1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA
Osnovna raziskovalna metoda je deskriptivno-empirična. V nalogi so bili ocenjeni
učbeniki, in sicer s pomočjo vsebovanih besedil, preglednic, fotografij, slik in skic, blok
shem, zanimivosti, opozoril, vprašanj in nalog ter tehniške dokumentacije. V delovnih
zvezkih so bile ocenjene naloge glede na to, katerega tipa so po Bloomovi taksonomiji
(znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Rezultate ocenjevanj smo
podali tabelarično in grafično. Izvedli smo še raziskavo z enajstimi učitelji TIT različnih
osnovnih šol, in sicer z delno strukturiranim intervjujem in vprašalnikom s
kombiniranimi vprašanji o učbenikih, delovnih zvezkih in izbirnem predmetu Obdelava
gradiv – umetne snovi ter o poimenovanjih umetnih snovi. Obdelavo dobljenih
podatkov smo izvedli s pregledničnim programom (Microsoft Excel) in na tak način
podali tudi predstavitev rezultatov. Uporabili smo še metodo pridobivanja ustrezne
literature in virov ter študij le-te.
10
1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ
Kratka vsebina ostalih poglavij:
v diplomski nalogi obravnavamo umetne snovi, zato so v drugem poglavju
predstavljeni zgodovina umetnih snovi, prednosti in slabosti le-teh ter lastnosti
in uporaba najpogostejših umetnih snovi,
v tretjem poglavju podajamo vsebino učnega načrta glede umetnih snovi,
v četrtem poglavju ocenjujemo učbenike, podani so načini in kriteriji
ocenjevanja, ter ocene učbenikov,
peto poglavje zajema kriterije za ocenjevanje delovnih zvezkov in konkretne
ocene le-teh,
v šestem poglavju so predstavljena vprašanja za intervju, prikazani so tudi
rezultati in ugotovitve,
na podlagi dobljenih rezultatov so v zadnjem poglavju podani predlogi za
izboljšave tematike umetne snovi pri pouku TIT.
11
2 O UMETNIH SNOVEH
Okrog nas je ogromno predmetov, ki so narejeni iz umetnih snovi. V prodaji je namreč
več kot 6000 vrst umetnih snovi. V vsakdanjem življenju uporabljamo različne
predmete iz umetnih snovi: plastenke, jogurtovi lončki, očala, posodo ... Če pogledamo
okrog sebe doma ali na ulici, lahko opazimo predmete iz najrazličnejših umetnih snovi.
Ločimo trde, toge, elastične umetne snovi, snovi, ki so prozorne kot steklo itd ...
Prve plastične snovi so nastale v naravi. Že Grki so vedeli, da se naravna glina lahko
oblikuje in spremeni v nov material, če jo oblikujejo in posušijo na soncu. Tako so
dobili posodo, ki je držala vodo. V času starih egiptovskih dinastij pa so uporabljali
smolnate plastične snovi pri balzamiranju, kar je več tisoč let ohranjalo telesa faraonov
pred razpadom.
Prve umetne snovi so bile tekstilne surovine. Začeli so jih izdelovati v sredini 18.
stoletja in so jih sprva uporabljali kot nadomestek naravnih proizvodov.
Leta 1838 je francoski kemik Heri Viktor Regnault polimeriziral vinilklorid
v polivinilklorid (PVC). Slednje je postala ena izmed najkoristnejših umetnih snovi, kar
jih je v uporabi. Iz nje izdelujejo cevi, različne obloge (za rezervoarje ali cisterne),
varovalne ovoje za električne kable in neštete druge stvari v sodobni industriji.
Človek pa je iskal vedno nove materiale z željo, da že poznanim materialom izboljša
lastnosti in jih prilagodi svojim potrebam. Posnemanje naravnih snovi je tako leta 1869
pripeljalo ameriškega raziskovalca John Wesley Hyatta do odkritja umetnih snovi. V
svojem laboratoriju je skušal producirati slonovo kost, tako da je zmešal kolodij
(raztopina nitrata celuloze v zmesi alkohola in etra) in kafro (zelo dišeča, hlapljiva,
mastna kristalna snov). S tem je po naklučju dobil celuloid, eno prvih umetnih snovi, ki
je izzvala revolucijo zlasti na področju fotografije. Celuloid so začeli uporabljati tudi za
izdelovanje okraskov in drugih igrač, slika 2.1 [4].
12
Slika 2.1: Igrača iz celuloida [2].
Leta 1897 sta nemška kemika Krische in Spitteler iz kazeina (mlečna beljakovina)
pridobila galalit. Iz njega dobljena umetna snov je izredno trdna, zato jo še danes
uporabljajo za izdelovanje gumbov, slika 2.2, držajev za dežnike, za kljuke na vratih in
še za marsikaj.
Slika 2.2: Gumbi iz galalita [4].
Belgijski kemik Leo Hendrik Baekeland je leta 1909 v svet umetnih snovi uvedel
fenol-formaldehidne smole. Snov je z valjanjem postala trda, površina pa gladka
in črna. Dobila je ime bakelit in kmalu so jo začeli pogosto uporabljati.
Tudi danes izdelujejo iz bakelita vrsto predmetov, na primer ohišja za električna stikala
in mnoge predmete za gradbeništvo in gospodinjstvo [4].
13
PREDNOSTI UMETNIH SNOVI. »Umetne snovi so se uveljavile predvsem zaradi
lastnosti, kot so nizka cena, preprosta obdelava, trpežnost, obstojnost, trdnost, električna
neprevodnost, preprosto vzdrževanje « [5, str. 14].
POMANJKLJIVOSTI UMETNIH SNOVI. »Umetne snovi imajo seveda tudi slabe
lastnosti, kot so: gorljivost, neodpornost na temperaturo, na višjih temperaturnih
območjih razpadejo, lomljivost, težko se lepijo, v primeru zloma jih težko varimo ali pa
jih ni možno, zato je potrebno zamenjati cel sestavni del. V naravnem okolju umetne
snovi zelo počasi razpadajo ali pa sploh ne, zato predstavljajo za okolje veliko
obremenitev. Odpadki iz umetnih snovi iz gospodinjstev (vrečke, posodice za živila,
tekstil iz umetnih snovi …), iz industrije kot embalaža in iz odpadkov odsluženih
avtomobilov predstavljajo velik problem za okolje « [6, str. 22].
2.1 PRIDOBIVANJE UMETNIH SNOVI
Umetne snovi je potrebno proizvesti iz surovin. Te so surova nafta, premog, zemeljski
plin, rudnine in rastline [7]. Umetne snovi iz nafte so v prodaji v obliki prahu, zrn ali
tekočin oz. past. Umetne snovi iz ostalih surovin pa ponavadi najdemo v obliki
plastičnih snovi (polimerne surovine, reakcijske smole), kemijskih vlaken, gum in
umetnih smol [8]. Tem oblikam umetnih snovi pravimo v tehniki polizdelki.
2.2 DELITEV UMETNIH SNOVI
Po mehanskih in tehnoloških lastnostih delimo umetne snovi na termoplaste, duroplaste,
elaste in silikone.
2.2.1 Termoplasti
»Termoplasti so umetne snovi, ki se pod vplivom toplote zmehčajo in se v določenem
temperaturnem območju stalijo. Talina zavzame poljubno obliko, ko se ohladi, postane
trdna in obdrži obliko. Termoplasti so pri sobni tempraturi trdni, v temperaturnem
območju tališča pa tekoči. Ta proces se lahko večkrat ponavlja. Pri močnem segrevanju
zgorijo« [9, str. 14].
14
2.2.1.1 Polietilen
Polietilen je kemijsko in mehansko odporen (tudi pri nizki temperaturi), fleksibilen,
higiensko in okoljevarstveno neoporečen, dovolj prozoren in lahek [13]. Dobro pa
varuje okolico pred električnim tokom [14].
Pogosto se uporablja v obliki posod, embalaže za hrano in plastenk za pijačo, slika 2.3
(a). Primeren je še za izdelavo varnostnih čelad za kolesarje, slika 2.3 (c), in igrač, slika
2.3 (d), ter za sestavne dele naprav, ki so izpostavljene delovanju kislin ali podobnih
snovi, npr. posode za shranjevanje goriva, slika 2.3 (b) [14]. Uporablja se tudi za
transportne elemente, kot so zabojniki za smeti, slika 2.3 (e), pa za zaboje za steklenice,
folije za pakiranje, folije za nošenje, tube, doze, koše za smeti. V gradbeništvu se
uporablja za cevi za vodovod, plinovod in kanalizacijo, umetno travo; v elektrotehniki
za cevi za izolacijo kablov; v strojništvu za tesnila, pokrove za zapiranje, ohišja
akumulatorjev, notranje preobleke; v avtomobilski industriji pa za dele avtomobilov [6,
13].
15
(a) (b)
(c) (d)
(e)
Slika 2.3: (a) Plastenke [10], (b) posoda za gorivo [11], (c) čelada [12], (d) igrača – traktor
in (e) zabojniki za smeti.
Trgovska imena za polietilen so hostalen, bylon, vestalen, lupolen, supralen.
16
2.2.1.2 Polistiren
Polistiren je trd, tog, krhek in zelo udarno občutljiv [17], občutljiv je tudi na
ultravijolično sončno valovanje, ki seva v UVAobmočju, tj. z valovno dolžino med 380
nm in 315 nm [18]. Odporen je proti kislinam, solem in rastlinskim oljem, ni pa
odporen proti bencinu, bencolu in mineralnim oljem [19].
Uporablja se za izolacijo električnih vodnikov, za akumulatorske posode, gumbe,
igrače, ohišja aparatov, gospodinjske predmete npr. skodelice, držala, vložki v
hladilniku, jogurtovi lončki, slika 2.4 (b). Primeren je še za izdelavo svetilk za notranjo
uporabo. Spenjen se uporablja tudi kot penasti polistiren, izolacijski in embalažni
material, slika 2.4 (a) [14].
(a) (b)
Slika 2.4: (a) Embalaža za gospodinjske aparate [15] in (b) jogurtov lonček [16].
Trgovska imena za polistiren so stiropor, polistirol, vestalian, stiroflex, stirodur, edistir,
okirol.
2.2.1.3 Polivinilklorid (PVC)
Polivinilklorid je trd, tog in trden. Odporen je proti vodi, kemikalijam, maščobam,
oljem in proti obrabi, vendar neodporen proti višjim temperaturam in občutljiv za
razenje [22].
Uporabljajo ga za cevi za kanalizacijo, slika 2.5 (a), in cevi pri električni napeljavi. Iz
njega izdelujejo folije, kot npr. streha na stojnicah na sliki 2.5 (b), igrače, razne profile,
17
plošče, umetno usnje, gramofonske plošče, lepilne trakove, posodo npr. vedra, slika 2.5
(d), okvirje za vrata in okna, slika 2.5 (c) [23].
(a) (b)
(c) (d)
Slika 2.5: (a) Cevi za kanalizacijo [20], (b) stojnici, (c) okenski okvir in (d) vedro [21].
Trgovska imena za polivinilklorid so skaj, hostalit, mipolan, juvidur.
2.2.1.4 Poliamid
Poliamid se odlikuje po visoki trdnosti, trdoti, žilavosti, visoki vzdržljivosti, veliki
možnosti mehanskega dušenja, dobrih drsnih lastnostih, dobrih električno-izolativnih
lastnostih ter dobri obdelovalnosti [26]. Prav tako je poliamid nezdrobljiv in odporen na
udarce in proti obrabi ter obstojen proti topilom in kislinam [27, 19].
18
Iz poliamida izdelujejo tekstilna vlakna, npr. najlon, slika 2.6 (b), in vrvi, slika 2.6 (a).
Uporablja se tudi za zobnike, jermenice, ležaje, tesnila, vijake, okove, igrače (npr. lego
kocke), kirurške inštrumente, ribiške vrvice, dele smučarskih vezi in smučarske čevlje
[27].
(a) (b)
Slika 2.6: (a) Vrvi [24] in (b) najlonke [25].
Trgovski imeni za poliamid sta perlon in najlon.
2.2.1.5 Akrilno steklo
Akrilno steklo je stekleno prozorno in zato dobro prepušča UV-svetlobo (UVA je
ultravijolično valovanje, torej valovna dolžina od 380 nm do 315 nm [18]). Je tudi
odporno na udarce in ob udarcu ne razpade na ostre delce. Neobčutljivo je na bencin,
olje, lahke kisline in luge, na alkohol in benzen reagira tako, da postane risast. Ima pa
majhno odpornost proti praskanju, zato ga lahko čistimo samo z vlažno krpo in milnico
[19].
Uporablja se v optiki kot steklo za očala, lupe, leče, urna stekla, prizme, optične
vodnike; v gospodinjstvu za ohišja aparatov, pribor, posodo; v elektrotehniki za dele
stikal, merilne skale, senčnike luči, prekritja, optične zbiralce; na vozilih kot vzvratne
19
luči, slika 2.7, prekrivna stekla, smerokazi, zasteklitve za vozila in letala; v pisarniški
opremi za risalni pribor, pisalne stroje, nalivna peresa [9].
Slika 2.7: Avtomobilska luč.
Trgovska imena za akrilno steklo so pleksiglas, resarit, deglan, perspleks.
2.2.2 Duroplasti
Duroplasti so umetne snovi, ki se pri segrevanju najprej zmehčajo, nato pa postanejo
trdne. Pri sobni temperaturi so trdni, krhki in se pod vplivom toplote ne zmehčajo več.
Pri močnem segrevanju se razkrojijo brez gorenja [9].
2.2.2.1 Bakelit
Bakelit je bil prva popolnoma sintetična umetna snov. Čeprav so bili tovrstni materiali
sprva namenjeni uporabi v gumarski industriji, je bakelit postal pomemben nov material
tudi v drugih proizvodnih področjih kot snov za materiale in produkte. Na začetku je bil
le v temnorjavi in črni barvi, danes pa ga dobimo še v drugih barvah. Izdelki iz bakelita
so gladki, lahki in trajni [29]. Bakelit je slab prevodnik elektrike in toplote, odporen pa
je proti vlagi, kislinam in lugom [23].
20
Iz njega izdelujejo vtičnice, slika 2.8 (a), stikala, slika 2.8 (b). Uporabljajo ga tudi za
izdelovanje gumbov, držajev za dežnike, za kljuke na vratih, ročaje loncev, pladnje,
jamske čelade in različne okove [30].
(a) (b)
Slika 2.8: (a) Vtičnica [28] in (b) stikalo [28].
2.2.2.2 Epoksidne smole
Epoksidne smole so materiali, ki so na začetku kot tekočina, nato se s kemijsko reakcijo
pretvorijo v trden polimer. Epoksidni polimer je zelo trd in kemično obstojen in se ne
razkroji. Epoksidi so sestavljeni iz smole in trdilca, včasih pa za njihovo sestavo
uporabimo še tretjo komponento – pospeševalec [32].
Epoksidne smole se največkrat uporabljajo v gradbeništvu za lepila. Potrebujejo jih tudi
pri izdelavi lakov, slika 2.9, ter za različne vrste impregnacij, premazov, samorazlivnih
in maltnih preplastitev [33].
Slika 2.9: Lak [31].
21
Trgovska imena za epoksidne smole so epoksin, adalit, epikute.
2.2.2.3 Poliester
Poliester je bolj ali manj prozoren, mehansko žilav, temperaturno obstojen ter ne
prepušča vodne pare, plinov in tekočin. Ima pa dobre vezivne lastnosti, zato ga
uporabljajo za vezanje steklenih vlaken v plastično snov [22].
Poliester se pogosto uporablja za krpanje lukenj v ohišjih avtomobilov, desk za srfanje
po vodi, čolnov, za popravilo plastičnih in pločevinastih streh ter za izdelavo velikih
posod, rezervoarjev, za manjše čolne, slika 2.10 (a), gliserje, kajake, kanuje, zobnike,
ležaje in tekstilna vlakna, ki se uporabljajo za izdelavo športnih oblačil, slika 2.10 (c).
Če poliestersko smolo armiramo s steklenimi vlakni, dobimo plošče, kakršne vidimo na
slika 2.10 (b) [6].
(a) (b)
(c)
Slika 2.10: (a) Čoln [34], (b) valovita streha in (c) športna majica [35].
22
Trgovska imena za poliesterske smole so polyleit, legural, HRS-poliester, trevira,
diolen.
2.2.3 Elastomeri
Elastomeri so pri normalni temperaturi elastični, saj se po obremenitvi (stisku ali
nategu) vrnejo v prvotni položaj [36]. So tudi taljivi, nabreknejo ter so topni v določenih
kislinah in v oglijikovodikih [22].
2.2.3.1 Umetna guma
Umetna guma ima zelo veliko obstojnost proti vročini, kislinam, oljem, bencinu,
kemikalijam in topilom, visoko prilagodljivost mrazu in dobro stalnost mehaničnih
lastnosti v širokem temperaturnem področju [39].
Uporabljamo jo pri izdelavi tesnil, zračnic, vzmeti, jermenov, kot izolator, v
avtomobilski industriji za izdelavo gum, slika 2.11 (b) [22], v gospodinjstvu za gumice,
slika 2.11 (a); lahko pa tudi za lahka poletna obuvala, s katerimi smemo v vodo, slika
2.11 (c).
23
(a) (b)
(c)
Slika 2.11: (a) Gumice [37], (b) igralo iz starih avtomobilskih gum, (c) natikači [38].
Trgovsko ime za umetno gumo je buna.
2.2.4 Silikoni
Silikoni imajo nizko površinsko napetost, so vodoodbojni, obstojni pri ultravijoličnem
sončnem valovanju (UVA območje, tj. valovna dolžina med 380 nm in 315 nm [18]) in
vremensko obstojni (korozija, temperature ...). Tudi kemijska obstojnost je relativno
dobra, vendar so topni v mnogih organskih topilih. Najdemo pa jih v različnih oblikah,
saj so lahko olja, maščobe, gume ali smole [40].
Silikonska olja se uporabljajo kot hidravlične tekočine [22]. Vsebujejo jih tudi spreji za
impregniranje tekstila, usnja, lesa in papirja. Silikonsko peno se uporablja za tesnila pri
oknih, vratih ali podobnih gradbenih objektih, slika 2.12 (a). Silikonska guma se
uporablja za izdelavo cevi, lahko pa še za pekače, silikonske vložke in dude, slika 2.12
24
(b). Silikonske maščobe se uporabljajo kot maziva pri visokih in nizkih temperaturah
[22]. Silikonske smole so uporabne kot električni izolatorji [22].
(a) (b)
Slika 2.12: (a) Silikonska pena [41] in (b) duda [42].
Trgovsko ime za silikon je silopen.
25
3 UMETNE SNOVI PRI POUKU TEHNIKE IN
TEHNOLOGIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Umetne snovi se obravnavajo v devetletni osnovni šoli pri različnih predmetih. Pri
Naravoslovju in tehniki v 4. razredu učenci naredijo izdelek iz odpadnih materialov, ga
ovrednotijo in predlagajo izboljšave [43]. Pri Gospodinjstvu učenci v 5. razredu
spoznajo kemična tekstilna vlakna, v 6. razredu se učijo ravnanja z odpadki [44]. Pri
kemiji v 9. razredu pa se učenci učijo, kaj so to naravni in sintetični polimeri, tu
spoznajo tudi uporabo in razvoj polimernih materialov (poliakrilamidne
superabsorbente), poliamide in sintezo najlona [45]. Pri pouku Tehnike in tehnologije se
učenci o umetnih snoveh učijo v 7. razredu. Učenci, ki jih obdelava umetnih snovi bolj
zanima, pa se lahko odločijo tudi za enoletni izbirni predmet Obdelava gradiv – umetne
snovi.
3.1 KAJ ZAJEMA UČNI NAČRT?
Predmet Tehnika in tehnologija učencem predstavlja načine, sredstva in organizacijske
oblike spreminjanja narave ter učinke nanjo. Opredeljujejo ga naslednja štiri področja:
tehnična sredstva,
tehnologija,
organizacija dela in
ekonomika [1].
Področje umetnih snovi se dotakne vseh teh področij. Obdelovalna orodja so tehnična
sredstva, ki jih morajo učenci poznati in znati uporabljati.
Pri obdelavi umetnih gradiv se naučijo obdelovalnih postopkov, ki so:
oblikovanje,
preoblikovanje,
odrezavanje,
sprememba strukture,
spajanje,
obdelava površine.
26
Prav tako morajo učenci pri izdelavi izdelka organizirati svoje delo, kar zajema:
proučevanje problema in načrtovanje predmeta,
razvoj izdelka,
priprava dela,
izvajanje dela,
kontrola dela.
Ko učenci že končajo izdelek, po naj bi znali nekaj malega s področja ekonomike:
vrednotiti izdelek,
vrednotiti delo [1].
Umetne snovi omenja učni načrt tudi pri vsebinskih sklopih po razredih, in sicer pri
obdelavi gradiv (tehnologija):
»Uveljavile so se (umetne snovi, op. M. M.) predvsem zaradi dobrih lastnosti, kot so
nizka cena, preprosta obdelava, trpežnost, obstojnost, trdnost, električna neprevodnost,
preprosto vzdrževanje idr. Umetne snovi na človeka ne vplivajo tako ugodno kot npr.
les, nekatere imajo lahko celo negativne učinke.
Umetne snovi lahko pri proizvodnji, predelavi ali porabi zelo obremenjujejo in vplivajo
na okolje. Zlasti slednje naj učenec spozna, saj lahko odločilno vpliva na zmanjšanje
onesnaževanja okolja.
Pri Tehniki in tehnologiji so umetne snovi razvrščene glede na tehnološke lastnosti
(termoplasti, duroplasti, elasti in silikoni). Za uporabnike umetnih snovi so pomembna
tudi trgovska imena, ki so lahko za isto umetno snov različna « [1, str. 12].
Področje umetnih snovi zajema tudi večino splošnih ciljev predmeta. Splošni cilji
predmeta so v prilogi 10.2.
Učni načrt seveda predstavi obravnavo umetnih snovi tudi bolj natančno. V prilogi 10.3
(preglednica 10.1) je prikazana delitev obravnave umetnih snovi.
27
Učni načrt deli obravnavo umetnih snovi na štiri področja: načrtovanje predmeta,
dopolnitev znanja, izdelava predmeta in vrednotenje. Načrtovanje predmeta tako
vsebuje tri operativne učne cilje, dopolnitev znanja sedem, izdelava predmeta tri,
vrednotenje pa enega. Operativni cilji so vedenja, h katerim težimo in bi želeli, da bi jih
učenci v čim večji meri dosegli [46]. Celotna obravnava umetnih snovi je torej
sestavljena iz štirinajstih operativnih učnih ciljev. Za vsak operativni učni cilj pa učni
načrt pove dejavnosti, vsebine, specialno didaktična priporočila in medpredmetne
povezave. Dejavnosti so opravila, ki jih mora učenec narediti, da bo lahko usvojil
določen operativni cilj. Tako učenec našteva, sodeluje, načrtuje, ugotavlja, opiše,
pripravi npr. gradiva, uporablja npr. orodja in izraža ideje. Specialno didaktična poročila
so napotki za lažje doseganje določenega operativnega cilj pri učencih. V poglavju o
umetnih snoveh so to uporaba izkušenj, uporaba raznih virov (revije, internet ...), risanje
skic in tehničnih risb, poskusi in uporaba računalniškega programa. Medpredmetne
povezave nam povedo, s katerim šolskim predmetom se določen učni cilj povezuje.
Umetne snovi se pri nekaterih operativnih učnih ciljih vežejo samo na predmet
naravoslovje.
Učni načrt vsebuje tudi katalog znanj. Le-ta opredeli znanje učencev s standardi. Z
njimi so opredeljena tista znanja, prek katerih naj bi učenci usvojili operativne učne
cilje. Standardi znanj so razdelljeni na minimalne in temeljne. Sledijo minimalni
standardi za poznavanje gradiv in obdelav (načrtovanje in izdelava predmeta iz umetnih
snovi).
Učenec zna:
predstaviti uporabo in imenovati umetne snovi na značilnih področjih vsakdanje
prakse,
proučiti problem in načrtovati predmet,
razvrstiti umetne snovi po znani klasifikaciji in ugotoviti njihove prednosti ter
slabosti,
oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, utemeljiti rešitev in izbrati
najustreznejšo,
izbrati gradiva in orodja ter pripraviti varen in ergonomsko pravilno oblikovan
delovni prostor,
28
pravilno uporabljati orodja, stroje in pripomočke za obdelavo umetnih snovi ter
upoštevati varnostna pravila,
utemeljiti vlogo človekovega dela in odgovornosti pri nepravilnem spreminjanju
narave,
preizkusiti izdelek in ga ovrednotiti.
Temeljni standardi za poznavanje gradiv in obdelave (načrtovanje in izdelava predmeta
iz umetnih snovi) zajemajo
izdelavo tehniške in tehnološke dokumentacije za izdelek oziroma projekt [1].
3.2 DOSTOPNO GRADIVO ZA UČENCE
Učenci si pri učenju o umetnih snoveh lahko pomagajo z učbenikom in delovnim
zvezkom. Na našem tržišču so na voljo trije učbeniki, treh različnih skupin avtorjev [6,
14, 47].
Ponavadi učenci uporabljajo učbenik in delovni zvezek, za katerega učitelj presodi, da
je najbolj primeren.
Za izbirni predmet Obdelava gradiv – umetne snovi pa sta na voljo učbenik in delovni
zvezek [48].
