UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

TRŽNO KOMUNICIRANJE NA PRIMERU

ADRENALINSKEGA ŠPORTA ZORBING

Študentka: Saša Žula Študentka rednega študija Številka indeksa: 81552940 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: mag. Sonja Sibila Lebe

Lektorici: Cveta Zagode, prof. Vlasta Lampret, prof.

Štore, junij 2005

2

PREDGOVOR V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji moč opaziti rast priljubljenosti adrenalinskih športov. Na slovenskem tržišču se jim je pred tremi leti pridružil tudi, iz Nove Zelandije uvožen, adrenalinski šport, imenovan zorbing. A kljub večletni prisotnosti na našem tržišču, ni poznan širši slovenski javnosti. Odločili smo se podrobneje raziskati razloge za omenjeni problem in poiskati rešitve zanj, saj menimo, da je v Sloveniji veliko navdušencev nad tovrstnimi športi in ima zorb velike možnosti za tržni uspeh. Zastavili smo si cilje predstaviti obravnavani šport ter analizirati značilnosti ponudbe in trenutnega tržnega komuniciranja zorbinga v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika in s SWOT analizo. Med cilje smo uvrstili tudi primerjavo oglaševanja zorbinga po internetu v Sloveniji s tovrstnim oglaševanjem športa v Novi Zelandiji. Končni cilj pa so bili predlogi za izboljšanje zorbing ponudbe in tržnega komuniciranja. Z raziskavo smo želeli dokazati trditev, da je k manjši razpoznavnosti zorbinga pripomogla njegova kratka prisotnost na slovenskem tržišču in skopa uporaba elementov tržnega komuniciranja. Predvidevali smo, da živi v Sloveniji, v primerjavi z drugimi državami po svetu, podoben odstotek potencialnih navdušencev za obravnavani šport. Predpostavljali smo tudi, da se bo zanimanje zanj v naslednjih letih pri nas povečalo, posledično pa se bo pojavila potreba po povečanju števila lokacij, kjer bodo nudili doživetje tovrstnega športa. Od lastnika licence za zorbing v Sloveniji smo pričakovali nizko stopnjo pripravljenosti za sodelovanje pri pridobitvi poslovnih podatkov. Izkazalo se je ravno nasprotno in na podlagi pridobljenih informacij smo dobili veliko idej za izboljšanje trenutne situacije pri tržnem komuniciranju za zorbing. Naš motiv za izbor tematike je hitra rast ponudnikov in povpraševalcev za adrenalinske športe v Sloveniji. Menimo, da je zorbing eden izmed njih, ki s svojo nenavadnostjo še posebej izstopa, zato ima velike možnosti postati eden izmed najbolj priljubljenih tovrstnih športov. Po našem mnenju lahko to dosežemo z učinkovito uporabo elementov tržnega komuniciranja. Z raziskavo smo ugotovili, da je vzrok za skopo uporabo elementov tržnega komuniciranja pri trženju zorbinga v Sloveniji pomanjkanje denarnih sredstev in premalo časa, posvečenega omenjeni aktivnosti. Prav tako smo ugotovili, da se v trženju zorbinga skriva velik potencial, predvsem na področju oglaševanja in pospeševanja prodaje. Prišli smo tudi do ugotovitve, da ima obravnavani šport velike možnosti pri sodelovanju z lokalno turistično ponudbo. Manjše težave pri raziskavi so se odražale v pravočasni pridobitvi informacij s strani lastnika konkurenčnega ultraball-a. Predvsem pa smo se soočali s težavo strniti ideje za izboljšanje tržnega komuniciranja podjetja Zorb Slovenija v omejeni obseg naloge.

3

V času nastajanja te naloge smo zaradi obiska prve lokacije zorbinga na svetu, ki se nahaja v mestu Rotorua v Novi Zelandiji (glej prilogo 2, slika 12), dobili še več idej za izboljšanje tržnega komuniciranja pri zorbingu v Sloveniji. Z dovoljenjem mentorice smo jih dodali in zato v manjši meri presegli predpisano število strani v nalogi. Z raziskavo nam je uspelo poiskati tržne priložnosti za tovrstni adrenalinski šport in podati predloge za učinkovitejšo uporabo elementov tržnega komuniciranja pri promociji omenjenega športa. Menimo, da ima zorbing v Sloveniji še veliko neizkoriščenega potenciala na področju tržnega komuniciranja, hkrati pa pomembno popestri in dopolnjuje lokalno turistično ponudbo.