Poleg učbenika in delovnega zvezka, ki predstavljata obvezno literaturo, imajo učenci
možnost, da posežejo tudi po nekaterih revijah:
Življenje in tehnika (Tehniška založba Slovenije),
Revija TIM (Tehniška založba Slovenije).
Učencem pa je na voljo še naslednja internetna stran:
http://ro.zrsss.si/~puncer/mase/.
29
4 PRIMERNOST UČBENIKOV
Primernost učbenikov je bila izvedena metodično in sistematično z vnaprej
postavljenimi kriteriji ocenjevanja.
4.1 NAČINI IN KRITERIJI OCENJEVANJA
Pri ocenjevanju so bili zajeti naslednji segmenti:
besedilo,
preglednice,
fotografije, slike, skice,
blok sheme,
zanimivosti,
opozorila,
grafi,
naloge za razmislek in vprašanja,
delavniške risbe,
tehnološki listi.
Ocenjevalna skala sega od -5 do +5, saj je bilo tako pri večini segmentov najlažje
pokazati, da je od -5 do 0 manj (npr. strokovno, obširno), kot bi pričakovali, 0, kar bi
pričakovali, med +1 in +5 pa več kot se nam zdi potrebno.
4.1.1 Besedilo
Od besedila v osnovnošolskem učbeniku je pričakovati, da bo vsebinsko pokrilo vse
operativne učne cilje in da bo primerno strokovno.
4.1.1.1 Vsebinsko-teoretični cilji
Vsebinsko-teoretične cilje (VTC) zajemajo operativni učni cilji, saj je v njih
predstavljena vsa vsebina, ki jo morajo učenci znati. V učbenikih je tega besedila lahko
manj, kot to zahtevajo operativni učni cilji, lahko ravno toliko ali pa več. Zato so bili
30
vsebinsko-teoretični cilji besedila v grobem ocenjeni z ocenami med -5 in -1, če je
besedilo vsebovalo manjši delež operativnega učnega cilja (operativnih učnih ciljev),
kot je potrebno. Ocena 0 pomeni, da je besedilo zajemalo celoten operativni učni cilj
(vse operativne učne cilje). Ocena med +1 in +5 pa označuje, da je besedila več kot to
določa operativni učni cilj (operativni učni cilji). Bolj natančna lestvica ocen je
prikazana v preglednici 4.1.
Preglednica 4.1: Ocenjevanje vsebinsko-teoretičnih ciljev (VTC) besedila.
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
VTC ne pokriva
nobenega
operativnega
učnega cilja
pokriva zelo
malo
operativnih
učnih ciljev
pokriva
malo
operativnih
učnih ciljev
pokriva
nekaj
operativnih
učnih ciljev
pokriva
večino
operativnih
učnih ciljev
pokriva vse
operativne
učne cilje
Kriterij 1 2 3 4 5
VTC besedila je
malo več,
kot ga
določajo
operativni
učni cilji
besedila je
nekaj več,
kot ga
določajo
operativni
učni cilji
besedila je
veliko več,
kot ga
določajo
operativni
učni cilji
besedila je
precej več,
kot ga
določajo
operativni
učni cilji
besedila je
bistveno več,
kot ga
določajo
učni cilji
Pri besedilu o obdelavah umetnih snovi je bilo upoštevano tudi dejstvo, da ima določen
učbenik kakšen opis obdelovalnega postopka več kot druga dva. To pomeni, da če ima
učbenik npr. rezanje umetnih snovi, ki ga druga dva nimata, je to že ocena najmanj 1
(torej besedila je malo več kot ga določajo operativni učni cilji), če je napisano še kaj
več, je ocena ustrezno večja.
4.1.1.2 Terminska skladnost – strokovnost
Besedilo naj bi bilo primerno obogateno s strokovnimi izrazi. Ti morajo biti takšni, da
jih lahko razume učenec sedmega razreda. V učbenikih je lahko bistvenih pojmov manj,
kot to zahtevajo operativni učni cilji, lahko ravno toliko ali pa več. Zato je bila
terminska skladnost (TS) besedila v grobem ocenjena z ocenami med -5 in -1, če je
besedilo vsebovalo manjši delež bistvenih pojmov, kot je potrebno. Ocena 0 pomeni, da
31
je vsebovalo vse bistvene pojme. Ocena med +1 in +5 označuje, da je bistvenih pojmov
bilo več in so bili bolj strokovni, kot bi bilo potrebno. Bolj natančna lestvica ocen je
prikazana v preglednici 4.2.
Preglednica 4.2: Ocenjevanje terminske skladnosti – strokovnosti (TS) besedila.
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
TS zajetih je
premalo
bistvenih
pojmov
zajetih je
zelo malo
bistvenih
pojmov
zajetih je
malo
bistvenih
pojmov
zajetih je
nekaj
bistvenih
pojmov
zajetih je
večino
bistvenih
pojmov
zajeti so vsi
bistveni
pojmi
Kriterij 1 2 3 4 5
TS zajetih je
malo več
glavnih
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
zajetih je
nekaj več
glavnih
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
zajetih je
veliko več
glavnih
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
zajetih je
precej več
glavnih
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
zajetih je
bistveno več
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
4.1.2 Preglednice
Preglednice bi morale povzemati bistvo besedila na kratek in jedrnat način, in sicer z
bistvenimi pojmi, ki lahko pa podajajo še življenske primere. Morajo imeti tudi naslov
in oznako, kar je bilo združeno pod skupnim pojemom označenost.
4.1.2.1 Bistvo vsebinsko-teoretičnih ciljev in besedilo
Preglednica mora povzemati bistvo besedila, torej naj bi vsebovala samo bistvene
pojme vsebinsko-teoretičnih ciljev. Ker pa vsebinsko-teoretične cilje opisujejo
operativni učni cilji, naj bi torej vsebovala bistvene pojme, ki jih najdemo v učnem
načrtu. Lahko pa seveda vsebuje tudi primere iz življenja, da so bistveni pojmi bolj
nazorni. Besedila tako ne sme biti preveč, saj se lahko porazgubi bistvo. Zato je bilo
bistvo vsebinsko-teoretičnih ciljev in besedilo (BVTC) v grobem ocenjeno z ocenami
med -5 in -1, če je preglednica vsebovala manjši delež bistvenih pojmov in besedila, kot
je potrebno. Ocena 0 pomeni, da je vsebovala vse bistvene pojme in je bilo besedila
32
ravno prav. Ocena med +1 in +5 označuje, da je bilo bistvenih pojmov in besedila več,
kot bi bilo potrebno. Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.3.
Preglednica 4.3: Ocenjevanje bistva vsebinsko-teoretičnih ciljev in besedila (BVTC).
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
BVTC zajetih je
premalo
glavnih
pojmov in
besedila je
malo
zajetih je
zelo malo
glavnih
pojmov in
besedila je
malo
zajetih je
malo glavnih
pojmov in
besedila je
malo
zajetih je
nekaj
glavnih
pojmov, a
besedila je
malo
zajetih je
večino
glavnih
pojmov in
besedila je
dovolj
zajeti so vsi
glavni pojmi
in besedila je
ravno prav
Kriterij 1 2 3 4 5
BVTC zajetih je
malo več
glavnih
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
zajetih je
nekaj več
glavnih
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
zajetih je
veliko več
glavnih
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
zajetih je
precej več
glavnih
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
zajetih je
bistveno več
pojmov, kot
jih določa
učni načrt
4.1.2.2 Označenost
Preglednica naj bi imela naslov ali opis tega, kar predstavlja. Pri večini preglednic je
opis pod ali nad njo, zato je v določenih primerih opis smotrno obravnavati
enakovredno, kot če bi imela preglednica naslov. Prav je tudi, da je preglednica
oštevilčena z zaporedno številko. Zato je bila označenost (O) v grobem ocenjena z
ocenami med -5 in -1, če preglednica ni bila oštevilčena. Ocena med 0 in +5 pomeni, da
je bila oštevilčena. Ko je bila ocenjena oštevilčenost, je bil pogledan še opis (naslov), ta
se lahko ne navezuje, slabo, ustrezno ali zelo dobro navezuje in je jedernat ali pa ne.
Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.4.
33
Preglednica 4.4: Ocenjevanje označenosti (O) preglednic.
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
O
preglednica
je brez opisa,
naslova in
številke
preglednica
ni
oštevilčena,
naslov se ne
navezuje, ni
jedrnat
preglednica
ni
oštevilčena,
opis se slabo
navezuje, ni
jedrnat
preglednica
ni
oštevilčena,
opis se
ustrezno
navezuje in
je jedrnat
preglednica
ni
oštevilčena,
opis je
jedrnat in se
zelo dobro
navezuje
preglednica
je
oštevilčena,
opis je
preobširen in
se navezuje
Kriterij 1 2 3 4 5
O preglednica
je
oštevilčena,
naslov se ne
navezuje, ni
jedrnat.
preglednica
je
oštevilčena,
opis se slabo
navezuje, ni
jedrnat
preglednica
je
oštevilčena,
opis se
ustrezno
navezuje in
je jedrnat
preglednica
je
oštevilčena,
opis je
jedrnat in se
zelo dobro
navezuje
preglednica
je
oštevilčena,
opis je
preobširen in
se navezuje
4.1.3 Fotografije, slike, skice
Fotografije, slike in skice se morajo nanašati na besedilo. Biti morajo oštevilčene in
morajo vsebovati kratek opis tega, kar prikazuje slika. Seveda morajo biti fotografije,
slike in skice tudi vsebinsko ustrezne.
4.1.3.1 Vezanost na besedilo
Vezanost na besedilo (VB) fotografij, slik in skic mora biti takšno, da je povezava vidna
že na prvi pogled. Slika pove sama po sebi zelo malo, če se ne navezuje na besedilo.
Zato je bila vezanost na besedilo v grobem ocenjena z ocenami med -5 in -1, če se je
fotografija, slika ali skica slabo navezovala na besedilo. Ocena 0 pomeni, da se je
ustrezno navezovala na besedilo. Ocena med +1 in +5 označuje, da je bila vezanost na
besedilo dobra. Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.5.
34
Preglednica 4.5: Ocenjevanje vezanosti fotografij, slik in skic na besedilo (VB).
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
VB fotografija
(skica) je
izven
konteksta
fotografija
(skica) se ne
navezuje na
besedilo
fotografija
(skica) se
skoraj ne
navezuje na
besedilo
fotografija
(skica) se
malo
navezuje na
besedilo
fotografija
(skica) se
precej
navezuje na
besedilo
fotografija
(skica) se
ustrezno
navezuje na
besedilo
Kriterij 1 2 3 4 5
VB fotografija
(skica) se
navezuje na
besedilo
fotografija
(skica) se
dokaj dobro
navezuje na
besedilo
fotografija
(skica) se
dobro
navezuje na
besedilo
fotografija
(skica) se
precej dobro
navezuje na
besedilo
fotografija
(skica) se
zelo dobro
navezuje na
besedilo
4.1.3.2 Označenost
Fotografije, slike, skice naj bi bile označene z zaporedno številko, imele naj bi tudi opis,
kjer bi pisalo, kaj predstavljajo. Označenost je bila zato v grobem ocenjena z ocenami
med -5 in -1, če fotografija, slika, skica ni bila oštevilčena. Ocena med 0 in +5 pomeni,
da je bila oštevilčena. Po ocenitvi oštevilčenosti so bili pogledani še opisi, ki so lahko
slabo, ustrezno, dobro ali pa preobširno zajemali vsebino fotografij, slik, skic. Bolj
natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.6.
35
Preglednica 4.6: Ocenjevanje označenosti (O) fotografij, slik, skic.
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
O
fotografija
(skica) je
brez opisa in
številke
pod (ob)
fotografiji
(skici) ni
številke, opis
ne zajema
vsebine
fotografije
pod (ob)
fotografiji
(skici) ni
številke, opis
slabo zajame
vsebino
fotografije
pod (ob)
fotografiji
(skici) ni
številke, opis
ustrezno
zajema
vsebine
fotografije
pod (ob)
fotografiji
(skici) ni
številke, opis
zelo dobro
zajema
vsebine
fotografije
fotografija
(skica) je
oštevilčena,
opis preveč
obširno
zajame
vsebino
fotografije
Kriterij 1 2 3 4 5
O fotografija
(skica) je
oštevilčena,
opis ne
zajema
vsebine
fotografije
fotografija
(skica) je
oštevilčena,
opis slabo
zajame
vsebino
fotografije
fotografija
(skica) je
oštevilčena,
opis ustrezno
zajema
vsebine
fotografije
fotografija
(skica) je
oštevilčena,
opis zelo
dobro
zajema
vsebine
fotografije
fotografija
(skica) je
oštevilčena,
opis preveč
obširno
zajame
vsebino
fotografije
4.1.3.3 Ustreznost
Pri fotografijah, slikah, skicah je dodana še vsebinska ustreznost (U). To je vsebina
opisa tistega, kar slika prikazuje. Tu je bilo primerjano, ali je izbran pravilni pogled, ali
so bistveni detalji razločni, ali pravilno poudarja bistvo, pa tudi ali je pravilno osvetljena
in brez senc. Zato je bila označenost v grobem ocenjena z ocenami med -5 in 0, če
fotografija, slika, skica ni bila najbolj ustrezna in ni poudarjala bistva. Ocena med +1 in
+5 pove, da je fotografija, slika, skica poudarjala bistvo in je bila torej ustrezna. Nato so
bili pregledani še detajli, če so ti razločno vidni ali ne, če je izbran pravilen pogled in če
je osvetlitev primerna. Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.7.
36
Preglednica 4.7: Ocenjevanje ustreznosti (U) fotografij, slik, skic.
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
U
fotografija
(skica) je
popolnoma
neustrezna
fotografija
(skica) ne
poudarja
bistva,
izbran je
napačen
pogled
fotografija
(skica) ne
poudarja
bistva,
izbran je
napačen
pogled,
detajli so
nerazločni
fotografija
(skica) ne
poudarja
bistva,
detajli so
nerazločni
fotografija
(skica) ne
poudarja
bistva, je
napačno
osvetljena
fotografija
(skica) ne
poudarja
bistva, je
pravilno
osvetljena in
brez senc
Kriterij 1 2 3 4 5
U
fotografija
(skica)
poudarja
bistvo,
izbran pa je
napačen
pogled
fotografija
(skica)
poudarja
bistvo,
izbran je
pravilen
pogled,
detajli niso
dovolj
razločni, ni
pravilno
osvetljena
(ima sence)
fotografija
(skica)
poudarja
bistvo,
izbran je
pravilen
pogled,
detajli niso
dovolj
razločni, je
pravilno
osvetljena
fotografija
(skica)
poudarja
bistvo,
izbran je
pravilen
pogled,
detajli so
razločni, ni
pravilno
osvetljena
(ima sence)
fotografija
(skica)
poudarja
bistvo,
izbran je
pravilen
pogled,
detajli so
razločni, je
pravilno
osvetljena in
brez senc
4.1.4 Blok sheme
Blok sheme (BS) naj bi na ilustrativen način zajemale vsebino operativnih učnih ciljev
(ponavadi vsaj dveh). Zato so bile v grobem ocenjene z ocenami med -5 in -1, če je bila
blok shema vezana na malo učnih ciljev oz. na del enega operativnega učnega cilja.
Ocena 0 pomeni, da je bila vezana na vse operativne učne cilje oz. na celoten operativni
učni cilj. Ocena med +1 in +5 označuje, da je pokazala več, kot zahtevajo učni cilji oz.
en učni cilj. Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.8.
37
Preglednica 4.8: Ocenjevanje blok shem (BS).
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
BS
ni vezana na
učne cilje
vezana na
zelo malo
operativnih
učnih ciljev
vezana na
malo
operativnih
učnih ciljev
vezana na
nekaj
operativnih
učnih ciljev
vezana na
večino
operativnih
učnih ciljev
vezana na
vse
operativne
učne cilje
Kriterij 1 2 3 4 5
BS pokaže malo
več, kot
določajo
operativni
učni cilji
pokaže nekaj
več, kot
določajo
operativni
učni cilji
pokaže
veliko več,
kot določajo
operativni
učni cilji
pokaže
precej več,
kot določajo
operativni
učni cilji
pokaže
bistveno več,
kot zahtevajo
učni cilji
4.1.5 Zanimivosti
Zanimivosti (Z) naj bodo takšne, da učence pritegnejo, so ustrezno obširno opisane in
bistvene pri obravnavi snovi. Zato je bila zanimivost v grobem ocenjena z ocenami med
-5 in -1, če ni bila bistvena ali je bil opis neprivlačen. Ocena 0 pomeni, da je bila
opisana tako, da je učenca pritegnila in mu je bila zato zanimiva. Ocena med +1 in +5
označuje, da je bila zanimivost zelo privlačna za učenca ali pa obširna. Bolj natančna
lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.9.
Preglednica 4.9: Ocenjevanje zanimivosti (Z).
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
Z
ni bistvena bistvenega je
zelo malo
bistvenega je
malo
opis je zelo
neprivlačen
opis je
neprivlačen
opisana tako,
da učenca
pritegne
Kriterij 1 2 3 4 5
Z opisana tako,
da učenca
precej
pritegne
opisana tako,
da učenca
zelo pritegne
obširno
opisana
zelo obširno
opisana
preobširno
opisana
38
4.1.6 Opozorila
Opozorila (OP) naj bodo takšna, da bodo vsebovala bistvene varnostne ukrepe, ki jih
morajo učenci upoštevati, da bo delo z napravami, orodji in stroji res varno. Zato je bilo
v grobem ocenjeno z ocenami med -5 in -1, če ni vsebovalo dovolj bistvenih
opozorilnih pojmov. Ocena 0 pomeni, da so bili napisano vsi bistveni opozorilni pojmi.
Ocena med +1 in +5 označuje, da je bilo opozorilnih pojmov več, kot bi že bilo dovolj.
Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.10.
Preglednica 4.10: Ocenjevanje opozoril (OP).
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
OP ne vsebuje
nobenega
opozorilnega
pojma
vsebuje zalo
malo
opozorilnih
pojmov
vsebuje malo
opozorilnih
pojmov
vsebuje
bistveno
nekaj
opozorilnih
pojmov
vsebuje
večino
opozorilnih
pojmov
vsebuje vse
bistvene
opozorilne
pojme
Kriterij 1 2 3 4 5
OP vsebuje malo
več
opozorilnih
pojmov, kot
jih
predvideva
učni načrt
vsebuje več
opozorilnih
pojmov, kot
jih
predvideva
učni načrt
vsebuje
veliko več
opozorilnih
pojmov, kot
jih
predvideva
učni načrt
vsebuje
precej več
opozorilnih
pojmov, kot
jih
predvideva
učni načrt
vsebuje
bistveno več
opozorilnih
pojmov, kot
jih
predvideva
učni načrt
4.1.7 Grafi
Tudi grafi se morajo nanašati na besedilo. Biti pa morajo oštevilčeni in morajo
vsebovati kratek opis, tega kar prikazujejo.
39
4.1.7.1 Vezanost na besedilo
Tudi pri grafih je pomembno, da so vezani na besedilo (VB), sicer je njihovo
razumevanje zelo oteženo. Zato je bila vezanost na besedilo v grobem ocenjena z
ocenami med -5 in -1, če se je graf slabo navezoval na besedilo. Ocena 0 pomeni, da se
je ustrezno navezoval na besedilo. Ocena med +1 in +5 označuje, da je bila vezanost na
besedilo dobra. Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.11.
Preglednica 4.11: Ocenjevanje vezanosti grafov na besedilo (VB).
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
VB
graf ni obdan
z besedilom
graf se ne
navezuje na
besedilo
graf se
skoraj ne
navezuje na
besedilo
graf se malo
navezuje na
besedilo
graf se
precej
navezuje na
besedilo
graf se
ustrezno
navezuje na
besedilo
Kriterij 1 2 3 4 5
VB graf se
navezuje na
besedilo
graf se dokaj
dobro
navezuje na
besedilo
graf se dobro
navezuje na
besedilo
graf se
precej dobro
navezuje na
besedilo
graf se zelo
dobro
navezuje na
besedilo
4.1.7.2 Označenost
Graf naj bi bil označen z zaporedno številko, imel pa naj bi tudi opis, kjer bi pisalo, kaj
predstavlja. Zato je bila označenost (O) v grobem ocenjena z ocenami med -5 in -1, če
graf ni bil oštevilčen. Ocena med 0 in +5 pomeni, da je bil oštevilčen. Po oceni
oštevilčenosti je sledil pogled opisa, ki lahko slabo, ustrezno, dobro ali pa preobširno
zajamejo vsebino grafa. Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.12.
40
Preglednica 4.12: Ocenjevanje označenosti (O) grafov.
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
O
graf je brez
opisa in
številke
pod (ob)
grafu ni
številke, opis
ne zajema
vsebine grafa
pod (ob)
grafu ni
številke, opis
slabo zajame
vsebino
grafa
pod (ob)
grafu ni
številke, opis
ustrezno
zajema
vsebine grafa
pod (ob)
grafu ni
številke, opis
zelo dobro
zajema
vsebine grafa
pod (ob)
grafu ni
številke, opis
preveč
obširno
zajame
vsebino
grafa
Kriterij 1 2 3 4 5
O
graf je
oštevilčen,
opis ne
zajema
vsebine grafa
graf je
oštevilčen,
opis slabo
zajame
vsebino
grafa
graf je
oštevilčen,
opis ustrezno
zajema
vsebine
fotografije
graf je
oštevilčen,
opis zelo
dobro
zajema
vsebine grafa
graf je
oštevilčena,
opis preveč
obširno
zajame
vsebino
grafa
4.1.8 Naloge za razmislek in vprašanja
Naloge za razmislek (N) in vprašanja (V) so vezane na učne standarde. Učni standardi
so lahko minimalni, temeljni in zahtevnejši. Ocenjeni so bili torej po tem, koliko
minimalnih, temeljnih in zahtevnejših ciljev določena naloga zajema in ali je to malo,
večino ali vse. Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v preglednici 4.13.
41
Preglednica 4.13: Ocenjevanje nalog (N) in vprašanj (V).
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
N, V
ni vezana na
učne
standarde
slabo se
navezuje na
učne
standarde
vezana na
malo
minimalnih
učnih
standardov
vezana na
večino
minimalnih
učnih
standardov
vezana na
vse
minimalne
učne
standarde
vezana na
malo
temeljnih
učnih
standardov
Kriterij 1 2 3 4 5
N, V vezana na
večino
temeljnih
učnih
standardov
vezana na
vse temeljne
učne
standarde
vezana na
malo
zahtevnejših
učnih
standardov
vezana na
večino
zahtevnejših
učnih
standardov
vezana na
vse
zahtevnejše
učne
standarde
4.1.9 Tehniška dokumentacija
K tehniški dokumentaciji (TD) v našem primeru štejemo delavniške risbe in tehnološke
liste.
4.1.9.1 Delavniške risbe
Delavniške risbe (DR) morajo vsebovati vse bistvene poglede, glavne mere morajo biti
ustrezno kotirane, opisno polje pa pravilno izpolnjeno, lahko pa ima tudi kosovnico.
Ocenjene so bile v grobem po številu pogledov. Ocena med -5 in 0 pomeni, da pogledi
niso bili bistveni, med +1 in +5 pa če so vsi pogledi bili bistveni. Sledil je še pregled
kotiranja, opisnega polja in kosovnice. Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v
preglednici 4.14.
42
Preglednica 4.14: Ocenjevanje delavniških risb (DR).
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
DR
noben pogled
ni bistven,
kosovnice ni,
opisno polje
ni izpolnjeno
noben
pogled ni
bistven,
kosovnice ni,
opisno polje
ni izpolnjeno
en pogled ni
bistven,
glavnih mer
ni, opisno
polje je
neizpolnjeno
en pogled ni
bistven,
glavne mere
so pravilno
kotirane,
opisno polje
je
neizpolnjeno
dva pogleda
nista
bistvena,
večina
glavnih mer
je pravilno
kotiranih,
kosovnica
vsebuje
glavne
sestavne
dele, opisno
polje je
pravilno
izpolnjeno
dva pogleda
nista
bistvena,
glavne mere
so pravilno
kotirane,
kosovnica
vsebuje
glavne
sestavne
dele, opisno
polje je
pravilno
izpolnjeno
Kriterij 1 2 3 4 5
DR
vsi pogledi
so bistveni,
nekaj glavnih
mer je
pravilno
kotiranih,
opisno polje
je
neizpolnjeno
vsi pogledi
so bistveni,
večina
glavnih mer
je pravilno
kotiranih,
opisno polje
je pravilno
izpolnjeno
vsi pogledi
so bistveni,
glavne mere
so pravilno
kotirane,
kosovnica
vsebuje
večino
glavnih
sestavnih
delov, opisno
polje je
pravilno
izpolnjeno
vsi pogledi
so bistveni,
glavne mere
so pravilno
kotirane,
kosovnica
vsebuje
glavne
sestavne
dele, opisno
polje je
pravilno
izpolnjeno
pogledov je
več, kot je
potrebno,
glavne mere
so pravilno
kotirane,
kosovnica
vsebuje
glavne
sestavne
dele, opisno
polje je
pravilno
izpolnjeno
43
4.1.9.2 Tehnološki listi
Tehnološki listi (TL) morajo vsebovati vse bistvene podatke za izdelavo določenega
izdelka. Ocenjeni so bili v grobem med -5 in -1, če niso vsebovali dovolj bistvenih
podatkov. Ocena 0 pomeni, da so vsebovali vse bistvene podatke za izdelavo izdelka.