4

KAZALO VSEBINE

1. UVOD 5 1.1 Raziskovalno področje in problem 5

1.1.1 Raziskovalno področje 5 1.1.2 Problem 5

1.2 Namen, cilji in osnovna trditev 5 1.2.1 Namen 5 1.2.2 Cilji 5 1.2.3 Osnovna trditev 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskav 6 1.3.1 Predpostavke 6 1.3.2 Omejitve raziskave 6

1.4 Metode raziskovanja 6 2. ZORB ING 7

2.1 Nastanek in razvoj 7 2.2 Poslovni koncept 8 2.3 Tržni koncept 10

3. ANALIZA PONUDBE ZORBINGA V SLOVENIJI 12

3.1 Trenutna prisotnost 12 3.2 Analiza vprašalnika o trenutnem tržnem komuniciranju zorbinga 14 3.3 SWOT analiza 25

4. PREDLOG UČINKOVITEJŠEGA TRŽNEGA KOMUNICIRANJA ZORBINGA V SLOVENIJI 27 4.1 Primerjava oglaševanja zorbinga po internetu v Sloveniji s tovrstnim

oglaševanjem zorbinga v Novi Zelandiji 27 4.2 Predlogi posameznih elementov tržnega komuniciranja 29

4.2.1 Oglaševanje 29 4.2.2 Pospeševanje prodaje 33 4.2.3 Odnosi z javnostjo 36 4.2.4 Osebna prodaja 38 4.2.5 Neposredno trženje 38

5. SKLEP 39

POVZETEK, ključne besede 41 ABSTRACT, key words 42 LITERATURA IN VIRI 43 PRILOGE

5

1. UVOD 1.1 Raziskovalno področje in problem

1.1.1 Raziskovalno področje Raziskovalno področje je adrenalinski šport in njegova povezava s turizmom, ožje področje pa obravnava manj znano zvrst športa, imenovano zorbing. Zorbing je šport, pri katerem je udeleženec varno pripet v notranjost notranje kapsule, ki je v veliki prozorni krogli. Le-to kotalijo po tleh ali spustijo po hribu. Zorbing je izpeljanka iz imena zorb, kar je ime krogle, ki se uporablja pri tej aktivnosti (www.zorb.com/zorbn.htm, 14.01.2004). 1.1.2 Problem Vse več Slovencev se navdušuje nad adrenalinskimi športi. Razlogi za to so različni. Sproščanje napetosti od napornega sodobnega življenja, doživljanje nečesa neponovljivega in razburljivega. Zorbing je, kljub večletni prisotnosti na slovenskem tržišču, širši množici v Sloveniji še zaenkrat neznana adrenalinska aktivnost. Zato se mora lastnik njene franšize prav posebej posvetiti tržnemu komuniciranju, da približa svojo ponudbo čim večjemu številu potencialnih navdušencev nad adrenalinskimi športi.

1.2 Namen, cilji in osnovna trditev 1.2.1 Namen Temo analiziramo zato, ker sodi zorbing med novejše in dokaj neznane adrenalinske športe na slovenskem tržišču. Sočasno pa ocenjujemo, da ima velike možnosti za tržni uspeh. V prid temu so dejstva, da je uspel že v številnih državah po svetu, in da v Sloveniji narašča število privržencev tovrstnih športov, ki iščejo nove adrenalinske izzive. Prav tako ocenjujemo, da lahko ponudba zorbinga pomembno popestri lokalno turistično ponudbo. 1.2.2 Cilji

Predstaviti zorb in zorbing Predstaviti in analizirati značilnosti ponudbe in trenutnega tržnega

komuniciranja zorbinga v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika Analizirati trenutno tržno komuniciranje pri zorbingu s pomočjo SWOT analize Primerjati oglaševanje zorbinga po internetu v Sloveniji s tovrstnim

oglaševanjem obravnavanega športa v Novi Zelandiji Podati predloge za izboljšanje ponudbe in tržnega komuniciranja za zorbing

6

1.2.3 Trditev Zaradi kratke prisotnosti zorbinga na slovenskem tržišču in zaradi skope uporabe elementov tržnega komuniciranja, širša slovenska javnost obravnavanega športa ne pozna. S pomočjo učinkovitejšega komuniciranja s trgom pa ima velike možnosti postati eden izmed najbolj priljubljenih adrenalinskih športov. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.3.1 Predpostavke Predpostavljamo, da se bo zanimanje za zorbing v naslednjih letih v Sloveniji povečalo in se bo tako pojavila potreba po povečanju števila lokacij, kjer bodo nudili doživetje tovrstnega športa. Izhajamo iz zatečenega stanja, da v Sloveniji ponudba zorbinga ni tako razširjena in poznana kot drugod v tujini. Prav tako predpostavljamo, da živi v Sloveniji, v primerjavi z drugimi državami po svetu, podoben odstotek potencialnih navdušencev za obravnavani šport, in da je manjša razširjenost in prepoznavnost povezana z neustreznim marketingom, posebej s tržnim komuniciranjem. Predvidevamo, da bo zaradi varovanja poslovnih podatkov morebiti težje pridobiti informacije s strani lastnika franšize zorbinga v Sloveniji. 1.3.2 Omejitve raziskave Pri raziskavi smo se v strokovnem pomenu omejili na ponudbo ene izmed zvrsti adrenalinskih športov. Pri konceptu marketinga pa se omejujemo na del marketinških aktivnosti, povezanih s tržnim komuniciranjem. Geografsko smo se omejili na ponudbo zorbinga v Sloveniji in na primerjavo njegovega oglaševanja po internetu s tovrstnim oglaševanjem v Novi Zelandiji. 1.4 Metode raziskovanja Gre za poslovno raziskavo, ki se nanaša na značilnosti poslovanja izdelka in storitve, bolj natančno na tržno komuniciranje. Raziskava je statična, saj proučuje odvisnost ekonomskih pojavov, povezanih s tržnim komuniciranjem v določnem trenutku. Metode, ki jih bomo uporabili pri raziskovanju:

metoda anketiranja analiza primerjava ali komparacija

7

2. ZORBING

2.1 Nastanek in razvoj Zorbing je nastal kot posledica iznajdbe krogle zorb, ki je narejena iz polivinilklorida. Tvori jo zunanja krogla s premerom tri metre, ki je s povezovalnimi vrvicami povezana z notranjo kroglo, premera 1.8 metra. Zorb je namenjen predvsem kotaljenju po tleh ali spuščanju po hribu, v nekaterih oblikah pa se lahko uporabi tudi na vodi ali ledu. Navedene aktivnosti sta iznajditelja zorba poimenovala zorbing (www.zorb.com/what_the.htm, 14.01.2004). Ime navedenega športa je nastalo kot izpeljanka iz imena zorb. Slednje ime sicer nima posebnega pomena, iznajditelja pa sta ga izbrala zato, ker sta iz njega, poleg že omenjene, lahko tvorila izpeljanko »zorbonaut. S njo poimenujejo osebo, ki preizkusi zorb (Cerar, A., osebna komunikacija, 24.09.2004). Iznajditelja zorba Dwane van der Sluis in Andrew William Akers iz Nove Zelandije sta idejo zanj dobila ob preučevanju skic Leonarda da Vincija (glej prilogo 2, slika 1) ter posledično leta 1994 zgradila prototip zorba in ustanovila podjetje Zorb Limited (www.zorb.com/history.htm, 14.01.2004). Zorb sta v komercialne namene začela uporabljati leta 1998 v mestu Rotorua v Novi Zelandiji in ga sedaj v obliki franšize prodajata po celem svetu (www.media.newzealand.com/index.cfm/purenz_page, 20.02.2004). Razvoj zorbinga se je od iznajdbe zorba z jermeni kazal predvsem v oblikovanju novih zorbov, primernih za različne podlage in za ljudi različne starosti. Prvemu zorbu so namreč sledili še hidro in snežni zorb, zorb za otroke, trenutno pa razvijajo vodni zorb. (www. zorb.com/zorb_products.htm, 14.01.2004). V podjetju Zorb Limited so iznašli tudi prenosljivo napihljivo klančino, ki omogoča zorbing tudi na ravnih površinah izven domače lokacije, kot na primer na festivalih, koncertih oziroma na dogodkih, kjer je prisotno veliko število ljudi (www.zorb.ie/html/questions.html, 27.02.2004). Menimo, da lahko s slednjo iznajdbo bolj fleksibilno poslujejo in tržijo zorbing. Različni zorbi pa poskrbijo za raznoliko ponudbo, s katero lahko zadovoljijo več potreb porabnikov. Idejo o zorbingu iznajditelja širita po svetu s pomočjo spletne strani in pooblaščenih predstavnikov, ki promovirajo in iščejo potencialne organizatorje omenjenega športa. Zorbing prav tako promovirajo trenutni ponudniki obravnavanega športa iz različnih držav sveta (www.zorb.com/business.htm, 14.01.2004). Število aktivnih lokacij zorbinga po svetu je v manj kot v desetletju preseglo število dvajset. Po našem mnenju so navedeni načini širjenja ideje učinkoviti in uspešni, zato bo število lokacij še nekaj let naraščalo.

8

2.2 Poslovni koncept1

Doživetje zorbinga Pri slovenskem ponudniku zorbinga v Bohinjski Beli je potrebno za spust rezervirati termin. Neposredno pred spustom morajo gostje izpolniti vprašalnik, ki vsebuje vprašanja, povezana z zdravstvenim stanjem stranke. Na podlagi odgovorov ponudnik zorbinga dovoli ali zaradi varnosti odsvetuje spust z zorbom. Sledi namestitev dveh oseb v zorb, tako, da ju ponudnik in njegov pomočnik z varnostnimi pasovi pripneta na sedež v notranjosti zorba. Temu sledi spust po poligonu, ki traja približno 25 sekund (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). Osebi se ob spustu vrtita v navidezni anti-gravitacijski breztežnosti in centrifugalna sila ju močno pritisne ob plastično steno, silovito poskakovanje pa prevzame zunanja prozorna krogla (www.newzealandoutdoors.co.nz/activities/zorbing.html, 25.01.2004). S pomočjo manjše vzpetine ob koncu pristajalne steze, se zorb ustavi, ostali del ekipe pa poskrbi za izstop strank iz zorba. Za pripravo in izvedbo spusta organizatorji porabijo skupno približno devet minut (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). Stranki po spustu prejmeta naziv »zorbonaut« in ju nagradijo s certifikatom, ki dokazuje doživetje in predstavlja spomin nanj, polnoletnim pa postrežejo žgano pijačo. Pred spustom je zaradi varnosti sicer strogo prepovedano zaužiti alkoholne pijače in jih zato na lokaciji ne prodajajo. Zavrnejo tudi vse goste, ki pred želenim spustom kažejo znake alkoholiziranosti (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). Menimo, da je certifikat primerno orodje za odnose z javnostjo, saj z njim pri porabnikih ustvarijo pozitivno mnenje o zorbu, torej o izdelku, ki ga do sedaj še niso poznali. To pa je tudi osnovni cilj tega elementa tržnega komuniciranja. Varnost V sistemu zorbinga med pomembnejše vidike spada varnost, saj je ta prvi pogoj za uspešno poslovanje podjetja, ki izvaja omenjeno aktivnost. Da bi zagotovili popolno varnost, so v podjetju Zorb Limited razvili in vpeljali številne strategije. Upoštevati jih morajo vsi pooblaščeni operaterji, ki v svoji državi izvajajo zorbing, za kar so tudi strokovno usposobljeni. Varnostni standardi se pri zorbu nanašajo na kvaliteto izdelka in kvaliteto njegovih sestavnih delov. Med drugim predpisujejo dolžino in nagib uporabljenega pobočja za zorbing. Standardi prav tako določajo število udeležencev v posameznem zorbu, njihovo višino in dovoljeno težo (www.media.newzealand.com/index.cfm/purenz_page, 20.02.2004).