Ocena med +1 in +5 pa, da je bilo podatkov več kot jih potrebujemo, da lahko naredimo
izdelek. Bolj natančna lestvica ocen je prikazana v pregledenici 4.15.
Preglednica 4.15: Ocenjevanje tehnoloških listov (TL).
Opisniki
Kriterij -5 -4 -3 -2 -1 0
TL ne vsebuje
nobenega
bistvenega
podatka za
izdelavo
izdelka
vsebuje zelo
malo
bistvenih
podatkov za
izdelavo
izdelka
vsebuje malo
bistvenih
podatkov za
izdelavo
izdelka
vsebuje
nekaj
bistvenih
podatkov za
izdelavo
izdelka
vsebuje
večino
bistvenih
podatkov za
izdelavo
izdelka
vsebuje vse
bistvene
podatke za
izdelavo
izdelka
Kriterij 1 2 3 4 5
TL
vsebuje ime
izdelka;
število
kosov;
delovne
operacije;
orodja,
naprave in
stroje;
gradivo
vsebuje ime
izdelka,
pozicijo in
število
kosov,
delovne
operacije,
orodja,
naprave in
stroje,
gradivo,
varstvo pri
delu
vsebuje
učenca in
izdelka,
pozicijo in
število
kosov,
delovne
operacije;
orodja,
naprave in
stroje,
gradivo,
varstvo pri
delu
vsebuje ime
učenca in
izdelka,
pozicijo in
število
kosov,
delovne
operacije;
orodja,
naprave in
stroje,
gradivo,
varstvo pri
delu
vsebuje ime
učenca in
izdelka,
pozicijo in
število
kosov,
delovne
operacije;
orodja,
naprave in
stroje,
gradivo,
varstvo pri
delu,
predviden
čas
44
4.2 OCENE UČBENIKOV
V nadaljevanju bomo Aberškov učbenik [47] imenovali učbenik 1 (U1), Fošnaričevega
[6] učbenik 2 (U2), Kocijančičevega [14] učbenik 3 (U3), učbenik za izbirni predmet
[48] pa učbenik 4 (U4).
4.2.1 Ocene besedila
Pri oceni besedila smo najprej ocenili vsak smiseln del besedila, ki je predstavljal neko
celoto. Vsak del posebej smo ocenili tudi, če dva dela nista bila ločena z naslovom oz.
podnaslovom, a sta se smiselno razlikovala. Prav tako smo ocenili vsako snov posebej
tudi, če je bilo besedilo takšno, da je vsebovalo vsebinsko dve ločeni snovi npr. uporaba
in lastnosti najpogostejših umetnih snovi. Oceno besedila sestavljata dve oceni: ocena
vsebinsko-teoretičnih ciljev in ocena terminske skladnosti (strokovnosti). Konkretne
ocene vseh besedil v učbenikih so v prilogi 10.4, in sicer za U1 v preglednici 10.2, za
U2 v preglednici 10.3, za U3 pa v preglednici 10.4.
Sledilo je računanje povprečnih ocen vseh treh učbenikov. Nato smo narisali še graf
(slika 4.1) povprečnih ocen besedila vseh treh učbenikov.
Iz slike 4.1 je razvidno, da ima najboljšo povprečno oceno vsebinsko-teoretičnih ciljev
U3. Ta ima oceno 2, naša ocenjevalni skala pa je med -5 in 5. To pomeni, da ima
učbenik v splošnem besedilo bolj obsežno kot druga dva. Besedila je tudi več, kot bi ga
bilo potrebno, če pogledamo učne cilje. Opažamo še, da je U1 pri določenih temah zelo
obsežen, vendar ima najslabšo povprečno oceno vsebinsko-teoretičnih ciljev, ker
pomanjkljivo opiše teme, ki jih učni načrt zahteva. U2 pa v splošnem zajema malo več
besedila, kot bi ga bilo potrebno glede na učni načrt.
Če pogledamo terminsko skladnost, vidimo, da imajo učbeniki povprečno oceno vsaj
1,5 (na ocenjevalni skali med -5 in 5), kar nam pove, da vsi trije zajemajo več bistvenih
pojmov, kot bi bilo potrebno. Najboljšo povprečno oceno terminske skladnosti (2,5)
ima U2. To pomeni, da med temi tremi učbeniki najbolj izstopa. Ima torej največ
strokovnih izrazov. Sledi mu U1, takoj za njim pa še U3.
45
Slika 4.1: Povprečna ocena vsebinsko-teoretičnih ciljev besedila (VTC) in terminske skladnosti (TS)
besedila vseh treh učbenikov.
4.2.2 Ocene preglednic
Pri oceni preglednic smo najprej ocenili vsako preglednico posebej. Konkretne ocene
vseh preglednic v učbenikih so v prilogi 10.5, in sicer za U1 v preglednici 10.5, za U2 v
preglednici 10.6, za U3 pa v preglednici 10.7.
Sledilo je računanje povprečnih ocen preglednic vseh treh učbenikov. Nato smo narisali
še graf (slika 4.2) povprečnih ocen preglednic vseh treh učbenikov.
Iz slike 4.2 je razvidno, da imajo vsi trije učbeniki povprečno oceno bistva vsebinsko-
teoretičnih ciljev vsaj 1 na ocenjevalni skali med -5 in 5. To nam pove, da je pri vseh
treh učbenikih v preglednicah zajetih več glavnih pojmov, kot bi bilo potrebno. Tudi
besedila je več, kot bi ga bilo potrebno, da bi bila preglednica pregledna. Pri U3 in U1
lahko rečemo, da so preglednice nepregledne, saj vsebujejo preveč besedila. Preveč je
tudi glavnih pojmov, vendar to še ne bi bilo moteče, če jih ne bi obdajalo preveč
besedila. Preglednice v U2 se zato zdijo boljše, saj vsebujejo vse glavne pojme in
besedila je ravno prav.
46
Pri označenosti se povprečne ocene gibljejo od -3 do -2,5 (na ocenjevalni skali med -5
in 5), kar pomeni, da v vseh treh učbenikih preglednice v večini primerov niso
oštevilčene oziroma nimajo naslova. Najboljši od vseh treh je sicer U1, ki ima nekaj
bistvenih preglednic oštevilčenih. Najslabši v tem oziru je U2, saj tam ni nobena
preglednica oštevilčena. Pri U3 pa je v nekaterih primerih podan vsaj opis tega, kar
preglednica predstavlja.
Slika 4.2: Povprečne ocene bistva vsebinsko-teoretičnih ciljev (BVTC) preglednic in označenosti (O)
preglednic vseh treh učbenikov.
4.2.3 Ocene fotografij, slik, skic in grafov
Pri oceni fotografij, slik in skic smo najprej ocenili vsako fotografijo, sliko in skico
posebej. Ker smo nato opazili, da se graf pojavi samo enkrat, smo njegovo oceno dodali
kar k tem ocenam. Konkretne ocene vseh fotografij, slik in skic so v prilogi 10.6, in
sicer za U1 v preglednici 10.8, za U2 v preglednici 10.9, za U3 (kjer je tudi graf) pa v
preglednici 10.10.
Sledilo je računanje povprečnih ocen vseh treh učbenikov. Nato smo narisali še graf
(slika 4.3) povprečnih ocen preglednic vseh treh učbenikov.
47
Iz slike 4.3 vidimo, da imata U1 in U3 povprečno oceno vezanosti na besedilo nad 0,
U2 pa pod 0, na ocenjevalni skali med -5 in 5. Ocena nad 0 pomeni, da se fotografije,
slike in skice (in graf v primeru U3) dobro oz. zelo dobro navezujejo na besedilo. V U2
se fotografije, slike in skice precej navezujejo na besedilo, vendar ne tako dobro kot v
ostalih dveh učbenikih. Najbolje pa se fotografije, slike in skice navezujejo na besedilo
v U3.
Povprečno označenost imajo vsi trije učbeniki ocenjeno pod 0 na ocenjevalni skali med
-5 in 5. To pomeni, da fotografije, slike in skice niso oštevilčene, v nekaterih primerih
pa imajo kratek opis. Najslabšo povprečno oceno ima U3, vendar mislimo, da predvsem
zaradi skic, ki niso oštevilčene in nimajo opisa. Najboljšo pa U1, ki ima nekaj fotografij
označenih.
Pri ustreznosti fotografij, slik in skic vidimo, da imajo učbeniki povprečno oceno nad
3,5 na ocenjevalni skali med -5 in 5. To nam pove, da večina slik v vseh treh učbenikih
poudarja bistvo, izbran je pravilen pogled in detalji so dovolj razločni. Najboljši v tem
pogledu je U2, saj tam tudi fotografije v večini primerov nimajo senc. Ostala dva
učbenika pa po tem kriteriju nista veliko slabša.
Slika 4.3: Povprečne ocene vezanosti na besedilo (VB), označenosti (O) in ustreznosti (U) fotografij, slik,
skic in grafa vseh treh učbenikov.
48
4.2.4 Ocene blok shem, zanimivosti, opozoril, vprašanj in nalog, tehniške
dokumentacije
Ocenjevanja blok shem, zanimivosti, opozoril, vprašanj in nalog ter tehniške
dokumentacije smo se lotili tako, da smo najprej ocenili vsako blok shemo, zanimivost,
opozorilo, vprašanje in nalogo, ter pri tehniški dokumentaciji delavniško risbo in
tehnološki list. Konkretne ocene vseh blok shem so v prilogi 10.7, za U1 v preglednici
10.11, za U2 v preglednici 10.12, za U3 pa v preglednici 10.13. Konkretne ocene
zanimivosti so v prilogi 10.8, in sicer v preglednici 10.14; opozoril v prilogi 10.9, v
preglednici 10.15. Ocene nalog za razmislek in vprašanj v prilogi 10.10, v preglednici
10.16, ter tehniške dokumentacije v prilogi 10.11, v preglednici 10.17.
Sledilo je računanje povprečnih ocen omenjenih segmentov vseh treh učbenikov. Nato
smo narisali še sliko 4.4 povprečnih ocen preglednic vseh treh učbenikov.
Iz slike 4.4 vidimo, da imajo blok sheme vsi trije učbeniki. Vsi imajo tudi povprečno
oceno med 1,5 in 2,5 na ocenjevalni skali med -5 in 5. To pomeni, da pri vseh treh
učbenikih blok sheme pokažejo malo več, kot določajo operativni učni cilji. Največ
pokažejo blok sheme v U2. Najmanj od vseh treh učbenikov pa blok sheme v U3, pa še
te več, kot bi bilo že dovolj.
Slika 4.4 nam pokaže, da vsebujejo vsi trije učbeniki zanimivosti. Vsi imajo tudi
povprečno oceno vsaj 3 na ocenjevalni skali med -5 in 5. U1 ima povprečno oceno celo
nad 4,5, kar pomeni, da so zanimivosti v tem učbeniku v večini primerov zelo obširno
opisane in zato morda niso tako privlačne za učenca. Medtem ko so v U2, ki ima od
vseh treh najslabšo povprečno oceno, zanimivosti manj obširne in napisane tako, da
pritegnejo učenčevo pozornost.
Opozorila imata samo U1 in U2, kar je razvidno iz slike 4.4. Tu še vidimo, da ima U2
boljša opozorila, saj zajemajo več opozorilnih pojmov, kot jih predvideva učni načrt.
Tudi v U1 so opozorila že čisto dovolj dobra učence.
49
Če v sliki 4.4 pogledamo vprašanja in naloge za razmislek, vidimo, da oboje vsebuje le
U1. Vprašanja se tu nanašajo v večini na temeljne standarde, medtem ko se naloge tudi
na zahtevnejše. Menimo, da je prav, da so v učbeniku takšna kratka vprašanja in naloge.
Iz slike 4.4 je razvidno tudi, da je tehniška dokumentacija samo v U2. Nahaja se v obliki
delavniške risbe in tehnološkega lista (priloga 10.11, preglednica 10.17). Vidimo, da je
povprečna ocena tehniške dokumentacije zelo dobra, saj delavniška risba in tehnološki
list vsebujta vse bistvene potrebne elemente.
Slika 4.4: Povprečne ocene opozoril (OP), zanimivosti (Z), blok shem (BS), vprašanj (V) in nalog (N) in
tehniške dokumentacije (TD) v vseh treh učbenikih.
50
5 PRIMERNOST DELOVNIH ZVEZKOV
Ocenjevanje delovnih zvezkov je bilo izvedeno s pregledom zahtevnosti nalog. Tako
smo raziskali, kako dobri so naši delovni zvezki.
5.1 NAČINI IN KRITERIJI OCENJEVANJA
Zahtevnosti nalog je bilo najlažje ugotoviti z Bloomovo taksonomijo. Bloom je razvrstil
učne cilje s kognitivnega ali spoznavnega področja v šest stopenj:
znanje,
razumevanje,
uporaba,
analiza,
sinteza,
vrednotenje – evalvacija.
5.1.1 Znanje
Znanje se kaže kot priklic in obnova dejstev, podatkov, definicij, kategorij, postopkov,
metod, razlag, teorij [49].
5.1.2 Razumevanje
Za razumevanje znanj je značilno dojemanje smisla in bistva sporočila. Je prevajanje iz
enega nivoja abstrakcije v drugega oziroma iz ene simbolične oblike v drugo [49].
5.1.3 Uporaba
Pri uporabi gre za uporabo splošnih idej, pravil, principov, metod ali teorij v
konkretnih, za učenca novih situacijah. Učenec tako samostojno rešuje problemsko
zastavljene naloge na osnovi usvojenih principov in posplošitev [49].
51
5.1.4 Analiza
Analiza zajema razčlenjevanje gradiva na njegove sestavne dele ali elemente,
ugotavljanje odnosov med temi deli in načine povezave med njimi [49].
5.1.5 Sinteza
Sinteza je povezovanje delov in elementov v novo celoto. Gre za samostojno
interpretiranje še nepoznane problemske situacije in za samostojno načrtovanje strategij
[49].
5.1.6 Vrednotenje – evalvacija
Vrednotenje ali evalvacija je presoja idej, argumentov, rešitev, izdelkov, materialov in
metod v skladu z nameni in po različnih kriterijih (notranjih in zunanjih) [49].
5.2 OCENE DELOVNIH ZVEZKOV
V nadaljevanju bomo Aberškov delovni zvezek [47] imenovali delovni zvezek 1 (DZ1),
Fošnaričevega [6] delovni zvezek 2 (DZ2), Kocijančičevega [14] delovni zvezek 3
(DZ3), učbenik za izbirni predmet [48] pa delovni zvezek 4 (DZ4).
Ocenjevanje delovnih zvezkov je potekalo v večih stopnjah:
1. Najprej smo za vsak delovni zvezek pogledali, katere tematske sklope vsebujejo.
Ugotovili smo, da DZ1 deli poglavje o umetnih snoveh na tri tematske sklope:
predmeti za pisalni delovni kotiček, predmeti iz granulata, lastnosti umetnih
snovi. DZ2 vsebuje štiri sklope poglavja gradiva in obdelave: lastnosti umetnih
snovi, izdelek iz umetne snovi, izdelek iz granulata, letalo iz stiropora. DZ3 pa
odravnava umetne snovi v dveh sklopih: lastnosti umetnih snovi in ravnanje z
odpadki.
2. Nato smo določili strategijo izvedbe učne ure. V naših delovnih zvezkih se
pojavijo delovne, konstrukcijske ali projektne naloge.
52
Projektna naloga se začne z iskanjem in razvojem idejne zamisli in
nadaljuje do izdelave prototipa, tehnične in tehnološke dokumentacije,
sledi pa še organizacija proizvodnje in ekonomika projekta z
vrednotenjem dela in izračunom cene izdelka. V okviru projektne naloge
učitelj obdela vse učne vsebine, predpisane z učnim načrtom med samim
potekom projektne naloge. To pomeni, da se učenci ne učijo na zalogo za
izdelavo izdelka ampak sproti glede na potrebe [50].
Vsebina delovne naloge se povezuje z obravnavo vzgojno-izobraževalne
vsebine po običajni oziroma klasični artikulaciji učne ure in je naravnana
na izdelavo uporabnega predmeta v obliki didaktične ali proizvodne vaje.
Pri vaji učenci pridobivajo znanja, spretnosti in delovne navade
(ugotavljajo in preizkušajo funkcionalne zveze ter fizikalne, tehniške in
tehnološke osnove in zakonitosti). Velja tudi, da je učitelj aktivnejši od
učencev, saj jim posreduje potrebno tehnično in tehnološko
dokumentacijo [50].
Pri konstrukcijski nalogi gre za problemsko izvajanje procesa. Ustvarjalni
delovni proces poteka ob življenjskih situacijah, naravnih zakonitostih,
tehniških, tehnoloških, fizikalnih in ekonomskih osnovah s pomočjo
opazovanja, zamisli, načrtovanja in izdelovanja. Temu pa sledi montaža
v sklope, montaža sklopov v finalni izdelek, kontrola rezultatov in
preskus ter še vrednotenje in ocenjevanje [51].
3. Za vsako nalogo je nato sledila določitev taksonomske stopnje po Bloomu.
Sklopi, vrste nalog in teksonomske stopnje po Bloomu so za DZ1 prikazane v
preglednici 5.1, za DZ2 v preglednici 5.2, za DZ3 pa v preglednici 5.3.
53
Preglednica 5.1: Tematski sklopi, vrste nalog in taksonomske stopnje nalog po Bloomu za DZ1.
Sklop Naslov sklopa Vrsta nalog Taksonomske stopnje po Bloomu
1. projektna naloga: navodila – uporaba, vprašanje –
razumevanje, tri naloge – uporaba;
2. projektna naloga: navodila – uporaba;
3. projektna naloga: navodila – uporaba, vprašanje –
razumevanje, dva primera – uporaba;
1. Predmeti za
pisalni delovni
kotiček
4 ideje za
projektne
naloge
4. projektna naloga: navodila – uporaba , izpolni tehnološki list
– uporaba, dva primera – uporaba
2. Predmeti iz
granulata
konstrukcijska
naloga
navodila – uporaba, načrtovanje poteka izdelave: skica – sinteza,
ostale štiri faze – uporaba
tabela z navodili – uporaba,
naloga – razumevanje, znanje, uporaba;
3. Lastnosti
umetnih snovi
delovna
naloga
tabela – uporaba
Preglednica 5.2: Tematski sklopi, vrste nalog in taksonomske stopnje nalog po Bloomu za DZ2.
Sklop Naslov sklopa Vrsta nalog Taksonomske stopnje po Bloomu
tabela – uporaba, 1. Lastnosti
umetnih snovi
delovna naloga
tri vprašanja – razumevanje, vrednotenje, sinteza
skica – sinteza,
tabela – uporaba,
lista delovnih mest – uporaba,
tehnološki list – uporaba,
2. Izdelek iz
umetne snovi
projektna
naloga
tehniška risba – uporaba
skici – sinteza, 3. Izdelek iz
granulata
konstrukcijska
naloga vprašanja – dve iz razumevanje, eno iz znanja, eno iz analize,
eno iz sinteze, eno iz uporabe
54
Preglednica 5.3: Tematski sklopi, vrste nalog in taksonomske stopnje nalog po Bloomu za DZ3.
Sklop Naslov sklopa Vrsta nalog Taksonomske stopnje po Bloomu
1. Lastnosti
umetnih snovi
delovne naloge 1. naloga – znanje, razumevanje,
2. naloga – razumevanje, analiza,
3. in 4. naloga – uporaba,
5. naloga (6 trditev) – znanje, razumevanje,
6. naloga – uporaba, analiza,
7. naloga – uporaba, analiza, sinteza
2. Ravnanje z
odpadki
delovne naloge 1. naloga – uporaba,
2. naloga – razumevanje, analiza,
3. naloga (6 trditev) – znanje, razumevanje,
4. naloga – uporaba,
5. naloga – sinteza
4. Sledilo je štetje nalog, ki smo jih razvrstili v vsako od stopenj po Bloomu.
Najprej smo pri vsakem delovnem zvezku to naredili za vsak sklop posebej, nato
pa še za celotno poglavje. Preglednice s številkami se nahajajo v prilogi 10.12
(preglednica 10.18, preglednica 10.19, preglednica 10.20).
5. Številke smo potem pretvorili v odstotke. Preglednice, kjer smo številke
pretvorili v odstotke, so v prilogi 10.13 (preglednica 10.21, preglednica 10.22,
preglednica 10.23)
6. Za vse sklope vsakega delovnega zvezka in za celotna poglavja smo narisali
krožne diagrame, ki prikazujejo, s katerih stopenj po Bloomu so sestavljeni
sklopi in kolikšen je njihov delež.
Prvi sklop v DZ1 so Predmeti za pisalni delovni kotiček, ki vsebuje štiri projektne
naloge. V preglednici 5.4 vidimo, da se naloge navezujejo predvsem na uporabo, kar
v 86 %. 14 % je nalog razumevanja. Nalog iz ostalih Bloomovih taksonomskih
stopenj pa tu ni najti.
55
Drugi sklop v DZ1 ima naslov Predmeti iz granulata in vsebuje konstrukcijsko nalogo.
V preglednici 5.4 vidimo, da se tudi te naloge navezujejo predvsem na uporabo, kar v
83 %. 17 % je nalog iz sinteze. Nalog iz ostalih Bloomovih taksonomskih stopenj pa v
tem sklopu ni.
Tretji sklop v DZ1 so Lastnosti umetnih snovi, ki vsebuje delovne naloge. V preglednici
5.4 vidimo, da se naloge v 75 % nanašajo na uporabo, 25 % je tudi nalog razumevanja.
Nalog iz ostalih Bloomovih taksonomskih stopenj pa v tem sklopu ni.
Preglednica 5.4: Delež različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za posamezne sklope.
Sklop Število nalog
taksonomske stopnje
razumevanje [%]
Število nalog
taksonomske stopnje
uporaba [%]
Število nalog
taksonomske stopnje
sinteza [%]
1. 14 86
2. 83 17
3. 25 75
V DZ1 je torej celotno poglavje Umetna gradiva sestavljeno iz nalog, ki vsebujejo tri
stopnje Bloomove taksonomije, in sicer razumevanje, uporabo in sintezo, kar je
razvidno iz slike 5.1. Največji delež nalog se nanaša na uporabo, kar 83 %, 13 % je
nalog razumevanja, 4 %, pa je nalog sinteze.
56
Slika 5.1: Delež različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za celotno poglavje Umetna gradiva DZ1.
Prvi sklop v DZ2 so Lastnosti umetnih snovi, ki vsebuje delovne naloge. Iz slike 5.2
vidimo, da se naloge v enaki meri navezujejo na štiri Bloomove taksonomske stopnje:
razumevanje, uporabo, sintezo in vrednotenje; saj je vsake od njih 25 %. Naloge pa se
ne dotikajo znanja in analize.
57
Slika 5.2: Delež različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za tematski sklop Lastnosti umetnih snovi
DZ2.
Drugi sklop v DZ2 ima naslov Izdelek iz umetne snovi, ki vsebuje projekno nalogo. Iz
preglednice 5.5 vidimo, da se ta naloga navezuje predvsem na uporabo, kar v 80 %. 20
% je nalog sinteze. Ostalih Bloomovih taksonomskih stopenj pa v tem sklopu ni zajetih.
Preglednica 5.5: Delež različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za tematski sklop Izdelek iz umetne
snovi DZ2.
Sklop Število nalog taksonomske stopnje
uporaba [%]
Število nalog taksonomske stopnje
sinteza [%]
2. 80 20
58
Tretji sklop v DZ2 je Izdelek iz granulata, ki vsebuje konstrukcijsko nalogo. Iz slike 5.3
vidimo, da se naloge dotaknejo kar petih stopenj Bloomove taksonomije, in sicer
znanja, razumevanja, uporabe, analize in sinteze. Prevladujejo naloge sinteze z 38 %, 25
% je nalog razumevanja; po 12 % pa nalog znanja, uporabe in analize. Bloomova
taksonomska stopnja, ki v tem sklopu ni zajeta, je vrednotenje.
Slika 5.3: Delež različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za tematski sklop Izdelek iz granulata DZ2.
Četrti sklop v DZ2 je Letalo iz stiropora, ki vsebuje delavno nalogo. Ugotovili smo, da
naloga zajema samo področje uporabe, torej 100 %. Ostalih Bloomovih taksonomskih
stopenj pa v tem sklopu ni zajetih.
V DZ2 celotno poglavje Gradiva in obdelave zajema vseh šest stopenj Bloomove
taksonomije (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje), kar je
razvidno iz slike 5.4. Prevladujejo naloge tipa uporabe z 45 %, sledijo naloge sinteze z
25 %, 15 % je tudi razumevanja; nalog znanja, analize in vrednotenja pa je vsakih po 5
%.
59
Slika 5.4: Delež različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za celotno poglavje Gradiva in obdelave
DZ2.
Prvi sklop v DZ3 so Lastnosti umetnih snovi, ki vsebuje delovne naloge. Iz slike 5.5
vidimo, da se naloge dotikajo petih Bloomovih taksonomskih stopenj: znanja,
razumevanja, uporabe, analize in sinteze. Prevladujejo naloge tipa razumevanja s 35
%, 31 % je nalog znanja, 17 % nalog uporabe, 13 % nalog analize, 4 % pa sinteze.
Nobena naloga se ne dotakne vrednotenja.
60
Slika 5.5: Delež različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za tematski sklop Lastnosti umetnih snovi
DZ3.
Drugi sklop v DZ3 je Ravnanje z odpadki, ki vsebuje delovne naloge. Ta sklop zajema
prvih pet stopenj Bloomove taksonomije, torej znanje, razumevanje, uporaba, analiza in
sinteza. Slika 5.6 nam pove, da je nalog tipa razumevanja 36 %, 35 % je nalog znanja,
13 % je uporabe, po 6 % pa tudi nalog tipa analiza in sinteza. Naloge s področja
vrednotenja pa ni.
61
Slika 5.6: Delež različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za tematski sklop Ravnanje z odpadki DZ3.
V DZ3 celotno poglavje Umetne snovi zajema prvih pet stopenj Bloomove taksonomije,
torej znanje, razumevanje, uporaba, analiza in sinteza. Nobene naloge torej ni s
področja vrednotenja. Slika 5.7 nam pokaže, da prevladujejo naloge tipa razumevanje z
36 %, 33 % je nalog znanja, 16 % uporabe, 10 % analize ter 5 % nalog sinteze.
62
Slika 5.7: Delež različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za celotno poglavje Umetne snovi DZ3.
7. Na koncu smo za tematske skupne sklope in celotna poglavja vseh delovnih
zvezkov narisali stolpične grafe. Grafi prikazujejo deleže nalog različnih
taksonomskih stopenj po Bloomu.
Izdelke obravnavata DZ1 in DZ2. Prvi v tematskem sklopu Predmeti za pisalni delovni
kotiček, drugi pa v Izdelki iz umetnih snovi. Iz slike 5.8 vidimo, da se nalog
razumevanja dotakne samo DZ1, nalog sinteze pa samo DZ2. Oba imata v tem sklopu
naloge uporabe, a jih ima DZ1 veliko več. Nalog ostalih Bloomovih taksonomskih
stopenj (znanje, analiza, vrednotenje) pa v tem sklopu ni.
63
Slika 5.8: Deleži nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu (Z – znanje, R – razumevanje, U –
uporaba, A – analiza, S – sinteza, V – vrednotenje) za tematski sklop Izdelki.
Predmete iz granulata tudi obravnavata DZ1 in DZ2. Prvi v tematskem sklopu Izdelek
iz granulata, drugi pa v Predmeti iz granulata. Iz slike 5.9 vidimo, da vsebuje naloge
znanja, razumevanja in analize samo DZ2. Oba imata v tem sklopu naloge uporabe in
sinteze. Precej večji delež nalog uporabe ima DZ1, večji delež nalog sinteze pa DZ2.
Slika 5.9 : Deleži nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu (Z – znanje, R – razumevanje, U –
uporaba, A – analiza, S – sinteza, V – vrednotenje) za tematski sklop Predmeti iz granulata.
64
Lastnosti umetnih snovi obravnajo vsi trije delovni zvezki, kar je razvidno tudi iz slike
5.10. Naloge znanja vsebuje samo DZ3. Naloge razumevanja imajo vsi trije delovni
zvezki, največ med njimi pa DZ3; DZ2 in DZ1 imata enak, a malo nižji odstotek nalog
omenjene stopnje kot DZ3. Nalog uporabe se dotaknejo vsi trije delovni zvezki, največ
jih ima pa DZ1, ki mu sledi DZ2, nato pa še DZ3. Naloge analize ima samo DZ3.
Naloge sinteze imata DZ2 in DZ3, a DZ2 v precej večji meri. Naloge vrednotenja
vsebuje samo DZ2.
Slika 5.10: Deleži nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu (Z – znanje, R – razumevanje, U –
uporaba, A – analiza, S – sinteza, V – vrednotenje) za tematski sklop Lastnosti umetnih snovi.
Če pogledamo celotna poglavja vseh treh delovnih zvezkov, vidimo, da so zajete naloge
vseh Bloomovih taksonomskih stopenj, kar nam pokaže slika 5.11. Vendar se vse ne
pojavljajo v vseh treh delovnih zvezkih. Naloge znanja vsebujeta DZ2 in DZ3, vendar
jih ima precej več DZ3. Naloge razumevanja imajo vsi trije delovni zvezki, največ med
njimi DZ3, ki mu z veliko manjšim odstotkom sledi DZ2, nato pa še DZ1. Nalog
uporabe se dotaknejo vsi trije delovni zvezki, največ jih ima DZ1, precej več kot DZ3
pa jih ima DZ2. Naloge analize imata DZ2 in DZ3, s tem da jih ima DZ3 malo več.
Naloge sinteze imajo vsi trije delovni zvezeki, a DZ2 v največji meri, DZ1 in DZ3 pa
jih imata približno enak odstotek, a oba zelo malo. Naloge vrednotenja vsebuje samo
DZ2, pa še ta jih ima malo.
65
Slika 5.11: Deleži nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu (Z – znanje, R – razumevanje, U –
uporaba, A – analiza, S – sinteza, V – vrednotenje) za celotno poglavje o umetnih snoveh.
66
6 PREDSTAVITEV VPRAŠANJ ZA INTERVJU
Pri sestavljanju vprašanj za intervju smo izhajali iz ocen učbenikov in delovnih zvezkov
za pouk TIT. Želeli smo ugotoviti, kako poteka pouk pri enoletnem izbirnem predmetu
Obdelava gradiv – umetne snovi. Poimenovanja umetnih snovi so v literaturi različna,
zato smo vključili tudi tovrstna vprašanja. Vsa vprašanja smo razdelili v štiri sklope:
Tehnika in tehnologija – učbenik, Tehnika in tehnologija – delovni zvezek, Obdelava
gradiv – umetne snovi in poimenovanja umetnih snovi. Na začeteku intervjuja smo
zastavili še nekaj splošnih vprašanj. Vprašanja za intervju so v prilogi 10.14.
Prvi sklop vprašanj Tehnika in tehnologija – učbenik sprašuje, kateri učbenik
uporabljajo učitelji pri pouku Tehnike in tehnologije in razlog izbire; kaj si želijo
izboljšati pri izbranem učbeniku glede besedila, preglednic, fotografij, slik in skic in če
bi še kaj dodali k izbranemu učbeniku. To nas je zanimalo, ker smo želeli vedeti, če so
učitelji med uporabo učbenika prišli do enakih ugotovitev o učbeniku kot mi.
V drugem sklopu vprašanj Tehnika in tehnologija – delovni zvezek nas je zanimalo, ali
učitelji uporabljajo delovni zvezek pri pouku Tehnike in tehnologije in zakaj. Želeli smo
namreč njihova mnenja primerjati z našimi ugotovitvami. Učitelje smo vprašali, katere
stopnje Bloomove taksonomije se jim zdijo bolj pomembne in katere manj, saj daje
DZ1 največji poudarek uporabi, nekaj nalog je še razumevanja in sinteze, ostalih
taksonomskih stopenj pa ni. Zanimalo nas je še, iz katerih umetnih snovi najpogosteje
izdelujejo izdelke pri pouku TIT. Ugotoviti smo želeli tudi najpogostejše težave
učencev pri izdelavi izdelkov in pri katerem obdelovalnem postopku rabijo učenci
največ učiteljeve pomoči, torej kateri obdelovalni postopki so za učence težki. Ker je
varnost pri pouku TIT zelo pomembna, nas je še zanimalo, katera zaščitna sredstva
uporabljajo učenci in učitelji pri posameznih obdelovalnih postopkih.
Tretji sklop Obdelava gradiv – umetne snovi vsebuje naslednja vprašanja: katere
predmete izdelujejo učenci pri tem izbirnem predmetu, saj smo želeli vedeti, kako
primerni so za ta predmet. Zanimalo nas je, kje so učitelji dobili idejo za izdelke, saj
smo želeli vedeti, če poleg učbenika uporabljajo še druge vire. Želeli smo še raziskati,
pri katerem od predlaganih izdelkov v učbeniku se učenci po mnenju učitelja naučijo
67
največ; ali so to enostavni ali kompleksni izdelki (sestavljeni iz veliko delovnih
operacij, različnih umetnih snovi). Zanimalo nas je še, če učitelji uporabljajo DZ4, saj
so v njem le vprašanja in načrti, ideje za izdelke pa so že v učbeniku.
V četrtem sklopu Poimenovanja umetnih snovi nas je zanimalo, katero poimenovanje
učitelji uporabljajo za naslednje umetne snovi: elasti, penasti polistirol, akrilno steklo,
polivinilkloridna cev, bakelit in zakaj, saj najdemo v učbenikih in strokovni literaturi
različna poimovanja.
6.1 OBDELAVA PODATKOV
Za intervju smo izbrali učitelje, ki so se v lanskem šolskem letu 2006/2007 ali pa v
tekočem šolskem letu 2007/2008 udeležili seminarja o umetnih snoveh na Pedagoški
fakulteti Univerze v Ljubljani, saj te učitelje umetne snovi pri pouku TIT zanimajo.
Seminarja se je v lani udeležilo 16 učiteljev in učiteljic, letos pa 19, skupno torej 35.
Med njimi smo jih intervjujali 11, kar predstavlja 31 % vseh udeležencev, od tega je
bilo 55 % učiteljic in 45 % učiteljev. Večina učiteljev je bilo iz Ljubljane in njene
okolice, dva sta prišla iz Maribora oz. njegove okolice. Ostali so bili še iz Vipave,
Ajdovščine, Kamnika in Moravč. 55 % učiteljev ima več kot 10 let delovne dobe, 18 %
med 5 in 10 let, 6 % med in 2 in 5 let, 18 % pa manj kot 2 leti.
Učitelje smo intervjujali na seminarju o umetnih snoveh. Ker niso vedeli za vsebino
vprašalnika, se nanj niso mogli posebej pripraviti. Kljub majhnemu številu učiteljev so
njihovi odgovori dovolj reprezentativni, da lahko ugotovimo skupne smernice
odgovorov.
6.2 ANALIZA PODATKOV PO SKLOPIH
Pridobljene podatke smo obdelali s pregledničnim programom (Microsoft Excel). Iz
preglednic in grafov lahko razberemo rezultate vprašalnika. Rezultati intervjujev 11-ih
učiteljev so prikazani po tematskih sklopih.
68
6.2.1 Učbeniki
Najprej nas je zanimalo, kateri učbenik učitelji uporabljajo pri pouku TIT in kakšni so
razlogi njihove izbire. Odgovori so prikazani v preglednici 6.1. Njihovi predlogi za
izboljšave besedila so v preglednici 10.24 v prilogi 10.15, preglednic v preglednici
10.25 v prilogi 10.15, fotografij, slik in skic v preglednici, 10.26 v prilogi 10.15; kar pa
bi še dodali v učbenik v preglednici 10.27 v prilogi 10.15.
Iz preglednice 6.1 je razvidno, da izberejo učitelji U2 v 64 % za delo pri pouku Tehnike
in tehnologije. Učitelji ga v 71 % izberejo zaradi razlaganja pojmov in v 71 % zaradi
obsega teorije. 43 % učiteljev ga izbere zaradi preglednic, praktičnih primerov, opisov
obdelovalnih postopkov in tehnične dokumentacije; 14 % učiteljev pa zaradi fotografij,
slik in skic, varnostnih ukrepov, preglednosti in škatle z delovnim gradivom. 43 %
učiteljev si želi, da bi bilo besedilo bolj obsežno. 43 % bi spremenilo opise in 29 %
detajle fotografij, slik in skic, po 14 % bi jih dodalo sklice, spremenili pa bi navezanost
fotografij, slik in skic na besedilo. V preglednice bi 57 % vprašanih učiteljev dalo več
primerov, 14 % tudi sklice v besedilu na preglednice. V splošnem bi 29 % učiteljev
dodalo več zanimivosti, po 14 % bi jih dodalo primere iz življenja otrok in več blok
shem. 57 % učiteljev pa ne bi spremenjalo besedila, 43 % preglednic, isto število tudi ne
bi spremenilo fotografij, slik in skic.
Iz preglednice 6.1 je razvidno, da izberejo učitelji U3 v 18 %. Polovica ga izbere zaradi
fotografij in skic in polovica zaradi opisov obdelovalnih postopkov. 50 % vprašanih
učiteljev si želi, da bi bilo besedilo bolj obsežno, in 50 %, da bi vsebovalo manj
strokovnih izrazov. V preglednice bi vsi vprašani učitelji dali več primerov, polovica
vprašanih pa naslove oz. opise. Pri fotografijah, slikah in skicah bi vsi spremenili
detajle, 33 % dodalo opise. 50 % učiteljev bi dodalo zanimivosti in 50 % tehniško
dokumentacijo.
Iz preglednice 6.1 je razvidno, da tudi U1 učitelji izberejo v 18 %. Izberejo ga v 50 %
zaradi razlaganja pojmov in v 50 % zaradi opisa obdelovalnih postopkov. 50 %
vprašanih učiteljev bi v besedilu rado manj strokovnih izrazov, 50 % pa več. V
preglednice bi vsi vprašani učitelji dali več primerov, 50 % pa bi si jih želelo manj
69
besedila. Pri fotografijah, slikah in skicah bi jih 50 % želelo, da se te bolj navezovale na
besedilo. 50 % bi jih dodalo več zanimivosti, varnostnih opozoril ter tehniško
dokumentacijo.
Preglednica 6.1: Uporaba učbenikov različnih avtorjev in vzrok izbire.
Učbenik
Število
učiteljev [%]
Obseg
teorije
[%]
Razlaganje
pojmov
[%]
Vsebovane
naloge [%]
Fotografije,
slike in skice
[%]
Preglednično
podajanje
[%]
Praktični
primeri
[%]
U1 18 50
U2 64 71 71 43 43 43
U3 18 50
Učbenik
Opisi
obdelovalnih
postopkov
[%]
TD
[%]
Varnostni
ukrepi [%]
Preglednost
[%]
Škatla z
delovnim
gradivom
[%]
U1 50
U2 43 43 14 14 14
U3 50
6.2.2 Delovni zvezki
Pri 64 % učiteljev učenci pri pouku Tehnike in tehnologije ne uporabljajo delovnega
zvezka, kar je razvidno iz preglednice 10.28 v prilogi 10.16. Uporabljajo ga pri 36 %
učiteljev, od teh jih 36 % kot razlog uporabe navede navodila za naloge, po 27 % opise
obdelovalnih postopkov in tehnično dokumentacijo, 18 % samostojnost učencev, 9 % pa
vprašanja.
6.2.2.1 Bloomova taksonomija
Z Bloomovo taksonomijo nekateri učitelji niso seznanjeni, saj je na to vprašanje
odgovorilo 64 % učiteljev. 71 % učiteljev se zdi, da bi moralo biti največ nalog v
delovnih zvezkih s področja razumevanja. Na drugo mesto bi jih 57 % uvrstilo uporabo.
Na tretje mestu po pogostosti nalog bi 72 % učiteljev uvrstilo naloge znanja. Na četrto
mesto bi jih 72 % dalo naloge analize. Na peto mesto bi jih 57 % uvrstilo sintezo, na
70
šesto pa 57 % vrednotenje. Bolj natančno je mnenje učiteljev o Bloomovi taksonomiji
prikazano v preglednici 10.29 v prilogi 10.16.
6.2.2.2 Izdelava izdelkov pri pouku TIT
Učitelji za izdelavo izdelkov pri pouku Tehnike in tehnologije v 81 % uporabljajo
akrilno steklo, v 36 % penasti polistiren, granulat in termoplast. V 18 % pa uporabljajo
poliestersko smolo in prav tako pogosto tudi PVC. To je prikazano v preglednici 10.30
v prilogi 10.16.
Učitelji pravijo, da imajo učenci najpogostejše težave pri izdelavi izdelkov pri
naslednjih postopkih: po 27 % pri segrevanju termoplasta, vrtanju, žaganju, moti jih tudi
agresivnost vonja poliesterske smole. Po 9 % jih pravi, da imajo učenci težave pri
rezanju, lomljenju, upogibanju, zarisovanju ter da se termoplast pri globokem vleku
raztrga. Mnenje učiteljev o težavah pri izdelavi predmetov iz umetnih snovi je
prikazano v preglednici 10.31 v prilogi 10.16.
Pomoč učiteljev učenci v 64 % potrebujejo pri globokem vleku. V 55 % potrebujejo
pomoč pri ulivanju poliestra. Po 36 % učiteljev meni, da učenci potrebujejo največ
pomoči pri segrevanju granulata in pri vrtanju. 8 % pa tudi pri žaganju ter 9 % pri
piljenju in brušenju. Mnenje učiteljev, kje njihovi učenci potrebujejo največ pomoči, je
prikazano v preglednici 10.32 v prilogi 10.16.
6.2.2.3 Varnost pri pouku TIT
Učitelje smo povprašali, katera osebna zaščitna sredstva uporabljajo pri različnih
tehnoloških postopkih pri obdelavi gradiv iz umetnih snovi. Dobili smo odgovore, ki so
predstavljeni v preglednici 6.2. V preglednici sta tudi vpetost v primež in zračenje
prostorov, ki sta nujna ukrepa za varovanje zdravja. Siva polja predstavljajo uporabo
obveznih zaščitnih sredstev [52]. Najbolj uporabljeno zaščitno sredstvo pri učencih je halja, ki ga uporabljajo pri vseh
obdelovalnih postopkih, vendar ne dovolj pogosto. Najpogosteje v 72 % sicer pri
žaganju in ulivanju poliesterske smole.
71
Zelo velikokrat uporabljajo tudi rokavice. Vidimo, da vsi učenci uporabljajo rokavice
pri segrevanju granulata, v 91 % pri segrevanju termoplasta, v 64 % pri globokem
vleku, pri ostalih postopkih pa ne tako pogosto.
Pomembno je tudi zračenje prostorov, ki ga predpisi zahtevajo [52]. V 64 % to delajo
pri vlivanju poliesterske smole, v 55 % pri globokem vleku, pri ostalih postopkih pa
manj pogosto.
Pri določenih postopkih učenci uporabljajo klešče, najpogosteje, v 36 %, pri lomljenju
in v enaki meri pri segrevanju termoplasta. Pri nekaterih postopkih pa učenci vpnejo
material v primež, po 55 % pri žaganju, piljenju in brušenju.
Zelo redko uporabljajo respirator, slušalke in zaščito za dolge lase.
Preglednica 6.2: Uporaba zaščitnih sredstev in obvezna osebna zaščitna sredstva (siva polja) [52].
Osebna zaščitna sredstva
Tehnološki postopki
Zaščitna očala [%]
Halja [%]
Rokavice [%]
Klešče [%]
Zračenje prostorov [%]
Vpetost v primež [%]
Zaščita za dolge lase [%]
Respirator [%]
Slušalke [%]
žaganje 55 72 9 55 9
lomljenje 18 45 18 36 27
piljenje in brušenje
64 55 18 18 27 55 9 9
vrtanje 55 55 55 27 18 27 9
ulivanje poliesterske smole
18 72 55 64 9
lepljenje 55 55 9 9
segrevanje termoplasta –upogibanje
55 91 36 55 9
globoki vlek
55 64 27 55 9
segrevanje granulata
55 100 27 55 9
72
6.2.3 Obdelava gradiv – umetne snovi
Pri Obdelavi gradiv – umetne snovi učenci izdelujejo zelo različne predmete iz umetnih
snovi, kar je prikazano v preglednici 10.33 v prilogi 10.17. Najpogosteje so učitelji
navedli, da izdelujejo stojalo iz akrilnega stekla.
Učitelji dobijo ideje za izdelke iz različnih virov. Učbenik in druga literatura, svetovni
splet in seminarji so s po 63 % najpogostejši viri idej. 54 % učiteljev dobi ideje v
delovnih zvezkih, 18 % učiteljev pa ima lastne ideje. To je razvidno iz preglednice
10.34 v prilogi 10.17.
V učbeniku Obdelava gradiv – umetne snovi je nekaj idej za projektne naloge. Učitelje
smo vprašali, pri katerem od predlaganih izdelkov se po njihovem mnenju učenci največ
naučijo. 27 % jih je mnenja, da pri tovornjaku, po 18 % pa tudi, da pri stojalu za pisala
in granulatu. Po 9 % jih meni, da pri ladjici iz stiropora, anemometru, pri vsakem nekaj
in pri nobenem dovolj. To lahko vidimo iz preglednice 10.35 v prilogi 10.17.
73 % vprašanih učiteljev pravi, da pri izbirnem predmetu ne uporablja delovnega
zvezka DZ4, kar je razvidno iz preglednice 10.36 v prilogi 10.17. Tisti, ki ga
uporabljajo, ga v 27 % zaradi navodil za izdelavo izdelkov in v 27 % zaradi tehnične
dokumentacije, v 9 % pa tudi zaradi vprašanj in opisov obdelovalnih postopkov.
6.2.4 Poimenovanja
V vprašanja smo vključili imena tistih umetnih snovi, za katere smo pri pregledu
učbenikov in ostale literature ugotovili, da se razlikujejo.
Učitelji v 47 % uporabljajo poimenovanja umetnih snovi, ki jih uporabljamo v
vsakdanjem življenju, kar je razvidno iz slike 6.1. V 33 % tudi imena, ki jih uporablja
učbenik. V 20 % pa učitelji uporabljalo imena, ki jih predvideva stroka.
73
Slika 6.1: Izviranje poimenovanj umetnih snovi.
Za imenovanje elastov 91 % vprašanih učiteljev uporablja ta termin. 9 % pa elastomeri,
kar je razvidno iz preglednice 10.37 v prilogi 10.18.
Za imenovanje platov 55 % učiteljev uporablja ta termin, 27 % tudi umetne plastične
snovi, 18 % učiteljev pa nikoli ne uporablja skupne besede, kar vidimo iz slike 6.2.
74
Slika 6.2: Poimenovanje plasti.
Za imenovanje penastega polistirola oz. penastega polistirena 91 % vprašanih učiteljev
uporablja ime stiropor. Le 9 % vprašanih učiteljev uporablja izraz penasti PVC, kar je
razvidno iz preglednice 10.38 v prilogi 10.18.
55 % učiteljev uporablja poimenovanje pleksi steklo, 45 % akrilno steklo. To je
prikazano v preglednici 10.39 v prilogi 10.18.
V učbeniku U4 smo zasledili tudi izraz juvidur cev, ki je trgovsko ime za
polivinilkloridno cev. Uporablja pa ga 45 %, 55 % učiteljev uporablja termin
polivinilkloridna cev. To vidimo v preglednici 10.40 v prilogi 10.18.
Za imenovanje bakelita 83 % vprašanih učiteljev uporablja ta termin. Po 9 % pa
fenolplast ali oboje, kar vidimo tudi na sliki 6.3.
75
Slika 6.3: Poimenovanje bakelita.
76
6.3 DISKUSIJA
6.3.1 Mnenje o učbenikih
V U2 je snov o umetnih snoveh najbolj kratko in jedrnato predstavljena. Besedilo ni
obsežno, a vseeno vsebuje vse bistvene strokovne termine. Blok sheme so zelo nazorne,
preglednice zelo dobre, saj vsebujejo le bistvo. Tudi fotografije, slike in skice so od
vseh treh učbenikov vsebinsko najbolj ustrezne. Fotografije, slike, skice in preglednice
pa so pomanjkljivo označene. Učbenik vsebuje tudi zanimivosti in opozorila. Pohvalno
je, da v tem učbeniku najdemo nekaj tehnične dokumentacije za izdelke. Učbenik je
primeren, vendar pomanjkljiv z opisi pridobivanja, delitve in lastnosti umetnih snovi za
tiste učence, ki jih ta snov bolj zanima.
Učitelji U2 najpogosteje izberejo za delo pri pouku Tehnike in tehnologije. V večini
primerov zaradi razlaganja pojmov in obsega teorije. Želijo si, da bi bilo besedilo bolj
obsežno, v preglednicah pa več primerov, pri fotografijah, slikah in skicah pa opisi.
Dodali bi še več zanimivosti.
U3 je najbolj obsežen in dovolj strokoven, kar je zelo dobro za učence, ki jih snov bolj
zanima. Fotografije, slike in skice se zelo dobro navezujejo na besedilo, niso pa
označene, a imajo vsaj opis ali naslov, vendar ne povsod. Učbenik vsebuje največ skic
od vseh treh učbenikov. Preglednice vsebujejo preveč besedila, zato ne poudarjajo
dovolj bistva. Obsega blok sheme in zanimivosti, ne zajema pa varnostnih opozoril.
Učitelji U3 ne izberejo pogosto, če pa že, ga zaradi fotografij in skic ter zaradi opisov
obdelovalnih postopkov. Želijo si, da bi bilo besedilo bolj obsežno in bi vsebovalo manj
strokovnih izrazov. V preglednice bi dali več primerov, dodali bi jim tudi naslove oz.
opise ter zanimivosti in tehniško dokumentacijo.
U1 je navidez najbolj obširen, saj vsebuje teme, ki jih druga dva ne (npr. trgovska
imena umetnih mas ...). Slabo je, da so nekatere teme, ki jih učni načrt zahteva,
pomanjkljivo opisane (npr. polizdelki). Preglednice vsebujejo preveč besedila. Vsebuje
77
tudi blok sheme, zanimivosti in opozorila. Zelo dobro je tudi, da vsebuje naloge za
razmislek in vprašanja.
U1 učitelji ne izberejo pogosto, če pa že, ga zaradi razlaganja pojmov in opisa
obdelovalnih postopkov. Učitelji bi dali v preglednice več primerov, besedila pa bi si
želeli manj. Želijo si, da bi bile fotografije, slike in skice bolj vezane na besedilo.
Dodali bi tudi več zanimivosti in varnostnih opozoril ter tehniško dokumentacijo.
6.3.1.1 Hipoteza 1
H1: V učbenikih je tematika o umetnih snoveh obširno opisana glede na učni načrt.