1 Vir podatkov: www.zorb.com/business.htm, 14.04.2004

9

Glede na dejstvo, da ponudniki zorbinga po svetu pri več tisoč spustih še niso imeli resne nesreče, menimo, da so varnostni standardi učinkovito določeni in zagotavljajo varno izvajanje aktivnosti. Kakovost Pri poslovanju zorbinga je kakovost v veliki meri povezana z varnostjo, zato v podjetju Zorb Limited zelo poudarjajo tudi ta vidik. Zorbi so proizvedeni s programom za kontrolo, ki zagotavlja, da so vsi proizvedeni po enakem visokem standardu. Uporabljeni materiali so visoke kakovosti in vse nove pošiljke delov so pred uporabo v proizvodnem procesu preizkušene s strani njihovih inženirjev. Z natančno kontrolo so prav tako izdelani vsi izdelki povezani z zorbom, med katere sodijo oblačila, torbe ipd. Vsi proizvodi podjetja Zorb Limited so strokovno preizkušeni tudi pred uporabo in pred prodajo. Torej, varnost in kvaliteta pri omenjenem podjetju delujeta usklajeno in soodvisno z namenom zagotoviti varno izvedbo storitve, kvalitetno in uspešno poslovanje ter dober ugled podjetja. Posledično pa širijo obravnavano adrenalinsko aktivnost po svetu ter na ta način zagotavljajo razvoj zorbinga. Menimo, da s takšnim pristopom lažje in uspešneje prepričajo potencialne stranke za nakup doživetja z zorbom. Franšiza Iznajditelja prodajata idejo zorbinga v obliki franšize, saj lahko na ta način vplivata na upoštevanje varnostnih standardov in kakovosti pri poslovanju s strani ostalih operaterjev. Zorba torej ne prodajajo posameznikom, ampak ga dajejo v najem pooblaščenim operaterjem (www.zorb.com/faq.htm, 14.01.2004). Omenjena franšiza med drugim zagotavlja nenehno strokovno podporo in razvoj, priročnike za sisteme in operacije, načrte namestitvene opreme in proizvode, s katerimi lahko operaterji zorb tržijo. Jain (2001, 378) trdi, da v sistemu franšize med franšizorjem in franšizijem poteka neprestan poslovni odnos. To drži tudi v našem primeru, saj franšizor Zorb Limited franšiziju Zorb Slovenija, svetuje pri trženju zorbinga ali mu pomaga v obliki poroštva pri najetju bančnih kreditov (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). Po Bradach-u (1998, 1) pa se franšiziji po svetu med seboj obravnavajo kot poslovni partnerji, kar prav tako drži pri franšizijih zorbinga. Med njimi poteka izmenjava informacij, idej in izkušenj, kar po našem mnenju predstavlja pomemben prispevek k hitrejšemu in uspešnemu razvoju tega športa. Franšiza je v primeru zorbinga razdeljena na dva nivoja, in sicer na temeljno franšizo in podfranšizo. Lastniki temeljne franšize so odgovorni za razvoj zorbinga v okviru svoje države in za ustanovitev podfranšiz. Le-te s poslovnega vidika delujejo samostojno in so finančno neodvisne od temeljne franšize, upoštevati pa morajo varnostne standarde zorbinga (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004).

10

Iznajditelja menita, da franšizni pogoji in pravila v primeru zorbinga niso preveč restriktivni (www.zorb.com/faq.htm, 14.01.2004). Vseeno pa franšizijem deloma omejujejo svobodo pri trženju, saj prepovedujejo trženje zorba v tujini oziroma v državi, kjer že obstaja lokacija zorbinga (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). Predlagamo pogajanja franšizijev s podjetjem Zorb Limited o omenjeni problematiki in sklenitev dogovora, ki bo ugoden za obe pogajalski smeri. Takšen dogovor bi vseboval možnost sporazuma med franšiziji, brez posredovanja franšizorja. Razen v izrednih primerih, ko franšizija ne bi mogla priti do ustreznega dogovora. Le-ta bi moral upoštevati poslovne posebnosti posameznih držav in dajati prednost lastnikom franšize v svoji državi. Omejitev pri trženju zorba predstavlja tudi pravilo, ki poudarja izvajanje zorba le na matični lokaciji. Pri uporabi zorba v namene trženja katerih drugih izdelkov oziroma pri njegovem posrednem trženju, franšiziju podjetje Zorb Limited zato zaračuna 15-odstotno provizijo od dobička, ki ga franšizij iztrži v takšnem primeru (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). Menimo, da kakršnokoli omejevanje trženja zorba omejuje njegove možnosti za uspeh in bi v podjetju Zorb Limited morali najti drugačen način za spodbujanje neposrednega trženja zorba na matični lokaciji. V tem primeru predlagamo dogovor, ki bi vseboval možnost razmerja ena proti ena. To pomeni, da bi franšizij za vsako neposredno tržno akcijo imel dovoljenje izvesti eno neposredno. 2.3 Tržni koncept