Hipoteza je potrjena.
Tematika o umetnih snoveh je najbolj obširno opisana glede na učni načrt v U3. V U2
ni tako zelo obsežna, vendar še vedno zajema malo več kot predvideva učni načrt. V U1
pa so določene teme zelo obširno opisane, vendar so pomanjkljivo opisane tiste, ki jih
učni načrt zahteva.
6.3.1.2 Hipoteza 2
H2: V učbenikih je več fotografij, slik in skic, kot bi jih bilo potrebno glede na učni
načrt.
Hipoteza je ovržena.
V vseh učbenikih je besedilo primerno podprto s fotografijami, slikami in skicami. V
U1 in U3 se fotografije dobro navezujejo na besedilo, v U2 pa se manj navezujejo na
besedilo. V vseh treh učbenikih so fotografije, slike in skice pomanjkljivo označene,
nekatere slike so oštevilčene samo v U1, v U2 in U3 pa jih ima večina opis. Vsebinsko
so slike ustrezne v vseh treh učbenikih.
78
6.3.1.3 Hipoteza 3
H3: Preglednice zajemajo bistvene pojme, ki jih poudarja učni načrt.
Hipoteza je potrjena.
Preglednice v vseh treh učbenikih zajemajo bistvene pojme, ki jih poudarja učni načrt.
Najbolj pridejo ti pojmi do izraza v U2, saj je v U1 in U3 besedila v preglednicah
preveč in se zato bistvo izgubi.
6.3.1.4 Hipoteza 4
H4: Učbeniki vsebujejo varnostna opozorila in zanimivosti v skladu z učnim načrtom.
Hipoteza deloma drži.
Zanimivosti vsebujejo vsi trije učbeniki, kjer so precej obširno opisane, najbolj pa v U1.
Ne moremo trditi, da so v skladu z učnim načrtom, saj vsebujejo teme, ki po učnem
načrtu niso obvezne, temveč so nadgradnja znanja, ki ga morajo učenci imeti o umetnih
snoveh.
Opozorila v zvezi z varnostjo vsebujeta le U1 in U2, v obeh pa ta vsebujejo več
opozorilnih pojmov, kot bi jih že bilo dovolj glede na učni načrt.
6.3.1.5 Hipoteza 5
H5: Blok sheme so vezane na učne cilje učnega načrta.
Hipoteza je potrjena.
Ugotovili smo, da blok sheme v splošnem v vseh treh učbenikih pokažejo več, kot
zahtevajo operativni učni cilji. Torej so vezane na operativne učne cilje.
79
6.3.1.6 Hipoteza 6
H6: Učbeniki vsebujejo strokovne izraze za najpogostejše umetne snovi.
Hipoteza je ovržena.
Vsi trije učbeniki uporabljajo izraze, ki niso strokovni, temveč so trgovska imena. Tako
v vseh treh najdemo termin stiropor, v U1 in U4 pa tudi juvidur cev.
6.3.2 Mnenje o delovnih zvezkih
Iz analize je razvidno, da je DZ2 najbolj primeren za delo v šoli, saj vsebuje primerne
sklope: lastnosti, granulat in izdelke. Naloge pa so iz vseh stopenj Bloomove
taksonomije (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje). To je
dobro, četudi ni vseh stopenj v vseh sklopih.
Zelo dober je tudi DZ3, ki vsebuje sklopa lastnosti in ravnanja z odpadki. Ravnanje z
odpadki je aktualna tema, neposredno povezana z umetnimi snovmi in bi bila smiselna
tudi v preostalih dveh delavnih zvezkih. DZ3 ima naloge petih Bloomovih stopenj,
razen najvišje stopnje – vrednotenja, kar je bilo pričakovati. Pričakovali bi tudi sklop o
izdelkih (iz granulata ali nasploh iz umetnih snovi).
DZ1 je najmanj primeren delovni zvezek, saj vsebuje naloge samo treh taksonomskih
stopenj po Bloomu (razumevanja, uporabe in sinteze), daje pa največji poudarek
uporabi. Sami sklopi so dobro izbrani, tako da vsebuje izdelke, granulat in lastnosti.
6.3.2.1 Hipoteza 7
H7: Učenci uporabljajo delovni zvezek pri pouku TIT.
Hipoteza je ovržena.
V pogovorih z učitelji smo ugotovili, da učenci v večini primerov delovnega zvezka ne
uporabljajo. Učitelji menijo, da učenci tako delajo bolj samostojno.
80
6.3.2.2 Hipoteza 8
H8: Delovni zvezki zajemajo naloge, ki ustrezno pokrivajo teme učnega načrta.
Hipoteza je ovržena.
Učni načrt TIT [1] v grobem deli obravnavo umetnih mas na načrtovanje predmeta
(uporaba umetnih snovi), dopolnitev znanja (delitev, lastnosti, vloga človeka), izdelava
predmeta (gradivo, orodja in stroji) in vrednotenje (preizkus, vrednotenje). Nekatere
teme učnega načrta so v delovnih zvezkih zajete, a ne vse. V DZ2 tako najdemo
naslednja poglavja: lastnosti, granulat in izdelke; želeli pa bi še vključiti vlogo človeka
pri spreminjanju narave, npr. ravnanje z odpadki. V DZ3 so lastnosti in ravnanje z
odpadki, ki je pomembna tema in bi jo želeli tudi v drugih delovnih zvezkih; dobro bi
bilo dodati še izdelke. V DZ1 najdemo izdelke, granulat in lastnosti, želeli pa bi še
vključiti vlogo človeka pri spreminjanju narave, npr. ravnanje z odpadki.
6.3.2.3 Hipoteza 9
H9: Naloge v delovnih zvezkih obsegajo vse stopnje Bloomove taksonomije učnih
ciljev glede na različne stopnje zahtevnosti (znanje, razumevanje, uporaba, analiza,
sinteza, vrednotenje).
Hipoteza deloma drži.
Hipoteza drži za DZ2, za ostala dva delovna zvezka pa ne. V DZ2 so naloge vseh šestih
taksonomskih stopenj po Bloomu, vendar ne v vseh poglavljih. V DZ3 so naloge prvih
petih taksonomskih stopenj po Bloomu, vse naštete taksonomske stopnje pa so v vseh
poglavjih. V DZ1 so samo naloge tipa razumevanja, uporabe in sinteze.
6.3.3 Mnenje o obdelavi gradiv
Pri idejah za projektne naloge pri Obdelavi gradiv – umetne snovi v U4 je največ
učiteljev mnenja, da se učenci največ naučijo pri izdelavi igrače tovornjaka. Pri izdelavi
tovornjaka učenci uporabijo vse delovne operacije, ki jih že poznajo, naučijo se še
upogibanja. Izdelava stojala za pisala pa vključuje vlivanje poliesterske smole, kar
učenci do tedaj še ne poznajo. Torej bi lahko rekli, da se pri tem izdelku naučijo še več.
81
Pri vsakem izdelku se zagotovo naučijo nekaj o umetnih snoveh, saj delajo z
granulatom, akrilnim steklom, polivinilkloridom, penastim polistirenom in poliestersko
smolo. Spoznajo pa tudi obdelovalne postopke, značilne samo za umetne snovi:
vlečenje, upogibanje, rezanje s pomočjo toplote, ulivanje poliesterske smole, segrevanje
granulata.
6.3.3.1 Hipoteza 10
H10: Učenci imajo največ težav pri oblikovanju termoplasta.
Hipoteza je potrjena.
Učitelji pravijo, da imajo učenci najpogostejše težave ob izdelavi izdelkov pri
naslednjih obdelovalnih postopkih: segrevanje termoplasta, žaganje, vrtanje, moti jih
tudi agresivni vonj poliesterske smole. To je razumljivo, saj je pri segrevanju
termoplasta potrebna velika previdnost, ker se lahko zaradi oblikovanja z
večnamenskim fenom brez regulacije temperature termoplast preveč segreje. Težave pri
žaganju in vrtanju pa so verjetno posledica premalo namenjenega časa za tovrstna
postopka obdelave pri delu z lesom.
Pomoč učiteljev pa učenci v največji meri potrebujejo pri globokem vleku, kjer
oblikujejo termoplast. Potrebno je precej spretnosti rok, ki pa jih učenci še nimajo.
6.3.3.2 Hipoteza 11
H11: Učenci pomanjkljivo uporabljajo zaščitna sredstva pri obdelovalnih postopkih.
Hipoteza je potrjena.
Učenci uporabljajo zaščitna sredstva redko.
Učenci pomanjkljivo uporabljajo haljo, ki služi pri vseh obdelovalnih postopkih temu,
da se učenci ne umažejo. V največji meri sicer pri žaganju in ulivanju poliesterske
smole. Uporaba halje je obvezna, kar vidimo v preglednici 6.2, pri obdelovalnih
postopkih žaganje, lomljenje, piljenje in brušenje, vrtanje, ulivanje poliesterske smole,
lepljenje, segrevanje termoplasta – upogibanje, globoki vlek in segrevanje granulata.
82
Rokavice uporabljajo pri vseh vprašanih učiteljih pri segrevanju granulata, v veliki meri
pa tudi pri segrevanju termoplasta. Uporaba pri teh postopkih je priporočljiva, saj
omogoča termično zaščito. Priporočljiva je tudi uporaba pri vlivanju poliesterske smole,
kjer pa se ne uporablja ravno pogosto. Obvezna uporaba rokavic je pri žaganju in
brušenju, preglednica 6.2, vendar v našem primeru nihče ne uporablja rokavic pri
žaganju, saj intervjujani učitelji smatrajo, da so moteče.
Obvezno je zračenje prostorov, ki ga predpisi zahtevajo, preglednica 6.2. Nujno je pri
vlivanju poliesterske smole, globokem vleku in segrevanju termoplasta zaradi vonja;
tudi pri ostalih postopkih je priporočljivo zaradi prahu (npr. žaganje, vrtanje, piljenje in
brušenje).
Pri lomljenju, piljenju in brušenju, vrtanju, segrevanju termoplasta, globokem vleku in
segrevanju granulata učenci uporabljajo klešče. Pri vseh teh postopkih pa ne dovolj
pogosto. Priporočljiva pa je uporaba vsaj pri tistih postopkih, kjer se obdelovanec
segreje. Pri žaganju, piljenju in brušenju, lomljenju, vrtanju in lepljenju pa učenci
vpnejo material, da si tako olajšajo delo. Tudi to izvajajo le redko.
Zelo redko uporabljajo respirator, slušalke in zaščito za dolge lase. Zaščita za dolge lase
je obvezna pri žaganju, vrtanju ter piljenju in brušenju, kjer naši podatki kažejo, da se
zelo redko uporablja, kar vidimo v preglednici 6.2, zelo redko se uporablja tudi pri
lepljenju. Slušalke se uporabljajo samo pri piljenju in brušenju, a še tam zelo redko.
Respirator pa pri ulivanju poliesterske smole, segrevanje termoplasta – upogibanje,
globoki vlek, segrevanje granulata, pri vseh postopkih pa le redkokdaj.
6.3.3.3 Hipoteza 12
H12: Učitelji dobijo ideje za izdelke iz različnih virov (učbenik, svetovni splet,
seminarji ...).
Hipoteza je potrjena.
83
Učitelji dobijo ideje za izdelke najpogosteje iz učbenika [6,14, 47,48], literature [23,
57], svetovnega spleta [30] in seminarjev [51]. V manjši meri pa tudi iz delovnega
zvezka [6, 14, 47, 48] in lastnih virov.
6.3.4 Mnenje o poimenovanjih
V različni literaturi najdemo različna poimenovanja umetnih snovi, ki jih uporabljamo v
vsakdanjem življenju. Žal opažamo, da se to dogaja tudi v učbenikih za Tehniko in
tehnologijo. Predlagamo, da se ta poimenovanja poenoti tako, da se namesto trgovskih
izrazov oz. izrazov iz vsakdanjega pogovornega jezika uporabljajo strokovni termini.
V literaturi še ni enotnega izraza za umetne snovi. Pogosto se pojavljajo izrazi: umetne
mase, plastične mase, plastika ... Edini pravilni in logični termin je umetna snov.
Za imenovanje elastov učitelji uporabljajo to ime, le malokdo pa elastomeri. Oba
termina sta strokovna. Izraz elasti uporablja tudi U2, U3 uporablja izraz elastomeri, U1
pa celo elastoplasti, ki ga učitelji v praksi sicer ne uporabljajo. V angleški strokovni
literaturi najdemo termin Elastomer [53], v nemški [54] pa Elastomere in Elaste.
Za imenovanje platov več učiteljev uporablja to ime, uporabljajo pa še izraz umetne
plastične snovi. Mi uporabljamo besedo plasti, ki je strokoven termin. Uporabljaja se le
v U2. Umetne plastične snovi je izraz, ki se pojavi v učbeniku U4. V ostalih dveh
učbenikih pa nisem zasledile skupne besede. V nemški literaturi [54] najdemo termin
Plaste.
Za imenovanje penastega polistirola oz. penastega polistirena velika večina učiteljev
uporablja ime stiropor, ki je zelo splošen izraz, saj se velikokrat uporablja v vsakdanjem
življenju, prav tako je to tudi trgovsko ime. Mislimo, da bi morali učitelji pri pouku
uporabljati enega od strokovnih izrazov, torej penasti polistirol oz. penasti polistiren. V
učbenikih smo našli še izraz spenjeni polistiren, ki je sicer primeren, a se redko
uporablja. Velikokrat smo v učbenikih zasledili tudi izraz stiropor, predvsem pri
obdelavi umetnih snovi, kar pa ni strokovno. V angleški literaturi [53] je termin
polystyren, ki ga predlaga tudi IUPAC [55], v nemški [54] pa Polystirol.
84
Več učiteljev uporablja poimenovanje pleksi steklo, ki je trgovsko ime in torej splošen
izraz za akrilno steklo. Termin akrilno steklo je strokoven, uporablja ga tudi U1 in U2.
Primeren izraz bi bil tudi poliakril, ki ga U3 uporablja, učitelji pa ne. V angleški
literaturi [53] je termin acryl glass, v nemški [54] pa Polymethylmethacrylat, ki ga
predlaga tudi IUPAC [55].
Izraz juvidur cev je trgovsko ime za polivinilkloridno cev. Uporablja ga skoraj polovica
vprašanih učiteljev. Izraz ni strokoven in ga ni primerno uporabljati pri pouku. Izraza
juvidur nismo našli v tuji literaturi. V angleški literaturi [53] je termin
polyvinylchloride, v nemški [54] Polyvinyl chloride oz. Polyvinilchlorid. IUPAC [55]
predlaga polychloroethene.
Izraz bakelit uporablja večina učiteljev, saj je uveljavljeno. Uporabljata ga U3 in U1.
U2 pa uporablja tudi izraz fenolplast. V angleški literaturi [53] je termin bakelite, v
nemški [54] pa Bakelit.
V literaturi najdemo tudi različne izraze za poliamid, npr. najlon, perlon. V angleški
[53] in nemški [54] literaturi pa termin Polyamide.
V slovenski literaturi so enotna imena za naslednje umetne snovi:
Termoplasti, kar je v angleški [53] literaturi thermoplastic, v nemški [54] pa
Thermoplast.
Duroplasti, kar je v angleški [53] literaturi duroplast, v nemški [54] pa
Duroplaste oz. Duromere.
Epoksidne smole, kar je v angleški [53] literaturi epoxy oz. polyepoxy, v nemški
[54] pa Epoxidharz.
Silikoni, ki so v nemški [54] literaturi Silikone.
85
7 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE TEMATIKE
OBDELAVE GRADIV V OKVIRU TEHNIKE IN
TEHNOLOGIJE
7.1 PREDLOGI IZBOLJŠAV UČBENIKOV
Po učnem načrtu TIT [1] naj bi učbeniki vsebovali naslednje teme o umetnih snoveh:
vrste umetnih snovi, področja uporabe in tipični izdelki, proizvodni proces (surovine in
polizdelki), lastnosti in vpliv uporabe umetnih snovi ter vpliv razvoja tehnike na okolje
pa tudi obdelava gradiv.
Učbeniki naj delijo umetne snovi na termoplaste, duroplaste, elastomere in silikone.
Zelo dobro se to lahko prikaže z blok shemo, tako kot je to v U2. Vsaka od naštetih vrst
naj bo tudi opisana. Pri najpogostejših umetnih snoveh naj bo zraven napisana vrsta
umetne snovi kot je to narejeno v U3. Našteta naj bodo področja uporabe najpogostejših
umetnih snovi (elektrotehnika, gradbeništvo, optika ...) in izdelki kot v U2. Prikazane
naj bodo tudi fotografije izdelkov.
Proizvidni proces naj bo ponazorjen z blok shemo, kot je to v U2. Prav je tudi, da je na
kratko opisan kot v U3. Pojmi, kot so surovina in polizdelek, pa naj bodo opisani in
prikazani z fotografijo.
Lastnosti so lahko napisane pri vsakem tipu umetne snovi. Zelo dobro pa je tudi, če so
opisane v splošnem, kot v U3. Lahko je podana tudi preglednica lastnosti najpogostejših
umetnih snovi kot v U2.
Vpliv uporabe umetnih snovi in razvoja tehnike na okolje naj bo opisan in naj vsebuje
pojme, kot so reciklaža, ločevanje, razgrajevanje in sežiganje, kot je to v U2.
Obdelava umetnih snovi naj vsebuje le kratko ponovitev že znanih obdelovalnih
postopkov (žaganje, vrtanje, piljenje in brušenje, lepljenje). Poudarek pa naj bo na
obdelovalnih postopkih, ki so značilni za umetne snovi, torej na upogibanju
86
termoplasta, ulivanju poliesterske smole, rezanju s pomočjo toplote, oblikovanju s
segrevanjem. Našteti obdelovalni postopki naj bodo torej natančno opisani in prikazani
s skicami ali fotografijami. Podana pa naj bodo tudi varnostna opozorila oz. priporočila
in materiali, ki jih lahko na naštete načine obdelujemo. Glede na hipotezo 11 (6.3.3.2)
pa naj tudi opozorila v zvezi z obvezno osebno zaščitno opremo.
Učbenik naj vsebuje idejo za izdelek in tehniško dokumentacijo zanj, tako kot je v U2.
Razlog je v neuporabi delavnega zvezka pri pouku TIT.
Predlagali bi, da bi bila v učbenikih tudi kratka vprašanja in naloge v zvezi s snovjo,
lahko tudi samo nižje in srednje zahtevnostne stopnje, kot je to v U1.
Zanimivosti naj učbenik vsebuje in te naj primerno dopolnjujejo snov.
Pri fotografijah, slikah, skicah in preglednicah bi predlagali, da se številčijo in imajo
opis oz. naslov ter da so smiselno umeščene v besedilo.
7.2 PREDLOGI IZBOLJŠAV DELOVNIH ZVEZKOV
Delavni zvezki naj vsebujejo naslednje sklope: lastnosti (poskusi), izdelek, ravnanje z
odpadki (oz. vpliv na okolje).
Pri ugotavljanju lastnosti naj učenci preizkusijo trdoto, gostoto (glede na gostoto vode),
obnašanje vzorca pri preskusu z gorenjem (vnetljivost, ugasljivost, barva plamena, dim,
vonj, presketanje, kapljanje ...) in podatke vpisujejo v preglednico. V preglednico lahko
vpišejo tudi vrsto umetne snovi, področja uporabe, kateri izdelki so iz enake snovi kot
vzorec ...
Predlagali bi izdelek, ki bi bil kombinacija čim več naslednjih obdelovalnih postopkov:
segrevanje granulata, globoko vlečenje termoplasta, ulivanje poliesterske smole,
upogibanje termoplasta in rezanje penastega polistirena s pomočjo toplote. Ideje za
izdelke so v poglavju 7.3.
87
Sklop o ravnanju z odpadki pa naj vsebuje vprašanja o načinih ravnanja (reciklaža,
ločevanje, sežiganje), o nevarnostih odlaganja odpadkov za naravo in človeka ter o tem,
kaj lahko posameznik naredi za preprečitev negativnega vpliva umetnih snovi na okolje
...
Predlagamo, da delavni zvezki vsebujejo vse stopnje po Bloomovi taksonomiji (znanje,
razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje), ni pa nujno, da so vse stopnje v
vseh poglavjih.
7.3 PREDLOGI IZDELKOV
Pred obravnavo umetnih snovi se učenci učijo o papirju in lesu. Tako že spoznajo
obdelovalne postopke, kot so rezanje s škarjami, žaganje, piljenje, brušenje in vrtanje.
Smiselno je torej pri pouku TIT izdelati izdelke iz umetnih snovi, pri katerih se naučijo
novih obdelovalnih postopkov: vlečenje, ulivanje, upogibanje, rezanje s pomočjo
toplote. Dobro je tudi, da učenci vidijo, kako lahko z znanimi obdelovalnimi postopki
obdelujejo umetne snovi, torej materiale, o katerih se učijo, in to niso les ali papir.
Spodaj je predlaganih nekaj izdelkov, ki vsebujejo obdelovalne postopke, značilne za
umetne snovi. V preglednici 7.1 so podani predlagana zahtevnostna stopnja izdelka
(izbrana glede na rezultate raziskave), materiali, oblika izvedbe in varnostni ukrepi za
posamezen izdelek. Vsi izdelki so primerni za izdelavo pri pouku TIT, kjer izdelke
lahko poljubno kombiniramo med seboj in tako dobimo en izdelek, saj je po učnem
načrtu TIT [1] predviden le en izdelek. Izdelke lahko kombiniramo tako, da povežemo
vse izdelke različnih materialov enake zahtevnostne stopnje ali pa izdelke priredimo
tako, da bodo v njem zajete vse različne zahtevnostne stopnje. Lahko pa vse naredimo
tudi pri izbirnem predmetu Obdelava gradiv – umetne snovi. Pri pouku TIT v 7. razredu
in pri Obdelavi gradiv – umetne snovi je tudi smiselno izdelovati izdelke iz umetnih
snovi v kombinaciji z gradivi, ki jih učenci že poznajo (papir, les), v tem diplomskem
delu smo poudarili izdelke iz različnih umetnih snovi.
88
Preglednica 7.1: Predlogi izdelkov za pouk TIT.
Izdelek Zahtevnostna
stopnja
Strategija
pouka
Materiali Orodja in
pripomočki
Varnostni
ukrepi
iz odpadne
embalaže
lahka projektna naloga deli odpadnih
materialov
(plastenke iz
polietilena,
jogurtovi
lončki,
pokrovčki
tetrapak
embalaže ...)
nož za papir,
poliakrilno
lepilo
iz penastega
polistirena
lahka konstrukcijska plošče
penastega
polistirena
rezalnik
penastega
polistirena,
lepilo za les
segrevanje
granulata
lahka konstrukcijska granulat modeli
(forme),
pečica
rokavice, klešče
upogibanje
termoplasta
srednje zahtevna konstrukcijska plošča iz
polietilena
večnamenski
fen, šablona
zračenje
globoki vlek zahtevna delavna folija iz
polietilena ali
polistirola
matrica,
patrica,
večnamenski
fen
zračenje
ulivanje
poliesterske
smole
zahtevna delavna poliesterski set
(poliesterska
smola,
pospeševalec,
trdilec)
posodica zračenje
7.3.1 Izdelki iz odpadne embalaže
Izdelki iz odpadne embalaže so naloge, ki spodbujajo tehniško ustvarjalnost. Njihov
namen je krepitev otrokove zavesti o pravilnem ravnanju z odpadki. Ugotovijo tudi, da
so elementi odpadne embalaže lahko uporabni. Nekaj primerov je v prilogi 10.19.
Učenci pa lahko naredijo tudi bolj zahtevne izdelke, če delajo v večjih skupinah.
89
7.3.2 Izdelek iz penastega polistirena
Pri izdelku iz penastega se učenci naučijo rezanja z rezalnikom penastega polistirena, ki
reže s pomočjo toplote. Primer izdelave izdelka iz penastega polistirena – ladjica je
opisan v prilogi 10.20. Če učenci režejo samo ploščo iz penastega poilistirena, je to
lahka naloga. Naredimo pa jo lahko zahtevnejšo, če morajo učenci rezati bolj zahtevne
elemente, npr. profile.
7.3.3 Izdelek iz granulata
Izdelava izdelka iz granulata je opisana v prilogi 10.21. Pri izdelavi spodbujamo
učenčevo tehniško ustvarjalnost, nauči pa se, da se nekateri materiali oblikujejo tako, da
se s segrevanjem stalijo. Naloga postane zahtevnejša, če želimo izdelek, ki bo vseboval
več likov (krog, kvadrat ..) različnih barv.
7.3.4 Upogibanje termoplasta
Izdelava izdelka z upogibanjem termoplasta – stojalo za lističe je opisana v prilogi
10.23. Učenci pri izdelavi vidijo, da se obdelovanec zmehča in ga zato lahko
oblikujemo. Spoznajo pomen pojema lokalno segrevanje. Nalogo lahko spremenimo
tako, da izdelamo izdelke, ki jih moramo kriviti na večih mestih.
7.3.5 Globoki vlek
Izdelava izdelka z globokim vlekom – posodice je opisana v prilogi 10.22. Učenci se
naučijo, kako se termoplastične folije preoblikujejo, če jih segrejemo toliko, da
postanejo elastične. Nalogo lahko spremenimo tako, da izdelamo posodice različnih
oblik.
7.3.6 Ulivanje poliesterske smole
Izdelava izdelka iz poliesterske smole je opisana v prilogi 10.24. Učenci se pri izdelavi
tega izdelka naučijo bistvene lastnosti duroplasta: na začetku je smola tekoča, nato pa se
po strditvi ne da več toplotno oblikovati, lahko pa jo obdelujemo kot les (npr. žagamo,
90
vrtamo, brusimo ...). Namesto poliesterske smole lahko uporabimo tudi epoksidno, ki
ima manj izrazitega vonja in tudi hlapi so manj strupeni.
7.3.7 Kombinacije izdelkov
Če kombiniramo dele odpadne embalaže in penastega polistierna, lahko naredimo
veliko enostavnih uporabnih izdelkov. Lahko pa so izdelki tudi bolj zahtevni, če so
učenci motivirani za delo.
Iz termoplasta in duroplasta lahko naredimo zanimiv izdelek, ki spodbuja tehniško
ustvarjalnost. Izdelek je lahko sestavljen iz globokega vleka in ulivanja poliesterske
smole. Primer izdelave izdelka – stojala za pisala in listke je opisan v prilogi 10.25.
Nalogo lahko naredimo bistveno lažjo, če namesto nosilcev iz poliesterske smole
naredimo nosilce iz penastega polistirena, ki jih primerno izrežemo z rezalnikom
penastega polistirena.
Izdelek lahko spremenimo še tako, da namestimo podstavek iz termoplasta, ki ga
oblikujemo tako, da ga na vsaki strani ukrivimo. Naloga tako vsebuje naslednje
obdelovalne postopke: globoki vlek, ulivanje poliesterske smole in upogibanje
termoplasta.
Izdelek lahko spremenimo še tako, da namesto polivinilkloridne cevi naredimo
kvadratni profil iz penastega polistirena. Dodamo pa še podstavek iz termoplasta, ki ga
ukrivimo. Tako izdelava izdelka vsebuje večino bistvenih obdelovalnih postopkov, ki so
značilni za umetne snovi: globoki vlek, ulivanje poliesterske smole in upogibanje
termoplasta ter rezanje penastega polistirena. Prav tako pa je izdelek sestavljen tudi iz
nalog vseh zahtevnostnih stopenj.
7.4 SEZNAM PREDLOGOV ENOTNIH POIMENOVANJ
Za splošno poimenovanje naj se uporablja termin umetne snovi, neprimerni termini, ki
se pojavljajo, pa so umetne mase, plastične mase, plastika,...
91
Predlagamo klasificiranje umetnih snovi na plaste (termoplaste, duroplaste), elastomere
in silikone. Predlagamo pa tudi, da učenci poznajo termine za najpogostejše umetne
snovi, ki so v preglednici 7.2.
Preglednica 7.2: Poimenovanja najpogostejših umetnih snovi.
Termoplasti Duroplasti Elastomeri
polietilen bakelit umetna guma
polistiren epoksidne smole
polivinilklorid poliester
poliamid
akrilno steklo
Zaradi imenovanj v tuji literaturi in ostalih razlogov, ki smo jih navedli v poglavju
6.3.4, odsvetujemo uporabo naslednjih poimenovanj umetnih snovi: stiropor (penasti
polistiren), juvidur cev (polivinilkloridna cev), najlon oz. perlon (poliamid), pleksi
steklo (akrilno steklo), fenolplast (bakelit).
92
ZAKLJUČEK
V našem okolju je veliko predmetov iz umetnih snovi, kar lahko s pridom uporabimo
tudi pri pouku Tehnike in tehnologije. Iz njih lahko izhajamo, saj jih učenci že poznajo.
Pri pouku Tehnike in tehnologije delimo umetne mase na termoplaste (polietilen,
polistiren, polivinilklorid, poliamid in akrilno steklo); duroplaste (bakelit, epoksidne
smole, poliester), elastomere (umetna guma) in silikone.
Med sabo smo primerjali učbenike po naslednjih kriterijih: besedilo, preglednice,
fotografije, slike in skice, blok sheme, zanimivosti, opozorila. Ugotovili smo, da je U2
najbolj terminsko ustrezen, U3 pa najbolj obsežen. Tudi preglednice in slike so
najprimernejše v U2. So pa v vseh treh učbenikih preglednice in fotografije
pomanjkljivo označene. Blok sheme in zanimivosti so ustrezne v vseh treh učbenikih.
Opozorila vsebujeta samo U1 in U2. Vprašanja in naloge za razmislek pa ima samo U1,
tehniško dokumentacijo pa le U2. Glede na učni načrt so vsi učbeniki primerni za delo
pri pouku Tehnike in tehnologije. Učitelji pa za delo pri pouku TIT najpogosteje
izberejo U2.
Izkazalo se je, da učenci delovnega zvezka v večini primerov ne uporabljajo.
Najprimernejši pa se nam zdi DZ2, saj edini vsebuje naloge vseh Bloomovih
taksonomskih stopenj in tudi sklopi so primerno izbrani. Najmanj primeren je U1 saj
daje največji poudarek stopnji uporabe po Bloomovi taksonomiji.
Pri obdelavi gradiv pri pouku učenci najpogosteje izdelujejo izdelek iz akrilnega stekla.
Največ težav pa imajo pri delu z termoplastom. Zaščitna sredstva učenci pomanjkljivo
uporabljajo pri vseh obdelovalnih postopkih. V večini primerov naredijo izdelke po
učiteljevi zamisli. Ta dobi ideje za izdelke iz različnih virov, največkrat pa iz učbenika
in ostale literature, svetovnega spleta in na seminarjih. Tudi jaz sem predlagala nekaj
idej za izdelavo izdelkov.
Učenci kažejo zanimanje za izbirni predmet Obdelava gradiv – umetne snovi, torej je
zanj potrebna le ustrezna motivacija z učiteljeve strani.
93
Ugotavljamo, da učitelji po večini uporabljajo poimenovanja umetnih snovi, ki jih
uporabljamo v pogovornem jeziku. Tudi v učbenikih se pojavljajo termini, ki ne izvirajo
iz strokovne literature, ampak so trgovski izrazi. Zaradi tega smo predlagali enotna
poimenovanja imen.
94
8 LITERATURA IN VIRI
[1] A. Papotnik in ostali, Učni načrt - Tehnika in tehnologija (Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2002).
[2] J. Mali, Plastične mase, seminarska naloga [http://javor.pef.uni-
lj.si/~orihtml/Jana_Mali/zgod.htm].
[3] Igrača iz celuloida [http://reviews.ebay.com/Celluloid-doll-repair-guide].
[4] Gumbi [http://ro.zrsss.si/~puncer/mase/newpage6.htm].
[5] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, Tehnika 7. Priročnik za učitelja (Ljubljana, DZS,
2003).
[6] S. Fošnarič, D. Slukan, J. Virtič, Tehnika in tehnologija 7. Učbenik in delovni zvezek za 7.
razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Izotech, 2003).
[7] S. Parker, Plastika (Murska sobota, Pomurska založba, 2004).
[8] J. Navodnik, Plastik – orodjar (Velenje, Navodnik – kemijski inženiring, 1990).
[9] S. Koklič, Umetne mase (Celje, 1999).
[10] Plastenke [http://thomko.squarespace.com/how-plastic-is-made].
[11] Posoda za gorivo [www.opara.si].
[12] Čelada [www.pulzar.si].
[13] Domača stran podjetja Omaplast [http://www.omaplast.com/material_slo.htm].
[14] S. Kocijančič, B. Sušnik, L. Hajdinjak, Tehnika in tehnologija za 7. razred devetletne
osnovne šole, učbenik in delovni zvezek (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1999).
[15] Embalaža za gospodinjske aparate [www.gorenje-orodjarna.si].
[16] Jogurtov lonček [www.l-m.si/medijsko_sredisce/izdelki].
[17] I. Lah, Stiren polimerizati [www.s-sc.ce.edus.si/igor_lah/graslide9.ppt].
[18] Ultravijolično valovanje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ultravijoli%C4%8Dno_valovanje].
[19] N. Žuraj, Polimeri v avtomobilu
[strojna.scptuj.si/.../Nikodem_Zuraj/1_letnik_SPS_avtokaroserist/11_uporaba_polimerov_v_avt
omobilu.doc].
[20] Cevi za kanalizacijo [www.pondsolutions.com].
[21] Vedro [ www.akvonij.si].
[22] G. Novak, Grafični materiali (Ljubljana, Naravoslovno-tehniška fakulteta, Oddelek za
tekstilstvo, 2004).
[23] A. Papotnik, Zgodnje uvajanje v tehniko (Maribor, Obzorja, 1993).
[24] Vrvi [www.vrplet.com].
[25] Najlonke [www.medprotect.si].
95
[26] Domača stran podjetja Senator: Materiali - poliamidi
[http://www.senator.si/uploads/30/SENATOR%20-%20IRT3000%20st8%20-%202007.pdf].
[27] B. Krumpačnik, Polimerni materiali [fs-server.uni-
mb.si/si/inst/itm/lm/GRADIVA%20predavanje/PPT/Polimerni%20materiali%20Krumpačnik%
20Blaž.ppt].
[28] Vtičnica, stikalo [trgovec.mojedelo.com].
[29] Bakelit [http://www.answers.com/topic/bakelite?cat=entertainment].
[30] E. Puncer, Umetne mase [http://ro.zrsss.si/~puncer/mase/newpage6.htm].
[31] Lak [www.bilo-trade.com].
[32] S. Kvar, N. Lesnjak, P. Hace, Ogljikovi kompoziti [fs-server.uni-
mb.si/si/inst/itm/lm/Seminarji%20študentov/KARBONSKI%20KOMPOZITI.ppt].
[33] A. Muminović, Epoksidne smole, seminarska naloga [qube.s-
gess.tb.edus.si/users/smedves/inf/ds/seminarske_07_08/epoksi_smole.doc].
[34] Čoln [img.loguo.com].
[35] Športna majica [www.futbalsooccercenter.com].
[36] I. Leban, I. Jelovčan, Sintetične snovi v lesarstvu
[http://www.cpi.si/files/userfiles/Datoteke/ucnagradiva/Lesarstvo/Mizar/Obdelava-lesnih-
plosc/SINTETI%C4%8CNE%20SNOVI.pdf].
[37] Gumice [www.vltava2000.cz].
[38] Natikači [www.superge.si].
[39] N. Žuraj, Guma v avtomobilu
[strojna.scptuj.si/.../Dokumenti_strojna/Nikodem_Zuraj/1_letnik_SPS_avtokaroserist/12_guma_
v_avtomobilu.doc].
[40] B. Sterle, J. Hrastnik, Silikon v elektrotehniki, 7. konferenca CIGRE-CIRED, Velenje,
2005 [http://www.izoelektro.com/dokumenti/0063%20-
%20CIRED%20Uporaba%20silikona%20v%20elektrotehniki.pdf].
[41] Silikonska pena [www.veronica.cz].
[42] Duda [www.pikapolonica.com/shop/slike/dudasoft.jpg].
[43] J. Ferbar in ostali, Učni načrt - Naravoslovje in tehnika (Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2005).
[44] M. Lap-Drozg in ostali, Učni načrt - Gospodinjstvo (Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2003).
[45] M. Vrtačnik in ostali, Učni načrt - Kemija (Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport, Zavod RS za šolstvo, 2000).
[46] Domača stran Gimnazije Šentvid [http://www.sentvid.org/?m=2&sm=12&ssm=124].
[47] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, Tehnika 7. Učbenik in delovni zvezek za pouk
tehnike in tehnologije v 7. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2003).
96
[48] D. Slukan, J. Virtič, Obdelava gradiv - umetne snovi. Učbenik in delovni zvezek za izbirni
predmet v devetletni osnovni šoli (Limbuš, Izotech, 2005).
[49] L. Fabris, SŠ Srečka Kosovela, Izdelovanje interaktivnih vaj
[http://www2.arnes.si/~ssposesk1s/intera/gradiva.htm].
[50] Tehniško-tehnološki seminar, Izdelek iz lesa, Sevnica, 2005
[http://www.ossevnica.si/Seminar/D_2.htm].
[51] Tehniško-tehnološki seminar, Izdelki iz granulata, Sevnica, 2005
[http://www.ossevnica.si/Seminar/K_1.htm].
[52] J. Mali, Upoštevanje varnosti pri delu pri pouku tehnike in tehnologije na 9-letni osnovni
šoli, diplomsko delo (Ljubljana, Pedagoška fakulteta, 2008).
[53] Angleška poimenovanja umetnih snovi [http://en.wikipedia.org/wiki].
[54] Nemška poimenovanja umetnih snovi [http://de.wikipedia.org/wiki].
[55] Domača stran IUPAC-a [http://old.iupac.org].
[56] M. Ahlin in ostali, Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000 [http://bos.zrc-
sazu.si/sskj.html].
[57] A. Papotnik, 101 izdelek iz odpadne embalaže (Maribor, Obzorja, 1994).
[58] Merilci vetra [www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/eko2006.htm].
[59] Granulat, pečica, rezalnik penastega polistirena [http://izotech-
zalozba.si/sedmi_02pripomocki.htm].
[60] Izdelki iz granulata [http://www.moj-album.com/album/941472/?os=1748202].
[61] Večnamenski fen [www.ideo.si].
[62] Glow Paint Industries [http://www.glowpaint.com.au/polyester-resin-craft-ideas.php].
[63] Kalup [www.cice.com.hr/forum/showthread.php?t=20897].
[64] Izdelek iz poliesterske smole [dsg-art.com].
97
9 Stvarno kazalo
A
Akrilno steklo ................................................. 18
Analiza (Bloom) ............................................. 51
Analiza podatkov ............................................ 67
B
Bakelit............................................................. 19
Besedilo .......................................................... 29
Blok sheme ..................................................... 36
Bloomova taksonomija ................................... 50
C
Celuloid .......................................................... 11
D
Delavniške risbe.............................................. 41
Delovna naloga ............................................... 52
Delovni zvezki ................................................ 69
Duroplasti ....................................................... 19
E
Elastomeri ....................................................... 22
Epoksidne smole ............................................. 20
F
Fotografije, slike, skice................................... 33
G
Galalit ............................................................. 12
Globoki vlek ................................................... 89
Gospodinjstvo ................................................. 25
Gradiva in obdelave (DZ2) ............................. 58
Gradivo za učence........................................... 28
Grafi................................................................ 38
H
Hipoteze naloge............................................... 8
I
Izdelava izdelkov pri pouku TIT .................... 70
Izdelek iz granulata (DZ2)........................ 58, 89
Izdelek iz penastega polistirena...................... 89
Izdelek iz umetne snovi (DZ3) ....................... 62
Izdelki............................................................. 62
Izdelki iz odpadne embalaže .......................... 88
K
Kemija ............................................................ 25
Konstrukcijska naloga .................................... 52
L
Lastnosti umetnih snovi.................56, 57, 59, 64
Letalo iz stiropora (DZ2)................................ 58
M
Mnenje o delovnih zvezkih ............................ 79
Mnenje o obdelavi gradiv............................... 80
Mnenje o poimenovanjih................................ 83
Mnenje o učbenikih ........................................ 76
N
Načini in kriteriji ocenjevanja .................. 29, 50
Naloge za razmislek in vprašanja ................... 40
Naravoslovje in tehnika.................................. 25
98
O
Obdelava gradiv – umetne snovi.....................72
Obdelava podatkov .........................................67
Ocene besedila ................................................44
Ocene blok shem, zanimivosti, opozoril,
vprašanj in nalog, tehniške dokumentacije.48
Ocene delovnih zvezkov .................................51
Ocene fotografij, slik, skic in grafov...............46
Ocene preglednic ............................................45
Ocene učbenikov.............................................44
Opozorila.........................................................38
P
Poimenovanja..................................................72
Poliamid ..........................................................17
Poliester ..........................................................21
Polietilen .........................................................14
Polistiren .........................................................16
Polivinilklorid (PVC)......................................16
Pomanjkljivosti umetnih snovi........................13
Predlogi izboljšav delovnih zvezkov...............86
Predlogi izbolšav učbenikov ...........................85
Predlogi izdelkov ............................................87
Predmeti iz granulata ......................................63
Predmeti iz granulata (DZ1)............................56
Predmeti za pisalni delovni kotiček (DZ1) .....55
Prednosti umetnih snovi..................................13
Preglednice......................................................31
Pridobivanje umetnih snovi ............................13
Primernost delovnih zvezkov..........................50
Primernost učbenikov .....................................29
Projektna naloga..............................................52
R
Ravnanje z odpadki (DZ3).............................. 60
Razumevanje (Bloom) .................................... 50
S
Seznam predloga enotnih poimenovanj .......... 90
Silikoni ........................................................... 23
Sinteza (Bloom).............................................. 51
T
Tehniška dokumentacija ................................. 41
Tehnološki listi ............................................... 43
Termoplasti..................................................... 13
U
Učbeniki ......................................................... 68
Učni načrt ....................................................... 25
Ulivanje poliesterske smole ............................ 89
Umetna gradiva (DZ1).................................... 56
Umetna guma.................................................. 22
Umetne snovi (DZ3) ....................................... 61
Upogibanje termoplasta .................................. 89
Uporaba (Bloom) ............................................ 50
V
Varnost pri pouku TIT.................................... 70
Vrednotenje – evalvacija (Bloom) .................. 51
Z
Zanimivosti..................................................... 37
Znanje (Bloom)............................................... 51
I
10 PRILOGE
10.1 SLOVARČEK
akrilát trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo
alkíden v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in
večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil
bakelít umetna snov iz fenolne smole in lesne moke: skledica iz bakelita
celulóid lahko gorljiva umetna snov iz nitrata celuloze in kafre: celuloid za filme;
ročaji, igrače iz celuloida // pog. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za
svetlobo; film: na celuloidu je imel že veliko posnetkov
epóksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil
fíberglas umetna snov iz steklenih vlaken in umetne smole: skakalna palica iz
fiberglasa
pléksi stêklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se
da oblikovati
pléksi v zvezi pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi
zmehča in se da oblikovati: luči iz pleksi stekla
poliakríl s polimerizacijo akrilne kisline ali njenih estrov nastala umetna snov, ki se
uporablja zlasti za izdelavo lakov
poliamíd s polikondenzacijo navadno aminokislin in aminov nastala umetna snov, ki se
uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken
poliéster s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala
umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken
polietilén s polimerizacijo etena nastala umetna snov, ki se uporablja za izdelavo
embalaže, filmov, tesnil: proizvodnja polietilena
polistirén s polimerizacijo stirena nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za zvočno,
toplotno in električno izolacijo
polivinílkloríd s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo
folij, umetnih vlaken, umetnega usnja
silikón s polimerizacijo nastala umetna snov, ki vsebuje silicij in ima dobre izolacijske
lastnosti: impregnirati s silikoni
II
smôla lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke
izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola // snov, pridobljena s
kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola
mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih
ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete // navadno v zvezi
umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja
umetnih smol; izdelki iz umetne smole
snóv navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene
lastnosti, značilnosti: ta snov dobro prevaja električni tok; naštej nekaj snovi;
eksplozivne, gorljive snovi; grenka snov; hranilne snovi; plinasta, tekoča, trdna snov;
prozorna snov; lahko topljiva snov; snov za barvanje; ugotavljati lastnosti, sestavo snovi
/ rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; umetna
snov umetno pridobljena
stiropór lahka penasta umetna snov za zvočno, toplotno izolacijo: izdelovati stiropor;
lahka je bila kot stiropor / pog. hišo so obložili s stiroporom s ploščami iz stiropora
teflón umetna snov iz ogljika in fluora, odporna proti kemikalijam in višjim
temperaturam: prevleči posodo s teflonom
têrmoplást umetna snov, ki s segrevanjem postane plastična, gnetljiva: obdelovati
termoplaste
uméten narejen, nastal kot rezultat človekovega dela, ne narave same: umetni dež, led,
sneg; umetni potresi; umetna svetloba; umetna snov
[56]
III
10.2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
»Učenci (samostojno in s sodelovanjem v skupini):
1. Raziskujejo, odkrivajo, spoznavajo, oblikujejo, konstruirajo in gradijo preproste
tehnične predmete.
2. Opazujejo, preizkušajo, razčlenjujejo, primerjajo in razumevajo sestavine tehničnih
predmetov, procesov v njih in njihovo delovanje ter spoznavajo zveze med tehničnimi
principi in naravoslovnimi zakonitostmi.
3. Odkrivajo povezave med delovanjem tehničnih predmetov in njihovo obliko ter
lastnostmi obdelovalnih gradiv.
4. Z eksperimentiranjem, poustvarjanjem, ustvarjanjem, konstruiranjem, načrtovanjem,
organiziranjem in vrednotenjem dela rešujejo tehnične in tehnološke probleme ter si pri
tem razvijajo ustvarjalne sposobnosti. Svoje dejavnosti primerjajo s postopki v
proizvodnih organizacijah in spoznavajo principe sodobne tehnologije.
5. Ob uporabi obdelovalnih orodij in preprostih obdelovalnih strojev ter računalniške
tehnologije razvijajo in urijo delovne spretnosti. Spoznavajo in upoštevajo pravila za
varno delo. Spoznavajo merilna orodja in se urijo v merilnih postopkih.
6. Pri načrtovanju in projektiranju, razčlenjevanju, gradnji in vrednotenju se navajajo na
samostojno izražanje zamisli s skiciranjem, branjem in risanjem tehnične in tehnološke
dokumentacije ter ustnim in pisnim sporočanjem. Uporabljajo ročna in računalniška
grafična orodja.
7. Ob delu gojijo kulturo odnosov in sodelovanja v skupini, odgovornost, ekonomično
izrabo časa, gradiv in energije, natančnost ter red. Oblikujejo pozitiven in kritičen odnos
do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomske ter pozitiven odnos do osebne
varnosti, varovanja soljudi, narave, sredstev in predmetov dela. Oblikujejo pozitiven
odnos do tehnične kulturne dediščine.
8. Spoznavajo svoje sposobnosti in nagnjenja ter jih usmerjajo v ustvarjalno delo v
poklicu in prostem času.
9. Razvijajo znanje in praktične sposobnosti za varno ter kulturno udeležbo v prometu«
[1, str. 15].
IV
10.3 UMETNE SNOVI – UČNI NAČRT Preglednica 10.1: Gradiva in obdelave – načrtovanje in izdelava predmeta iz umetnih mas [1].