Menimo, da je za trženje zorbinga najbolj primeren koncept integriranega tržnega komuniciranja. Le-ta namreč v celoto združi posamezne elemente tržnega komuniciranja, kot so: oglaševanje, osebna prodaja, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostjo in neposredno trženje (Picton in Broderick 2001, 66). Strinjamo se z definicijo Ameriškega združenja oglaševalskih agencij2, ki pravi, da integrirano tržno komuniciranje z združitvijo teh elementov zagotovi jasnost, doslednost in optimalni komunikacijski učinek. Ponudniki zorbinga imajo možnost, da s tem konceptom dosežejo prav to (ibidem, 66). Pri tem igra veliko vlogo učinek sinergije. Združitev elementov tržnega komuniciranja v smislu medsebojne podpore poskrbi za končni rezultat, ki je večji kot seštevek rezultatov posameznih elementov, kar po našem mnenju kaže na veliko prednost omenjenega koncepta (ibidem, 89). Ob tem pa bi morali biti pozorni tudi na problem negativne sinergije oziroma na nepravilno delovanje ob katerem ni dosežena optimalna združitev elementov tržnega komuniciranja.

2 AAAA – American Association of Advertising Agencies

11

Zato se strinjamo s trditvijo, da je integrirano tržno komuniciranje potrebno ustrezno voditi in organizirati (Picton in Broderick 2001, 68 in 71). Podjetju Zorb Slovenija zato predlagamo določitev ciljev, ki jih želijo doseči in določitev strategije oziroma načina, s katerim bodo dosegli te cilje s kar najmanj napora in stroškov. Naknadno predlagamo taktično uporabo elementov tržnega komuniciranja, s katero bodo uresničili izbrano tržno strategijo. S taktikami bodo določili, kaj se bo zgodilo, kdaj in koliko sredstev bo za to potrebnih (Potočnik 2000, 47-63). Eden izmed ciljev bi lahko bil povečanje obiska dijakov v naslednjem letu za dvajset odstotkov. To bi pomenilo, da morajo najprej poskrbeti, da se bodo dijaki zavedali obstoja zorba, naknadno jih morajo podrobno informirati o njihovi ponudbi in jih spodbuditi, da jo bodo uporabili. Možne taktike pa bi lahko bile: oglaševanje v mladinskih revijah, odnosi z javnostjo oziroma navezava stikov z novinarji mladinskih televizijskih oddaj, ki bi naredili reportažo o zorbingu, pospeševanje prodaje s predstavitvami zorba na dijaških prireditvah in s ponudbo posebnih popustov v tem segmentu. Prav tako bi morali določiti čas in kraj izvršitve posamezne tržne akcije in višino sredstev, potrebnih za njihovo izvršitev. Menimo tudi, da bi slovenski ponudnik zorbinga moral za večje zadovoljstvo strank sprejeti »koncept navdušenja«, saj se strinjamo s Potočnikovo (1999, 40) definicijo: »Navdušenje je najvišja stopnja zadovoljstva, ki ima za posledico višjo stopnjo zvestobe porabnikov.« Ker ta koncept ponavadi temelji na pozitivnem presenečenju, menimo, da ponudnik zorbinga pri tem ne bi imel večjih težav, saj so stranke ponavadi pozitivno presenečene po spustu z zorbom. Večina pred spustom pričakuje negativne stranske učinke, kot sta vrtoglavica in slabost. Po spustu pa dejansko občutijo veselje in užitek. V tem primeru obstaja večja možnost, da bodo stranke naknadno nadaljevale s spremljanjem njihove ponudbe in ob ponudbi nove storitve, le-to izkoristile. Zadovoljne stranke pa bodo tudi najboljši »instrument« za odnose z javnostjo, saj bodo s pripovedovanjem o zorbing izkušnji svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem, ustvarjale pozitivno podobo podjetja. Tako jih bodo navdušile za preizkus zorba. Zadovoljne stranke so tudi bolj verodostojne kot plačan oglas, kar je dodaten pozitivni učinek tega koncepta.