3.2.3 GRADIVA IN OBDELAVE
NAČRTOVANJE IN IZDELAVA PREDMETA IZ UMETNIH SNOVI
Učenci spoznavajo in uporabijo umetne snovi ob načrtovanju in izdelavi predmeta. Pridobivanje novih znanj je
vpleteno v sam projekt tako, da tvori logično celoto. Nova orodja in tehnologije spoznavajo učenci takrat, ko jih
je treba uporabiti. Tako ne ločujemo teoretičnih in praktičnih vsebin.Primeri: stojalo za pisala, okrasek za jelko,
podstavki, raketa na stisnjen zrak in vodo …
operativni cilji dejavnosti vsebine spec. did.
priporočila
medpredmetne
povezave
NAČRTOVANJE PREDMETA
- predstavi uporabo
umetnih snovi na
značilnih področjih
- našteje tipične
predmete iz umetnih
snovi in opiše
njihovo namembnost
- področja uporabe
umetnih snovi in
tipični izdelki
- učenci izhajajo iz
lastnih izkušenj
- oblikuje in skicira
idejo za preprost
predmet, utemelji
svojo rešitev in
izbere najustreznejšo
- sodelujejo pri
zbiranju in izbiri
najustreznejše
rešitve
- vsak učenec nariše
prostoročno skico
- izdela tehnično in
tehnološko
dokumentacijo
- načrtuje predmet z
računalniškim
programom (CAD)
- iskanje in
skiciranje ideje
- tehnične risbe riše
z orodjem ali ročno
DOPOLNITEV ZNANJA
- imenuje
najpogostejše
umetne snovi
- ugotovi, iz katere
umetne snovi je
posamezen predmet
- vrste umetnih snovi - izhaja iz lastnih
izkušenj
- navede oblike
polizdelkov in
njihovo uporabo
- prepozna osnovne
oblike polizdelkov iz
umetnih snovi (prah,
zrnca, folije, bloki,
profili, vlakna in
smole)
- surovine za
izdelavo umetnih
snovi
- za dodatne vire
uporablja časopis,
literaturo, internet;
uporabimo lahko
tudi poizvedovalno
nalogo
naravoslovje
- našteje osnovne
surovine za
proizvodnjo umetnih
snovi
- predelava
odsluženih
predmetov iz
umetnih snovi
V
- razvrsti umetne
snovi na
termoplaste,
duroplaste in elaste
- preskuša vzorce
umetnih snovi glede
na plastičnost,
gostoto in trdoto
- predelava
odsluženih
predmetov iz
umetnih snovi
- lastnosti ugotovi s
preprostimi poskusi
in jih razporedi
- primerja gostoto in
trdoto najpogostejših
umetnih snovi
- pri delu posvetimo
posebno pozornost
varnosti
naravoslovje
- opiše vpliv uporabe
umetnih snovi na
človekovo počutje
- ugotovi dobre in
slabe strani umetnih
snovi
- opiše posledice, ki
jih imata
proizvodnja in
odlaganje izdelkov
iz umetnih snovi na
onesnaževanje
življenjskega okolja
- vpliv uporabe
umetnih snovi na
okolje
- informacije zbira z
razgovori, literaturo,
iz revij
naravoslovje
- vloga človekovega
dela in odgovornosti
pri spreminjanju
narave
- na primerih iz
lastnega okolja
ugotovi, kako razvoj
tehnike lahko vpliva
na povečanje
oziroma zmanjšanje
onesnaženosti okolja
in razloži človekovo
vlogo in
odgovornost pri tem
- tehnika in okolje - učenec poroča in
pripoveduje
IZDELAVA PREDMETA
- pripravi delovno
mesto in izbere
gradivo
- pripravi orodja,
pripomočke,
varnostna sredstva in
gradiva, potrebna za
izdelavo predmeta
- orodja,
pripomočki, gradivo,
varnostna sredstva
- posebno pozornost
posvetimo varnemu
delu
- pri izdelavi
sestavnih delov
uporabi načrt
- prenese načrt
sestavnih delov na
gradivo, jih izdela in
sestavi
- obdelovalni
postopki:
odrezavanje,
preoblikovanje,
vlečenje ali litje
- pri risanju na
gradivo lahko
uporabijo tudi
šablone
VI
- pravilno uporablja
orodja, stroje in
pripomočke za
obdelavo umetnih
snovi ter upošteva
pravila varnega
dela
- pri izdelavi
uporabijo znane in
nove obdelovalne
postopke, orodja,
pripomočke in stroje
- učenci lahko
izdelujejo različno
zahtevne predmete,
glede na njihove
sposobnosti
VREDNOTENJE
- preskusi izdelek in
ga ovrednoti
- izrazi ideje za
izboljšave predmeta
- oblikovanje cene
izdelanega predmeta
- za izračun
stroškov uporabimo
računalniški
program
VII
10.4 OCENE BESEDILA Preglednica 10.2: Ocene besedila U1.
Snov Ocena – VTC Ocena – TS
UVOD
zgodovinski 5 3
uporaba umetnih snovi v vsakdanjem življenju 4 3
SUROVINE, POLIZDELKI, PROIZVODNI PROCES -4 -2
VRSTE UMETNIH SNOVI -4 2
LASTNOSTI -2 4
POSKUSI 0 0
ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH UMETNIH MAS
UMETNE SNOVI IZ NARAVNIH GRADIV
IZ CELULOZE 4 4
celuloid 5 5
UMETNE SNOVI IZ UMETNIH GRADIV
polietilen (lastnosti) 3 5
polietilen (uporaba) 3 3
polistiren – polistirol (lastnosti) 3 4
polistiren – polistirol (uporaba) 3 3
polivinilne snovi (lastnosti) 3 5
polivinilklorid (lastnosti) 4 3
polivinilklorid (uporaba) 3 3
akrilna stekla – pleksi stekla(lastnosti) 4 2
akrilna stekla – pleksi stekla (uporaba) 3 3
UMETNE SMOLE
epoksidne smole (lastnosti) 2 1
epoksidne smole (uporaba) 3 3
silikoni (lastnosti) 2 2
silikoni (uporaba) 3 3
POSTOPKI OBDELAVE 0 -3
TOPLOTNE OBDELAVE -4 -2
OBLIKOVANJE
tlačno litje -1 2
VIII
PREOBLIKOVANJE
globoki vlek 0 3
KRIVLJENJE IN UPOGIBANJE -1 2
MEHANSKE OBDELAVE 5 4
REZANJE, ŽAGANJE, LOMLJENJE 2 0
rezanje 3 3
žaganje -1 3
lomljenje -3 -2
LUKNJANJE, PILJENJE, BRUŠENJE, VRTANJE
luknjanje -1 0
piljenje in brušenje -1 2
vrtanje -2 3
SPAJANJE IN PLEMENITENJE POVRŠINE
lepljenje -2 0
varjenje -1 3
barvanje 0 0
poliranje -1 0
KAKO OBDELOVATI NEKATERA GRADIVA
OBDELAVA POLISTIROLA 2 2
spajanje 1 1
OBDELAVA POLIESTIROLNE PENE (STIROPOR)
rezanje 4 2
spajanje 1 0
površinska obdelava 2 0
OBDELAVA POLIESTRA 2 4
ulivanje poliestra -4 -4
VAROVANJE OKOLJA 2 1
IX
Preglednica 10.3: Ocene besedila U2.
Snov Ocena – VTC Ocena – TS
VLOGA UMETNIH SNOVI V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU 1 -2
polivinilklorid ali PVC – uporaba 2 5
Polietilen – uporaba 3 5
polistiren, stiropor – uporaba 3 5
poliamid (najlon, perlon) – lastnosti 3 5
poliamid (najlon, perlon) – uporaba 1 5
akrilno steklo – uporaba 3 5
Poliester – lastnosti 3 4
Poliester – uporaba 3 5
fenolplast (bakelit) – lastnosti 2 3
fenolplast (bakelit) – uporaba 2 4
umetne snovi in okolje 4 3
OBDELAVA UMETNIH SNOVI
žaganje -1 1
vrtanje -2 1
plastično oblikovanje -4 -4
oblikovanje granulata s segrevanjem 4 4
segrevanje z vročim zrakom -1 1
segrevanje z žarilno nitko -1 0
ulivanje poliesterske smole -1 4
globoko vlečenje -2 -2
brušenje 0 1
poliranje 0 2
lepljenje 4 5
organiziranje delovnega mesta 1 0
X
Preglednica 10.4: Ocene besedila U3.
Snov Ocena – VTC Ocena – TS
UVOD
zgodba o Petru 3 -3
zgodovina umetnih snovi 4 2
uporaba umetnih snovi danes 4 4
SUROVINE 3 4
slabe lastnosti -2 -2
POLIZDELKI -2 -3
LASTNOSTI IN VRSTE UMETNIH MAS
trdnost 2 0
trdota 4 3
topljivost 3 2
taljenje 2 2
gostota 1 0
higroskopičnost 3 2
toplotna prevodnost 4 3
prožnost 3 2
PODATKI O UMETNIH SNOVEH, KI JIH SREČAMO V UČBENIKU
Polivinilacetat – lastnosti 2 4
Polivinilacetat – uporaba 2 1
Polietilen – lastnosti 4 2
Polietilen – uporaba 3 1
Polivinilklorid – lastnosti 1 4
Polivinilklorid – uporaba 3 4
Poliakril – lastnosti 4 3
Poliakril – uporaba 3 3
Poliamid – lastnosti 4 3
Poliamid – uporaba 3 4
Polistiren – lastnosti 2 1
Polistiren – uporaba 1 2
poliesterska smola – lastnosti 4 2
poliesterska smola – uporaba 3 3
Bakelit – lastnosti 4 3
Bakelit – uporaba 2 2
zgodba o Petru 5 -1
XI
OBDELAVA UMETNIH SNOVI
zgodba o Petru 5 -4
ODREZAVANJE 1 1
žaganje -1 2
vrtanje 1 2
brušenje 2 3
PREOBLIKOVANJE 1 0
upogibanje 2 3
vlečenje -2 1
OBLIKOVANJE -1 0
litje -2 -2
SPAJANJE -3 -1
varjenje -1 3
zgodba o Petru 5 3
MOGOČE TE ZANIMA
izdelava izdelkov iz stiropora -1 -3
ekološka primernost snovi 4 4
XII
10.5 OCENE PREGLEDNIC Preglednica 10.5: Ocene preglednic U1.
Snov Ocena – BVTC Ocena – O
UVOD
zgodovinski 4 2
uporaba umetnih snovi v vsakdanjem
življenju
0 2
LASTNOSTI 5 1
IMENA 5 -1
KAKO JIH SPOZNAMO 2 -3
POSTOPKI OBDELAVE 4 -5
TOPLOTNE OBDELAVE 4 -5
MEHANSKE OBDELAVE 5 -5
rezanje, žaganje, lomljenje 4 -5
luknjanje, piljenje, brušenje, vrtanje 4 -5
spajanje in plemenitenje površine 5 -5
Preglednica 10.6: Ocene preglednic U2.
Snov Ocena – BVTC Ocena – O
LASTNOSTI 2 -1
lista delovnih mest 0 -5
Preglednica 116: Ocene preglednic U3.
Snov Ocena – BVTC Ocena – O
SUROVINE 5 -1
trdota – številski trak 3 -1
trdota – številski trak 4 -2
taljenje 4 -5
gostota 4 -5
XIII
10.6 OCENE FOTOGRAFIJ, SLIK, SKIC IN GRAFA Preglednica 10.8: Ocene fotografij, slik in skic U1.
Snov Predstavitev Ocena –
VB
Ocena –
O
Ocena –
U
UVOD
zgodovinski fotografija 1 0 -5 2
fotografija 2 0 -5 2
uporaba umetnih snovi v vaskdanjem
življenju
fotografija 1 -2 1 4
fotografija 2 -2 1 4
fotografija 3 1 1
fotografija 4 -1 1 4
fotografija 5 1 1 4
fotografija 6 -4 1 3
fotografija 7 -4 1 5
SUROVINE, POLIZDELKI,
PROIZVODNI PROCES
skica 1 0 3 5
skica 2 0 1 5
skica 3 0 1 5
skica 4 0 1 5
skica 5 0 1 5
skica 6 0 1 5
skica 7 0 1 5
LASTNOSTI UMETNIH SNOVI
zgradba mreže makromolekul slika 1 5 -5 5
slika 2 5 -5 5
slika 3 5 -5 5
POSKUSI skica 1 4 1 5
skica 2 4 1 5
skica 3 4 1 5
skica 4 4 1 5
skica 5 4 1 5
skica 6 4 1 5
XIV
ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH UMETNIH MAS
UMETNE SNOVI IZ NARAVNIH GRADIV
celuloid fotografija 1 -5 4
POSTOPKI OBDELAVE UMETNIH SNOVI
OBLIKOVANJE
tlačno litje skica 1 3 5 5
skica 2 3 5 5
skica 3 3 5 5
PREOBLIKOVANJE
globoki vlek skica 1 5 4 5
skica 2 5 4 5
fotografija -4 4 2
KRIVLJENJE IN UPOGIBANJE skica 1 3 5 5
skica 2 3 5 5
skica 3 -3 -5 5
fotografija 1 -3 -5 2
MEHANSKE OBDELAVE skica 1 4 -5 1
skica 2 4 -5 1
skica 3 4 -5 1
skica 4 5 -5 3
REZANJE, ŽAGANJE, LOMLJENJE
rezanje fotografija 1 4 -5 3
fotografija 2 5 -5 5
fotografija 3 2 -5 0
žaganje fotografija 1 0 -5 3
fotografija 2 0 -5 3
fotografija 3 0 -5 3
lomljenje fotografija 1 5 -5 5
fotografija 2 -1 -5 5
fotografija 3 -1 -5 5
LUKNJANJE, PILJENJE, BRUŠENJE, VRTANJE
luknjanje fotografija 1 3 -5 5
fotografija 2 4 -5 5
piljenje in brušenje fotografija 1 4 -5 5
fotografija 2 0 -5 5
vrtanje fotografija 1 -1 -5 4
XV
fotografija 2 -1 -5 5
SPAJANJE IN PLEMENITENJE POVRŠINE
lepljenje skica 1 -2 -5 5
skica 2 -2 -5 5
skica 3 -2 -5 5
fotografija 5 -5 -2
varjenje fotografija 1 5 -5 3
fotografija 2 4 -5 -3
barvanje fotografija 1 -5 5
poliranje skica 1 5 -5 5
skica 2 5 -5 5
fotografija -3 -5 4
KAKO OBDELOVATI NEKATERA GRADIVA
OBDELAVA POLISTIROLA fotografija -1 4 5
skica 1 -1 4 5
skica 2 -1 4 2
spajanje fotografija 1 4 3 4
fotografija 2 4 3 5
OBDELAVA POLIESTIROLNE PENE (STIROPOR)
rezanje fotografija 1 5 3 4
fotografija 2 5 3 4
fotografija 3 5 3 4
površinska obdelava fotografija brušenja
stiropora
5 4 5
fotografija barvanja
stiropora
-3 1 -5
skica 1 5 4 5
skica 2 5 4 5
skica 3 5 4 5
skica 4 5 4 5
fotografija 1 3 4 2
fotografija 2 3 4 2
XVI
OBDELAVA POLIESTRA fotografija 1 3 3 2
fotografija 2 3 3 2
ulivanje poliestra fotografija 1 2 -5 2
fotografija 2 3 -5 2
skica 1 -5 1 -5
VAROVANJE OKOLJA slika oznak 1 5 5 5
slika oznak 2 5 5 5
fotografija 5 5 5
XVII
Preglednica 10.9: Ocene fotografij, slik in skic U2.
Snov Predstavitev Ocena – VB Ocena – OZ Ocena – U
PRIDOBIVANJE
UMETNIH SNOVI IN
POLIZDELKOV
fotografija 1 -5 -1 5
fotografija 2 -5 -1 5
fotografija 3 -5 -1 5
fotografija 4 -5 -1 5
skica 1 -5 -1 5
skica 2 -5 -1 5
skica 3 -5 -1 5
skica 4 -5 -1 5
skica 5 -5 -1 5
skica 6 -5 -1 5
VRSTE UMETNIH
SNOVI
fotografija 1 -5 0 5
fotografija 2 -5 2 5
fotografija 3 -5 0 5
fotografija 4 -5 0 5
polivinilklorid ali PVC fotografija 1 0 -1 3
fotografija 2 5 -1 3
fotografija 3 4 -1 2
polietilen fotografija 1 0 -1 -4
fotografija 2 5 -1 3
fotografija 3 -1 -1 5
polistiren, stiropor fotografija 1 2 -1 3
fotografija 2 5 -1 -1
poliamid (najlon, perlon) fotografija 1 5 -2 5
fotografija 2 5 -2 5
akrilno steklo fotografija -5 -1 3
poliester fotografija 1 -2 -1 1
fotografija 2 -4 -1 4
fotografija 3 -4 -1 5
fenolplast (bakelit) fotografija 3 -1 5
XVIII
OBDELAVA UMETNIH SNOVI
žaganje fotografija 1 4 -1 5
fotografija 2 -3 -1 5
fotografija 3 -3 -1 5
vrtanje fotografija 1 -4 -1 5
fotografija 2 5 -1 5
oblikovanje granulata s
segrevanjem
fotografija 1 4 -1 4
fotografija 2 1 -1 4
fotografija 3 4 -1 5
fotografija 4 3 -1 2
skica 4 3 5
segrevanje z vročim
zrakom
fotografija 5 -1 4
skica 1 4 -1 5
skica 2 4 -1 5
segrevanje z žarilno
nitko
fotografija 4 -1 5
skica 1 3 -1 5
skica 2 3 -1 5
skica 3 3 -1 5
ulivanje poliesterske
smole
fotografija 1 2 -1 -1
fotografija 2 4 -1 4
brušenje fotografija 1 5 -1 5
fotografija 2 5 -1 5
poliranje fotografija 1 5 -1 5
fotografija 2 4 -1 5
lepljenje fotografija 1 1 -1 5
fotografija 2 1 -1 5
fotografija 3 1 -1 5
fotografija 4 2 -1 -2
XIX
KAKO IZDELAMO IZDELEK
Izdelajmo izdelek iz
akrilnega stekla
fotografija -5 -1 5
skica -5 -1 5
organizacija proizvodnje fotografija 1 -5 -1 5
fotografija 2 -5 -1 4
fotografija 3 -5 -1 4
fotografija 4 -5 -1 5
fotografija 5 -5 -1 5
fotografija 6 -5 -1 4
fotografija 7 -5 -1 5
Preglednica 10.10: Ocene fotografij, slik, skic in grafa U3.
Snov Predstavitev Ocena – VB Ocena – O Ocena – U
UVOD
zgodba o Petru fotografija 3 0 2
uporaba umetnih snovi
danes
fotografija 1 -1 3
SUROVINE skica 1 3 -5 5
skica 2 3 -5 5
skica 3 3 -5 5
graf 4 -5 /
POLIZDELKI fotografija 1 -2 -1 4
fotografija 2 -2 -1 1
fotografija 3 -2 -1 2
fotografija 4 -2 -1 4
fotografija 5 -2 -1 3
fotografija 6 -2 -1 4
fotografija 7 -2 -1 3
fotografija 8 -2 -1 4
skica 5 -1 5
XX
LASTNOSTI IN VRSTE UMETNIH MAS
trdnost skica 5 -5 5
topljivost fotografija 5 -1 4
gostota fotografija 1 -2 0 -2
fotografija 2 -2 0 -2
skica 1 5 -5 5
skica 2 5 -5 5
skica 3 5 -5 5
higroskopičnost fotografija 5 -1 4
toplotna prevodnost skica 5 -1 5
prožnost fotografija 1 5 -1 5
fotografija 2 5 -1 5
fotografija 3 5 -1 4
skica 5 -5 5
PODATKI O UMETNIH SNOVEH, KI JIH SREČAMO V UČBENIKU
polietilen fotografija 3 0 5
polivinilklorid fotografija 5 0 3
poliakril fotografija 1 0 -2
poliamid fotografija 1 1 0 4
fotografija 2 2 0 5
polistiren fotografija 4 -2 -2
bakelit fotografija 4 0 4
zgodba o Petru fotografija 4 0 2
OBDELAVA UMETNIH SNOVI
zgodba o Petru fotografija 3 0 1
ODREZAVANJE
žaganje skica 3 -5 5
brušenje skica 1 4 -5 3
skica 2 4 -5 4
XXI
PREOBLIKOVANJE
upogibanje fotografija 3 0 4
skica 1 2 -5 5
skica 2 4 -2 5
skica 3 4 -2 5
vlečenje fotografija 1 0 -1 5
fotografija 2 0 0 2
fotografija 3 0 0 5
skica -1 -5 5
OBLIKOVANJE
litje fotografija 5 0 4
SPAJANJE fotografija 1 3 0 4
fotografija 2 2 0 5
fotografija 3 2 0 -2
varjenje fotografija 1 4 0 4
fotografija 2 4 0 5
skica 1 3 -5 5
zgodba o Petru fotografija 1 4 0 4
fotografija 2 4 0 5
fotografija 3 4 0 5
fotografija 4 4 0 5
fotografija 5 -1 0 5
fotografija 6 -1 0 5
fotografija 7 2 -1 5
MOGOČE TE ZANIMA
izdelava izdelkov iz
stiropora
fotografija 1 -1 0 4
fotografija 2 -2 0 3
fotografija 3 -2 0 4
ekološka primernost snovi skica 1 3 -5 5
skica 2 4 -5 5
XXII
10.7 OCENE BLOK SHEM Preglednica 10.11: Ocene blok shem U1.
Snov Ocena
SUROVINE, POLIZDELKI, PROIZVODNI PROCES 1
VRSTE UMETNIH SNOVI 5
OBDELOVALNI POSTOPKI 0
Preglednica 10.12: Ocene blok shem U2.
Snov Ocena
PRIDOBIVANJE UMETNIH SNOVI IN POLIZDELKOV 1
VRSTE UMETNIH SNOVI 3
OBDELAVA UMETNIH SNOVI – globoko vlečenje 0
KAKO IZDELAMO IZDELEK 5
Preglednica 10.13: Ocene blok shem U3.
Snov Ocena
UVOD – uporaba umetnih snovi danes 3
SUROVINE 5
OBDELAVA UMETNIH MAS
upogibanje 0
vlečenje 0
litje 0
XXIII
10.8 OCENE ZANIMIVOSTI Preglednica 10.14: Ocene zanimivosti vseh treh učbenikov.
U1 U2 U3 Snov Ocena
UVOD
uporaba
umetnih
snovi v
vaskdanjem
življenju –
imena
umetnih
mas
4
UMETNA
VLAKNA
5
GUMA 5
Snov Ocena
VRSTE UMETNIH
SNOVI
celuloid 3
Snov Ocena
UVOD
polimerizacija 5
celuloid 4
LASTNOSTI
gostota 4
higroskopičnost 4
toplotna
prevodnost
4
PODATKI O UMETNIH
SNOVEH
polivinilklorid 4
kratice imen 3
upogibanje 3
MOGOČE TE ZANIMA
ekološka
primernost
snovi
4
10.9 OCENE OPOZORIL Preglednica 10.15: Ocene opozoril U1 in U2.
U1 U2 Snov Ocena
MEHANSKE OBDELAVE
lomljenje 1
vrtanje 2
Snov Ocena
OBDELAVA UMETNIH SNOVI
oblikovanje granulata s
segrevanjem
0
ulivanje poliesterske smole 4
globoko vlečenje 2
lepljenje 4
XXIV
10.10 OCENE NALOG IN VPRAŠANJ Preglednica 10.16: Ocene nalog in vprašanj U1.
Snov Predstavitev Ocena
KAKO JIH SPOZNAMO naloga za razmislek 2
KRIVLJENJE IN UPOGIBANJE naloga za razmislek -1
OBDELAVA POLISTIROLNE PENE
površinska obdelava naloga za razmislek 4
površinska obdelava vprašanja 2
površinska obdelava vprašanja o varnostnih ukrepih -1
10.11 OCENE TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE Preglednica 10.17: Ocene tehniške dokumentacije U2.
Snov Predstavitev Ocena
KAKO IZDELAMO IZDELEK –
Tehniška dokumentacija
delavniška risba s kosovnico 4
tehnološki list 5
XXV
10.12 ŠTEVILO NALOG RAZLIČNIH MISELNIH STOPENJ PO
BLOOMU
Preglednica 10.18: Število nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za DZ1.
Sklop Število
nalog
Število
nalog:
znanje
Število
nalog:
razumevanje
Število
nalog:
uporaba
Število
nalog:
analiza
Število
nalog:
sinteza
Število
nalog:
vrednotenje
1. 14 2 12
2. 6 5 1
3. 4 1 3
celotno
poglavje
24 3 20 1
Preglednica 10.19: Število nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za DZ2.
Sklop Število
nalog
Število
nalog:
znanje
Število nalog:
razumevanje
Število
nalog:
uporaba
Število
nalog:
analiza
Število
nalog:
sinteza
Število
nalog:
vrednotenje
1. 4 1 1 1 1
2. 5 4 1
3. 8 1 2 1 1 3
4. 3 3
celotno
poglavje
20 1 3 9 1 5 1
Preglednica 10.20: Število nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za DZ3.
Sklop Število
nalog
Število
nalog:
znanje
Število
nalog:
razumevanje
Število
nalog:
uporaba
Število
nalog:
analiza
Število
nalog:
sinteza
Število
nalog:
vrednotenje
1. 23 7 8 4 3 1
2. 16 6 6 2 1 1
celotno
poglavje
39 13 14 6 4 2
XXVI
10.13 ODSTOTEK NALOG RAZLIČNIH MISELNIH STOPENJ PO
BLOOMU Preglednica 10.21: Odstotek nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za DZ1.
Sklop Število
nalog:
znanje [%]
Število nalog:
razumevanje
[%]
Število
nalog:
uporaba
[%]
Število
nalog:
analiza [%]
Število
nalog:
sinteza [%]
Število nalog:
vrednotenje
[%]
1. 14 86
2. 83 17
3. 25 75
celotno
poglavje
13 83 4
Preglednica 10.22: Odstotek nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za DZ2.
Sklop Število
nalog:
znanje [%]
Število nalog:
razumevanje
[%]
Število
nalog:
uporaba
[%]
Število
nalog:
analiza [%]
Število
nalog:
sinteza [%]
Število nalog:
vrednotenje
[%]
1. 25 25 25 25
2. 80 20
3. 13 25 13 13 38
4. 100
celotno
poglavje 5 15 45 5 25 5
Preglednica 10.23: Odstotek nalog različnih taksonomskih stopenj po Bloomu za DZ3.
Sklop Število
nalog:
znanje [%]
Število
nalog:
razumevanje
[%]
Število
nalog:
uporaba
[%]
Število
nalog:
analiza [%]
Število
nalog:
sinteza [%]
Število nalog:
vrednotenje
[%]
1. 30 35 17 13 4
2. 38 38 13 6 6
celotno
poglavje 33 36 15 10 5
XXVII
10.14 VPRAŠANJA ZA INTERVJU
OBDELAVA GRADIV – UMETNE SNOVI (VPRAŠALNIK ZA UČITELJE) Če je vprašanje označeno z *, pomeni, da lahko obkrožite več odgovorov.
Spol: moški ženska 1. Koliko časa že poučujete Tehniko in tehnologijo oz. Tehnično vzgojo?
manj kot 2 leti med 2 in 5 leti med 5 in 10 let več kot 10 let
2. Kolikokrat ste že izvedli enoletni izbirni predmet Obdelava gradiv – umetne snovi? še nikoli 1 x 2 x 3 x > 3 x
3. Kakšen je vaš strokovni naziv?
učitelj mentor svetovalec svetnik
I. TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA – UČBENIK 4. Kateri učbenik uporabljate
pri pouku Tehnike in tehnologije?
Razlog izbire*:
S. Kocijančič in ostali, Tehnika in tehnologija za 7. razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1999).
S. Fošnarič in ostali, Tehnika in tehnologija 7. Učbenik za 7. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Izotech, 2003).