12

3. ANALIZA PONUDBE ZORBINGA V SLOVENIJI 3.1 Trenutna prisotnost Pred prvo izvedbo zorbinga v Sloveniji, ki se je zgodila leta 2001 na hribu Kupljenik v Bohinjski Beli, je ponudnik obravnavanega športa opravil obvezno izobraževanje v Novi Zelandiji. Nato je ustanovil podjetje z imenom Zorb Slovenija in 25. maja leta 2002 (glej prilogo 2, slika 7) izvedel uradno otvoritev (www.mladina.si/tednik/200325/clanek/nt/, 15.01.2004). Vabilu na otvoritev so se odzvali osebni znanci in prijatelji ponudnika, hkrati pa v javnosti dobro znani športniki ter predsednik krajevne skupnosti, direktorica lokalne turistične organizacije in novinarji iz televizijskih, radijskih in tiskanih medijev. Vsi povabljeni so preizkusili zorb, novinarji pa so izkušnjo z zorbom z novinarskimi prispevki predstavili širši javnosti (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). Menimo, da je ponudnik uspešno navezal prve stike z javnostjo, saj so kmalu po objavljenih prispevkih nekateri novinarji sami navezali stike s podjetjem in jih ni bilo potrebno več vabiti. Prav tako so se odzvale prve stranke (ibidem, 23.05.2004). Ponudnik je intervjuje z novinarji porazdelil na daljše časovno obdobje in tako poskrbel za časovno enakomerno porazdeljeno pojavljanje novinarskih prispevkov v različnih medijih (ibidem, 23.05.2004). S to potezo je dejansko poskrbel za časovno enakomerno porazdeljene stike z javnostjo, kar je po našem mnenju učinkovito izkoriščena priložnost. Do lokacije zorbinga imajo gostje dostop z avtomobilom ali avtobusom. V neposredni bližini je urejeno travnato parkirišče, blizu pa je tudi avtobusno postajališče. Začetna postaja avtobusne linije je na Bledu, kjer ni oznake za zorbing, kar po našem mnenju predstavlja neizkoriščen potencial. Goste pa na lokacijo zorbinga usmerja dovolj vidna tabla z napisom »zorb«, ki stoji ob cesti nasproti postajališča. V neposredni bližini parkirišča stoji poligon (glej prilogo 2, sliki 5 in 6) za zorbing in manjši lesen objekt (glej prilogo 2, slika 7), ki ga uporabljajo za sprejem gostov. Medtem ko gostje čakajo, da pridejo na vrsto za zorbing, se lahko na klopeh sprostijo ob pijači in opazujejo ostale goste med spusti z zorbom. Pri izvajanju zorbinga ponudniku pomagajo trije sodelavci: dva sta na cilju, eden pa pomaga ob pripravi gostov na startu. Sodelavca, ki sta na cilju, pomagata ob koncu spusta gostom iz zorba, nato naložita zorb na posebno – za zorb prirejeno – prikolico (glej prilogo 2, slika 11) in poskrbita za prevoz zorba na začetek poligona. Sezona zorbinga traja od aprila do oktobra. Pogoj je minimalna temperatura 15o Celzija in suha površina, po kateri zorb spustijo. Standarde in pravila za zorbing je ponudnik v Sloveniji priredil v okviru osnovnih standardov, ki so določeni s strani podjetja Zorb Limited z dokumentom »Code of practice«. Pri ustanovitvi podjetja, ki je registrirano kot dodatna turistična dejavnost,

13

slovenskemu ponudniku ni bilo potrebno predložiti omenjenih standardov. Ker zorb ni stroj, ampak se pred uporabo napihne kot balon, pri njem velja podoben princip kot pri ponudnikih letov z balonom. Le-ti imajo za letenje prav tako določena svoja pravila in pri tem niso upoštevani tehnični standardi Republike Slovenije (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). Pri izvajanju zorbinga na Kupljeniku je po pomembnosti na prvem mestu varnost. Sledi kakovost storitve, zato imajo raje manjše skupine, pri katerih se lahko vsakemu gostu enako posvetijo. Večje skupine zavračajo, saj bi se večina med dolgim čakanjem dolgočasila ali pa nekateri celo ne bi prišli na vrsto (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). Menimo, da takšno vedenje ni tržno. V takšnih primerih bi lahko poskrbeli za razvedrilo čakajočih gostov. Otroke bi animirali z družabnimi igrami, odraslim gostom pa bi kratili čas s predvajanjem zanimivih posnetkov zorbinga po svetu na velikem platnu pri recepciji. Med čakanjem bi jih seznanjali tudi z aktualnimi dogajanji v bližnjih turističnih centrih. Druga rešitev za problem visoko številčnih skupin bi bila njena razdelitev na več delov in določitev različnih terminov za posamezni del. Medtem, ko bi se del skupine udeležil zorbinga, bi preostali del čakajočih svoj čas preživel, na primer na Bledu ob uporabi storitev posojevalca plovil ali koles. Zato predlagamo tudi poslovni dogovor s ponudniki omenjenih storitev na Bledu. Udeleženi ponudniki bi z dogovorom skupno nudili svoje storitve po ugodnejši ceni. Ob menjavi skupin pa bi podjetje Zorb Slovenija poskrbelo za prevoz med lokacijami. Ena izmed dolgoročnih rešitev za omenjeni problem pa je nakup tkim. »hidro« in tkim. »snežnega« zorba. Na ta način bi podaljšali sezono zorbinga na celo leto, hkrati pa povečali kapaciteto, ki bi jim dovoljevala sprejeti večje število gostov. Do sredstev za nakup zorbov pa bi lahko prišli s pridobitvijo sponzorjev. Po besedah slovenskega ponudnika na hribu Kupljenik najraje gostijo otroke. Razlog, da je ta segment med najbolj želenimi, je njihova nizka teža, ki med spustom manj obremenjuje zorb in se ta posledično manj obrablja. Zato tem gostom nudijo večje popuste (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). To je v nasprotju z izjavo ponudnika, da nimajo izbrane ciljne skupine glede na to, da je zorb primeren za ljudi skoraj vseh starosti. Dejansko pa v podjetju Zorb Slovenija dajejo poudarek na trženje zorba otrokom. Pri tem uporabljajo načelo tkim. »dogovorne ekonomije« in se pri skupinah za popuste dogovarjajo sproti. To po našem mnenju izraža neprofesionalen in zastarel pristop, ki se je v času socializma v bivši Jugoslaviji izkazal za neuspešnega in neučinkovitega (www.media-forum.si/slo/projekti/extundo/slovar/, 14.10.2004) Zato predlagamo točno določitev cen in popustov za skupine otrok ter tudi za ostale segmente, kot so mladi in odrasli. S tem bo podjetje pokazalo večjo profesionalnost in resnost pri poslovanju, pri porabnikih pa ne bo povzročalo zmede in slabe informiranosti o njihovi ponudbi.

14

V podjetju načrtujejo razširitev ponudbe z novimi zorbi in nakup klančine, ki bo omogočala spuste z zorbom tudi na ravnih površinah, saj bo nadomestila naklon hriba (Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004). 3.2 Analiza vprašalnika o trenutnem tržnem komuniciranju zorbinga Za namen podrobne raziskave situacije o trenutnem tržnem komuniciranju zorbinga pri podjetju Zorb Slovenija smo sestavili vprašalnik (glej prilogo 1), katerega vprašanja se navezujejo na obravnavano temo. Vprašalnik je bil osnova za voden intervju z lastnikom franšize za zorbing v Sloveniji, Andražem Cerarjem. Na vprašanje, katera promocijska orodja uporabljajo pri tržnem komuniciranja zorba in zorbinga v Sloveniji, smo izvedeli, da uporabljajo predvsem zgibanke, oglasne deske, internet, plakate, avdiovizualni material, simbole in logotipe. Ne uporabljajo pa časopisnih, radijskih in televizijskih oglasov. Cerar namreč meni, da bi oglasi v teh medijih privabili preveliko število ljudi, ki jih zaradi majhne kapacitete ne bi mogli kvalitetno in enakomerno postreči. Menimo, da je izjava v nasprotju z aktivnostmi, ki jih v podjetju izvajajo na področju komuniciranja s trgom. Z njimi namreč lahko dejansko privabijo preveliko število ljudi. Pri tem pa se pokaže sposobnost podjetja za reševanje takšnega problema. Z izjavo je lastnik licence pokazal nepripravljenost za iskanje rešitev tovrstnih situacij3 ter spregledanje velikega potenciala sočasno kvalitetne ponudbe in velikega števila gostov. Za namene oglaševanja imajo pripravljeno zgibanko, v kateri v slovenskem in v treh ostalih evropskih jezikih vabijo bralce, da preizkusijo zorb. Zgibanka vsebuje tudi osnovne in kontaktne podatke podjetja ter zemljevid, ki ponazarja pot do lokacije zorbinga. Zgibanke razdelijo gostom na lokaciji zorbinga ter gostom gostišč in hotelov v bližnji okolici (www.zorb-slovenija.com, 15.01.2004). Zgibanka je tudi na oglasni deski v Klubu radovljiških študentov in na oglasnih deskah v lasti Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Prav tako je na spletni strani Kluba radovljiških študentov vzpostavljena povezava na njihovo spletno stran. Na omenjenih oglasnih deskah so prav tako plakati o zorbingu, ki jih pritrdijo tudi na informacijske table v sodelujočih turističnih agencijah Adrenalinček in Globtour Bled, v hotelih na Bledu in v Bohinju ter na prostoru za kampiranje, Camping Šobec. Posredujejo jih tudi organizatorjem prireditev, na katerih sodelujejo z zorbom in le-ti jih pritrdijo na informacijske table na prireditvenem prostoru. V bližnjih turističnih centrih predlagamo vzpostavitev tkim. »info točk« v obliki tabel, na katerih bi s plakati in z informacijami o aktualni ponudbi vabili turiste na doživetje z zorbom.