B. Aberšek in ostali, Tehnika 7. Učbenik za pouk tehnike in tehnologije v 7. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2003).
obseg teorije razlaganje pojmov vsebovane naloge fotografije in skice preglednično podajanje praktični
primeri opisi obdelovalnih postopkov tehnična dokumentacija poudarek na varnostnih ukrepih
drugo:______________________________________ ____________________________________________
5. Kaj bi želeli izboljšati pri izbranem učbeniku?
5.1. Glede besedila*: manj obsežno/ bolj obsežno manj strokovnih izrazov/ več strokovnih izrazov drugo:__________________________________________________________________
5.2. Glede preglednic*: manj besedila manj primerov / več primerov manj pojmov/terminov/ več pojmov/terminov sklic na preglednice v besedilu naslove oz. opise drugo:__________________________________________________________________
5.3. Glede fotografij, slik in skic*: navezanost na besedilo sklic na fotografijo v besedilu opise detajle fotografij, slik, skic
osvetljenost fotografij, slik, skic drugo:__________________________________________________________________
5.4. Kaj bi še dodali v izbrani učbenik*? (več) zanimivosti več blok shem več varnostnih opozoril tehniško dokumentacijo drugo:_______________________________________________________________________
XXVIII
II. TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA – DELOVNI ZVEZEK
6. Ali uporabljate delovni zvezek pri pouku Tehnike in tehnologije? da ne 6.1. Razlog izbire*:
vprašanja navodila za praktične naloge tehnična dokumentacija za izdelke opisi obdelovalnih postopkov
samostojnost učencev pri izdelavi izdelkov drugo:_________________________________________________________________
znanje razumevanje uporaba analiza sinteza vrednotenje
7. V delovnih zvezkih so naloge različnih zahtevnostnih stopenj, ki jih lahko razdelimo glede na Bloomovo taksonomijo na znanje, razumevanje, uporabo, analizo, sintezo in vrednotenje. (Razvrstite področja nalog glede na to, kako pogosto bi se po vašem mnenju morale pojavljati naloge te stopnje v delovnem zvezku. Z 1 označite tisto stopnjo, ki se vam zdi najpomembnejša, s 6 pa tisto, ki se vam zdi najmanj pomembna.)
8. Katere umetne mase najpogosteje uporabljate za izdelavo izdelkov*?
termoplast akrilno steklo poliesterska smola penasti polistiren granulat PVC drugo: _________________________________________________________________
9. Ketere so najpogostejše težave učencev pri izdelavi izdelkov*?
težave pri žaganju težave pri rezanju težave pri lomljenju težave pri vrtanju težave pri piljenju in brušenju
opekline pri delu z granulatom agresivnost vonja poliesterske smole termoplast se pri segrevanju s fenom preveč segreje pri globokem vleku se termoplast raztrga
drugo: ___________________________________________________________________
10. Pri katerem obdelovalnem postopku rabijo učenci največ vaše pomoči*? žaganje rezanje lomljenje luknjanje vrtanje piljenje in brušenje lepljenje poliranje segrevanje granulata ulivanje poliestra globoki vlek drugo:___________________________________________________________________
11. Katera osebna zaščitna sredstva dejansko uporabljate pri posameznih postopkih ? zaščitna
očala halja rokavice klešče zračenje
prostorov vpetost v primež
žaganje lomljenje piljenje in brušenje
vrtanje ulivanje poliesterske smole
lepljenje segrevanje termoplasta – upogibanje
globoki vlek segrevanje granulata
XXIX
III. OBDELAVA GRADIV – UMETNE SNOVI 12. Katere predmete iz umetnih mas izdelujete pri Obdelavi gradiv – umetne snovi*?
- Gospodinjski in hišni pripomočki: vaza iz akrilnega stekla posodica iz termoplasta, izdelana z globokim vlekom deska za rezanje jedilni pribor kozarec gumbi koš za dežnike koš za smeti lonček lopata prijemalka za torto nož za pisma obešalnik obroček za serviete
pladenj plastenka podstavek za kozarce (steklenice, kuhano jajce) posoda za hranjenje živali predpasnik skodelica smetišnica vrečka;
- Kletni, podstrešni, vrtni pripomočki: baterijska svetilka lestev ptičja kletka ptičja krmilnica rože streha voziček;
- Pohištvo: akvarij mizica pručka ročaj za omaro oglasna tabla stol tabla za obvestila ura; - Stojala: stojalo za pisala – iz poliesterskih smol stojalo iz akrilnega stekla stojalo za pisalni pribor iz PVC-cevi stojalo za lističe iz termoplasta s segrevanjem stojalo iz PVC-ja stojalo za CD stojalo za sliko stenska dekoracija stojalo za pisalni pribor (zobne ščetke) stojalo za bloke (položnice, prtičke) stojalo za gmobitel; -Svetila: luč (lučka) sveča svečnik svetilka; - Pisarniški pripomočki: kuli ovitek paleta paleta za barve (slikarska) peresnica plastična mapa podlaga za miško posoda za sponke ravnilo risalna igla sponka šablona ščitnik za stikalo škatlica; - Geometrijsko orodje: geometrijski liki geometrijska telesa geotrikotnik svetlobna prizma; -Osebni predmeti: broška čevelj denarnica gladilnik glavnik hranilnik modni dodatki nakit očala ogrlica okvir za sliko pinceta sončna očala tehtnica žlica za čevlje zajec zobna ščetka; - Igrače: ladjica iz stiropora 4 krat 4 bodalo jo-jo igralne kocke lok lopata za peskovnik maska plastično jajce raketa rašpla robot ropotuljica senčnik skubi-dubi vesoljska ladja
vetrnica vrtavka zmaj žoga; - Promet: avion avto avtocesta čoln helikopter letalo most semafor splav tovornjak; - Okraski: okraski iz stiropora napisi za vrata novoletni okraski okras z žuželko; - Obeski: obesek iz poliesterske smole obesek iz akrilnega stekla obesek iz PVC-ja obesek iz granulata kalup; - Maškarada: pustna maska pustno oblačilo; - Gradbena orodja: dvigalo turbina žerjav; - Makete: gradu cerkve koša za košarko osončja; - Nacionalni simboli: Slovenija slovenski grb; - Odpadni material: embalaža skulptura iz odpadkov ; - Pripomočki – vreme: anemometer merilec vetra mlini na vodo mlini na veter vetrokaz vodno kolo; - Pripomočki – mrčes: muholovka past za ose zavesa proti mrčesu; - Ostalo: hlapilnik mravljične kisline glasbilo izdelki iz das mase okostnjak številčnica ure tloris učilnice TIT -Drugo:_____________________________________________________________________
13. Kje ste dobili idejo za izdelke*?
iz učbenika(ov) delovnega(nih) zvezka(ov) iz literature s svetovnega spleta na seminarjih drugo: ___________________________________________________________________
14. V učbeniku je nekaj idej projektnih nalog. Pri katerem od predlaganih izdelkov se
po vašem mnenju učenci največ naučijo o umetnih snoveh? izdelek iz granulata tovornjak – igrača ladjica iz stiropora stojalo za pisala – iz poliesterskih
smol anemometer pri nobenem se ne naučijo dovolj 14.1. Zakaj?
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________
XXX
15. Ali uporabljate delovni zvezek Obdelava gradiv – umetne snovi? da ne 15.1. Razlog izbire*?
vprašanja navodila za praktične nalog tehnična dokumentacija za izdelke opisi obdelovalnih postopkov samostojnost učencev pri izdelavi izdelkov
drugo:_________________________________________________________________
IV. POIMENOVANJA UMETNIH SNOVI
16. Katero poimenovanje uporabljate za elaste? elasti elastomeri 16.1. Zakaj?
učbenik TIT stroka pogovorno
drugo:___________________________________________________________________
17. Kako imenujete termo in duroplaste skupaj? plasti umetne plastične snovi nikoli ne uporabljam skupne besede 17.1. Zakaj?
učbenik TIT stroka pogovorno
drugo:___________________________________________________________________
18. Katero ime uporabljate za penasti polistirol? penasti polistirol penasti polistiren stiropor
18.1. Zakaj? učbenik TIT stroka pogovorno
drugo:___________________________________________________________________
19. Katero ime uporabljate za akrilno steklo? akrilno steklo poliakril pleksi steklo
19.1. Zakaj? učbenik TIT stroka pogovorno
drugo:___________________________________________________________________
20. Katero ime uporabljate za polivinilkloridne cevi? polivinikloridna cev juvidur cev
20.1. Zakaj? učbenik TIT stroka pogovorno
drugo:___________________________________________________________________
21. Katero ime uporabljate za bakelit? bakelit fenolplast
21.1. Zakaj? učbenik TIT stroka pogovorno drugo:__________________________________________________________________
Hvala!
XXXI
10.15 ODGOVORI INTERVJU – UČBENIK Preglednica 10.24: Željene spremembe besedila.
Besedilo
Manj obsežno
[%]
Bolj obsežno
[%]
Manj
strokovnih
izrazov [%]
Več strokovnih
izrazov [%] Nič [%]
U1 50 50
U2 43 57
U3 50 50
Preglednica 10.25: Željene izboljšave preglednic.
Preglednice
Manj
besedila
[%]
Manj
primerov
[%]
Več
primerov
[%]
Manj
pojmov/
terminov
[%]
Več
pojmov/
terminov
[%]
Sklic v
besedilu
[%]
Naslovi
oz. opisi
[%] Nič [%]
U1 50 50
U2 57 14 43
U3 100 50
Preglednica 10.26: Željene spremembe pri fotografijah, slikah in skicah.
Fotografije,
slike, skice
Navezanost
na besedilo
[%]
Sklic v
besedilu [%] Opise [%] Detalje [%]
Osvetljenost
[%] Nič [%]
U1 50 50
U2 14 14 43 29 43
U3 50 100
XXXII
Preglednica 10.27: Dodatki, ki bi jih želeli učitelji.
Kaj dodali
(Več) zanimivosti
[%]
Več blok
shem [%]
Več varnostnih
opozoril [%]
Tehniška
dokumentacija
[%]
Primeri
iz
življenja
otrok
[%] Nič [%]
U1 50 50 50
U2 29 14 14 29
U3 50 50
10.16 ODGOVORI INTERVJU – DELOVNI ZVEZEK Preglednica 10.28: Uporaba delovnega zvezka pri pouku Tehnike in tehnologije.
Uporaba
delovnega
zvezka Da Ne Vprašanja Navodila TD
Opisi
obdelovalnih
postopkov
Samostojnost
učencev
število [%] 36 64 9 36 27 27 18
Preglednica 10.29: Mnenje učiteljev o Bloomovi taksonomiji.
Bloom Znanje Razumevanje Uporaba Analiza Sinteza Vrednotenje
1. mesto
[%]
71 29
2. mesto
[%]
14 29 57
3. mesto
[%]
72 14 14
4. mesto
[%]
14 72 14
5. mesto
[%]
14 57 28
6. mesto
[%]
43 57
XXXIII
Preglednica 10.30: Najpogostejša umetna snov pri izdelavi predmetov pri pouku TIT.
Najpogostejša
umetna snov Termoplast
Akrilno
steklo
Poliesterska
smola
Penasti
polistiren Granulat PVC
število [%] 36 81 18 36 36 18
Preglednica 10.31: Najpogostejše težave pri izdelavi predmetov iz umetnih mas.
Najpogostejše
težave Žaganje Rezanje Lomljenje Vrtanje
Vonj
poliesterske
smole
število [%] 27 9 9 27 27
Najpogostejše
težave
Termoplast
preveč segreje
Termoplast
raztrga Zarisovanje Upogibanje
število [%] 27 9 9 9
Preglednica 10.32: Postopki, kjer učenci potrebujejo največ učiteljeve pomoči.
Največ
pomoči
Žaganje Vrtanje Piljenje in
brušenje
Segrevanje
granulata
Ulivanje
poliestra
Globoki
vlek
število [%] 18 36 9 36 55 64
XXXIV
10.17 ODGOVORI INTERVJU: OBDELAVA GRADIV – UMETNE
SNOVI Preglednica 10.33: Izdelki.
izdelki število
stojalo iz akrilnega stekla 10
novoletni okraski 8
okraski iz stiropora 7
stojalo za pisala iz poliesterskih smol 6
ladjica iz stiropora 5
svečnik 5
broška 5
stojalo za mobitel 4
nakit 4
obesek iz poliesterske smole 4
obesek iz akrilnega stekla 4
stojalo za bloke 4
posodica iz termoplasta, izdelana z globokim vlekom 4
podstavek za kozarce 3
stojalo za CD 3
vaza 3
ura 3
avto 3
nož za pisma 2
stenska dekoracija 2
embalaža 2
skulptura iz odpadkov 2
voziček 2
sveča 2
škatlica 2
modni dodatki 2
obesek iz granulata 2
merilec vetra 2
luč 2
pručka 2
mizica 2
posoda za sponke 2
XXXV
stojalo iz PVC-ja 2
stojalo za pisalni pribor iz PVC-cevi 2
stojalo za lističe iz termoplasta s segrevanjem 2
ropotuljica 1
posoda za sponke 1
pinceta 1
izdelki iz das mase 1
rože 1
gladilnik 1
zmaj 1
glasbilo 1
igralne kocke 1
številčnica ure 1
paleta za barve 1
čoln 1
letalo 1
stojalo za sliko 1
stojalo za pisalni pribor 1
napisi za vrata 1
lonček 1
obešalnik 1
smetišnica 1
obesek iz PVC-a 1
avion 1
lopata za peskovnik 1
denarnica 1
obroček za serviete 1
stol 1
stojalo za pisalni pribor 1
žlica za čevlje 1
most 1
tovornjak 1
avtocesta 1
Makete: hiše, bivalni prostor, stanovanjska oprema, pohištvo 1
XXXVI
Preglednica 10.34: Viri idej za izdelke.
Ideje za
izdelke Učbenik
Delovni
zvezek Literatura Splet Seminarji Lastna
število [%] 63 45 63 63 63 18
Preglednica 10.35: Izdelek iz učbenika Obdelava gradiv – umetne snovi, pri katerem se učenci največ
naučijo.
Največ
naučijo Granulat
Tovornjak
– igrača
Ladjica iz
stiropora
Stojalo za
pisala Anemometer
Pri
nobenem
dovolj
Pri vsakem
nekaj
število [%] 18 27 9 18 9 9 9
Preglednica 10.36: Uporaba delovnega zvezka pri Obdelavi gradiv – umetne snovi.
Uporaba
delovnega
zvezka
Da Ne Vprašanja Navodila TD Opisi
obdelovalnih
postopkov
Samostojnost
učencev
število [%] 27 73 9 27 27 9 18
XXXVII
10.18 ODGOVORI INTERVJU – POIMENOVANJA
Preglednica 10.37: Poimenovanje elasti.
Ime Število [%]
elasti 91
elastomeri 9
Preglednica 10.38: Poimenovanje penasti polistirol.
Ime Število [%]
penasti polistirol
penasti polistiren
stiropor 91
penasti PVC 9
Preglednica 10.39: Poimenovanje akrilno steklo.
Ime Število [%]
akrilno steklo 45
poliakril
pleksi steklo 55
Preglednica 10.40: Poimenovanje polivinilkloridna cev.
Ime Število [%]
polivinilkloridna cev 55
juvidur cev 45
XXXVIII
10.19 IZDELKI IZ ODPADNE EMBALAŽE
Iz odpadne embalaže se da sestaviti veliko uporabnih izdelkov.
10.19.1 Izdelki iz polivinilkloridne embalaže
Tako lahko naredimo kmetijska orodja iz plastenk, ki so izdelane iz polivinilklorida
(plastenke krem, šamponov,...), če jih izrežemo v željeno obliko s škarjami ali nožem za
papir, slika 10.1. Za oblikovanje pa je primernejši zgornji del v katerega lahko vsadimo
ročaj, ki pa je lahko plastičen ali lesen.
Tako lahko naredimo kmetijska orodja iz plastenk, če jih izrežemo v željeno obliko s
škarjami ali lepenkarskim nožem, slika 10.1. Za oblikovanje pa je primernejši zgornji
del, v katerega lahko vsadimo ročaj, ki pa je lahko plastičen ali lesen.
Slika 10.1: Orodje iz odpadne embalaže [64, str.72].
10.19.2 Izdelki iz embalaže iz polietilena
Iz plastenk iz polietilena (plastenke od vode, sokov,...) in jogurtovih kozarčkov lahko
naredimo tudi merilce vetra, slika 10.2. Tako da jih povežemo s paličicami, lončka nad
plastenko pa seveda zlepimo skupaj z lepilnim trakom.
XXXIX
Slika 10.2: Merilci vetra iz odpadne embalaže [58].
10.19.3 Izdelki iz različne vrste embalaže
Naredimo lahko tudi različna vozila. Za tovornjak potrebujemo nekaj odpadnih škatlic
iz polietilena (od kaset za kamero, posoda), ploščo iz akrilnega stekla (lahko večji kos
tiste za kurjavo), kolesa (pokrovčki tetrapak embalaže) in palčke za osi med kolesi
(kovinske oblečene v umetno gumo), slika 10.3 (a), ter lepilo in lepilni trak. Škatlice
smiselno zlepimo skupaj in na podlago iz akrilnega stekla. V kolesa namestimo osi in
jih z lepilnim trakom pritrdimo na akrilno steklo. Dobimo izdelek, kakršnega vidimo na
sliki 10.3 (b). Lahko pa ga izboljšamo, da na kolesa nalepimo umetno gumo.
(a) (b)
Slika 10.3: (a) Sestavni deli tovornjaka in (b) tovornjak .
XL
10.20 IZDELEK IZ PENASTEGA POLISTIRENA – LADJICA
Za izdelavo potrebujemo ploščo penastega polistirena, debeline 10 mm in debeline 5
mm, kos PVC-folije, slamico za sok, najlonsko nit.
Izdelava ladjice poteka po naslednjih korakih: izdelava načrta za ladjico, odločitev za
posamezne tehnološke postopke, lepljenje ladjice, izdelava lukenj, skiciranje lastnih
zamisli izvedbe koles z lopaticami, izdelava koles, sestavljanje ladjice, izdelava
podstavka in preizkušanje ladjice [50].
Na ploščo penastega polistirena narišemo podstavek, dve stranici, zadnjo stranico,
vmesni del ladjice, dva nosilca za ladjico (pritrjena bosta na podstavek) in 2 kolesi.
Sledi izrezovanje sestavnih delov z rezalnikom penastega polistirena na vročo žico,
slika 10.4 (a). Nato sestavne dele zlepimo skupaj. Naredimo podstavek. Izrežemo kolesa
in nanje nalepimo lopatice iz PVC-folije. Izvrtamo luknji, skozi kateri bomo dali
slamico in nanjo prilepili kolesa. Lahko pa izvrtamo luknjo tudi skozi vmesno steno in
skoznjo napeljemo vrvico. Dobimo izdelek, kakršnega vidimo na sliki 10.4 (b) [48].
(a) (b)
Slika 10.4: Rezalnik penastega polistirena [57] in ladjica iz penastega polistirena [50, str.42].
10.21 IZDELEK IZ GRANULATA
Izdelek iz granulata izdelamo po naslednjih korakih: skica ideje, izbira kalupa, izbira
granulata, nameščanje zrnc granulata v izbrani kalup, segrevanje in taljenje granulata v
kalupih (formah), ohlajanje forme, izstavljanje predmeta iz kalupa, vrtanje in brušenje
XLI
ter montaža dodatkov, na koncu pa kontrola, vrednotenje, dopolnjevanje, spreminjanje
in diskusija [51].
Granulat je polizdelek, ki ga pridobivajo z drobljenjem odpadne embaleže [13].
Najdemo ga v različnih barvah, kar vidimo tudi na sliki 10.5 (a). Ko izberemo granulat,
ga nasujemo v modele (forme), kakršne vidimo na sliki 10.5 (b). Nato damo vse skupaj
v pečico, slika 10.5 (c), na temperaturo od 150 oC do 240 oC [6]. Granulat se stali in
zavzame obliko modela. Ko jemljemo vroč izdelek iz pečice, ga primemo s kleščami,
kasneje lahko tudi z rokavicami. Izdelek potem ohladimo (lahko v vodi) in ga zbrusimo.
Po želji pa ga lahko dopolnimo z dodatki in vrtamo. Dobimo izdelke, kakršne vidimo na
sliki 10.5 (d).
(a) (b)
(c) (d)
Slika 10.5: (a) Granulat [59], (b) modeli (forme) [51], (c) pečica [59] in izdelki [60].
XLII
10.22 GLOBI VLEK
Vlečenje je postopek, s katerim lahko preoblikujemo termoplaste v drugačno obliko
zaradi elastičnosti in raztegljivosti segretega materiala [30].
Pri delu si pomagamo z orodjem, ki je sestavljeno iz matrice in patrice, slika 10.6 (a),
ter z ustreznim grelcem (fenom), slika 10.6 (b). Delo poteka v naslednjih fazah:
priprava patrice in matrice, segrevanje folije do elastičnosti, pritisk segrete snovi z
patrico, ohlajanje materiala, razstavljanje matrice.
(a) (b)
Slika 10.6: (a) Matrica in patrica [30] in večnamenski fen [61].
Matrica je sestavljena iz dveh plošč, v katerih je odprtina, ki predstavlja zunanjo obliko
izdelka. Med ti dve plošči vložimo termoplastično folijo (folijo iz polietilena ali
polistirena), stisnemo in spnemo z vijaki. Na ta način preprečimo, da bi kasneje pri
vlečenju material (folija) izpadel iz matrice. Sledi segrevanje folije do elastičnosti z
ustreznim grelcem, med tem pa prostor zračimo, saj lahko pri segrevanju umetnih snovi
nastajajo škodljivi plini. Vzamemo patrico, ki je izdelana iz polnega materiala in ima
notranjo obliko izdelka. Z njo pritisnemo na segreto maso in jo povlečemo skozi
odprtino matrice. Masa se pri tem preoblikuje in stanjša. Ko se izdelek ohladi in postane
spet trden, matrico razstavimo [30].
XLIII
10.23 UPOGIBANJE TERMOPLASTA – STOJALO ZA LISTKE
Pri izdelavi posameznih delov iz termoplasta (plošča poiletilena ali polistirena) lahko
naredimo upogib prostoročno, ob ravnem robu plošče ali mize, slika 10.7 (a), tako kot
to počnemo s kartonom. Obdelovanec primerno segrejemo z večnamenskim fenom,
kakršnega vidimo na sliki 10.6 (b), da ga omehčamo in ga nato oblikujemo prosto.
Obdelovanec pa lahko ukrivimo tudi s pomočjo šablone, slika 10. 7 (b). Pri tem si lahko
pomagamo s kosom lesa. Obdelovanec primerno segrejemo z večnamenskim fenom,
omehčamo in oblikujemo po šabloni. Šablona ne sme biti izdelana iz kovine, ker se
obdelovanec v njej prehitro ohladi.
Pri delu moramo uporabljati zaščitne rokavice (usnjene ali ognjevarne), saj so
obdelovanci vedno vroči nad 50 °C [30].
Slika 10.7: (a) Krivljenje termoplasta prosto [30] in (b) krivljenje termoplasta s pomočjo šablone [30].
Pri prepogibanju pa lahko uporabimo tudi žarilno nitko.
S prepogibanjem lahko tako izdelamo preprost izdelek, kakršnega vidimo na sliki 10.8
(a), in sicer tako, da dve ploščici iz termoplasta ukrivimo na obeh staneh in ju zlepimo
skupaj, slika 10.8 (b).
XLIV
(a) (b)
Slika 10.8: Stojalo za listke [47, str. 35] in lepljenje stojala za listke [47, str. 35].
10.24 ULIVANJE POLIESTERSKE SMOLE
Poliestersko smolo lahko v obliki seta, slika 10.9 (a), kupimo v trgovinah z umetniškim
materialom. V kompletu dobimo poleg smole še pospeševalec in trdilec, steklena
vlakna, brusni papir in pribor (posodica, palčke).
Ulivanje poteka po naslednjih korakih:
obdelamo površino, ki bo prišla v stik s poliestrom, s čebeljim voskom, kar bo
preprečilo lepljenje,
zlijemo zahtevano količino poliesterske smole snovi v mešalno posodo,
dodamo pospeševalec (preberemo navodila za uporabo) in zmešamo obe
tekočini,
dodamo trdilec v mešanico in dobro premešamo,
mešanico vlijemo v kalup, slika 10.9 (b), ki ga lahko naredimo z globokim
vlekom in je lahko različnih oblik. Po želji lahko kalup napolnimo do polovice,
počakamo, da se strdi, vstavimo figuro in nato kalup napolnimo do vrha. V tem
primeru dobimo izdelek kakršnega kaže slika 10.9 (c) [62].
izdelek na koncu še zbrusimo in spoliramo.
XLV
(a) (b)
(c)
Slika 10.9: (a) Poliesterski set [30], kalup [63] in izdelek iz poliesterske smole [64].
10.25 STOJALO ZA PISALA IN LISTKE
Za izdelavo potrebujemo poliesterski set, kos polivinilkloridne cevi, kos akrilnega
stekla za podsatvek, orodje in pribor za zarisovanje, vrtalni stroj, vibracijsko žago in
kolutni brusilnik.
XLVI
Izdelava izdelka poteka po naslednjih korakih:
najprej ulijemo nosilec iz poliesterske smole, kot je opisano v prilogi 10.24,
Cev iz polivinilklorida odžagamo pod kotom ali pa naravnost, robove cevi nato
zbrusimo,
ko se odlitek iz poliesterske smole posuši, ga razdelimo na dva enaka dela,
zarišemo še utore za listke in sredine lukenj,
izvrtamo luknje in izžagamo utore za papir,
robove nosilcev spilimo in zbrusimo,
na vsako stran cevi nalepimo en nosilec,
dobimo izdelek, kakršnega vidimo na sliki 10.10 [48].
Slika 10.10: Stojalo za pisala in listke [48, str. 54] .
IZJAVA
Izjavljam, da sem diplomsko nalogo izdelala samostojno pod vodstvom mentorja prof.
dr. Janeza Jamška, doc. Izkazano pomoč drugih sodelavcev sem v celoti navedla v
zahvali.
Ljubljana, 12. 6. 2008 Mojca Markelj