3 Predloge za rešitev problema smo podali na prejšnji strani.

15

Pripravljen imajo tudi kratek film, ki prikazuje zorb in zorbing. Prikazujejo ga ob predstavitvah zorba na določeni prireditvi, ko niso na lokaciji zorbinga v Bohinjski Beli, ogledati pa si ga je mogoče tudi na njihovi spletni strani. Za pospeševanje prodaje uporabljajo žrebanja, darilne bone, znižanja in zabave. Zorb so uporabili za žrebanje na promocijski prireditvi Avtohiše Nissan, ko so iz njega žrebali nagradne lističe za nagrade, ki jih je podarilo omenjeno podjetje. Hkrati so poleg napihnjenega zorba na večjem ekranu prikazovali kratek film o zorbingu. Ta način pospeševanja prodaje so uporabili le enkrat. Menimo, da bi takšen način trženja lahko uporabili večkrat in se dogovorili za podobno sodelovanje, na primer tudi z mladinskimi organizacijami, saj je zorb po našem mnenju privlačen predvsem za segment ljudi, ki sodeluje v tovrstnih organizacijah. Priložnost za predstavitev zorba bi lahko bila prireditev, ki bi jo organizirala organizacija za svoje nove člane, na njej pa bi potekalo žrebanje nagrad za člane. Podjetju predlagamo, da občasno tudi sami organizirajo nagradno igro in žrebanje, pogoj za sodelovanje v igri pa naj bo spust z zorbom. Prodajo pa že pospešujejo v obliki darilnih bonov, ki jih tržijo na svoji spletni strani. Skupaj z bonom pošljejo tudi zgibanko. Posebnost pri bonih je, da ob naročilu bona izven sezone, podjetje naročniku nudi zastonj spust z zorbom, skupaj z osebo, ki je darilni bon prejela v dar. Znižanja nudijo določnemu segmentu strank, in sicer družinam, otrokom in mladini oziroma osnovnošolcem, dijakom in študentom. Prav tako znižanja nudijo ob posebnih priložnostih in ob različnih časovnih terminih. V tem primeru gre za diferenciacijo cen glede na demografske in časovne dejavnike. Pri otrocih in mladini je dejavnik, ki določa popuste, njihova starost in raven izobraževanja. Časovni dejavnik pa pri ponudbi zorbinga vpliva na znižanje cene ob otvoritvah sezone, ob določenih praznikih in ob rezervacijah izven sezone (Kotler in Armstrong 2004, 376). Prav tako sodelujejo na zabavah, piknikih in konferencah, kjer poskrbijo za zabavni del prireditve. Leta 2002 so na pikniku podjetja Hermes Softlab v Kočevju (glej prilogo 2, slika 10), z zorbingom zabavali uslužbence omenjenega podjetja. Na začetku delovanja so poskusili tudi s predstavitvami na sejmu Alpe Adria, v Campingu Šobec in na mestnem trgu v Novi Gorici (glej prilogo 2, slika 9). Na posameznih lokacijah so razdelili kupone s popustom, ki so jih prejemniki lahko naknadno na Kupljeniku unovčili pri nakupu spusta z zorbom. Odziva ni bilo, zato se jim po Cerarjevem mnenju te tržne akcije niso izplačale. To je v nasprotju s Cerarjevo izjavo, v kateri pravi, da bi oglasi v različnih medijih privabili preveliko število ljudi, ki jih nato ne bi mogli kvalitetno in enakomerno postreči. Po drugi strani pa predstavijo zorb večjemu številu ljudi in pred tem ne izberejo ciljnega občinstva.

16

Po našem mnenju to dokazuje, da ima podjetje Zorb Slovenija nejasno določene tržne cilje, ki si v zgornjem primeru celo nasprotujejo. Zato predlagamo izbor tržnega koncepta in jasno določen tržni načrt, ki bo vseboval vse elemente tržnega komuniciranja4. Za odnose z javnostjo uporabljajo sponzorstvo, hkrati pa gojijo in ohranjajo pozitiven odnos s krajevnim okoljem. Sponzorstvo poznajo predvsem v obliki popustov ali zastonj spustov z zorbom v zameno za trženje zorbinga s strani sponzoriranega društva, osebe ali podjetja. Običajno sponzorirajo prireditve, organizirane s strani lokalnega gasilskega in turističnega društva. S to obliko odnosov z javnostjo se zahvalijo lokalni skupnosti za njihovo podporo, ki se odraža v tem, da jih ne ovirajo pri opravljanju dela, saj so zadovoljni, da se v njihovem kraju razvija turistična ponudba. V tem primeru se strinjamo z Jefkinsovo trditvijo, da je sponzorstvo lahko bolj ekonomično kot tradicionalno oglaševanje (1995, 385). Menimo namreč, da lahko slovenski ponudnik z navedenimi oblikami sponzoriranja, ki ne povzročajo visokih stroškov, učinkovito komunicira z javnostjo. Na prireditvah se namreč ponavadi zadržuje veliko ljudi. Pazljivi pa bi morali biti pri izboru vrste dogodka. V primeru zorbinga so po našem mnenju primerni predvsem dogodki, katerih se udeleži mladina. Dobrodelnih akcij ne prirejajo, ob zadostni višini sredstev pa načrtujejo tudi to obliko odnosov z javnostjo. Ohraniti poskušajo pozitiven odnos s krajevnim okoljem. Pred otvoritvijo so povabili vse lokalne prebivalce na zastonj preizkušnjo z zorbom, hkrati pa ob vožnji zorba po lokalni cesti s pristajalne steze na začetek poligona, poskušajo čim manj ovirati promet po lokalni cesti. Pri osebni prodaji so v preteklosti uporabili prodajne predstavitve in sejme, a so ugotovili, da se jim to ne izplača, zato so s tem prenehali5. Za neposredno trženje uporabljajo elektronsko prodajo, predvsem v obliki rezervacij in možnost nakupa darilnih bonov preko njihove spletne strani. Nudijo tudi popust v katalogu popustov Magma. Na vprašanje, katera je njihova ciljna skupina pri trženju, smo izvedeli, da sploh nimajo izbrane, saj je zorb primeren tako za otroke kot za starejše. Zato pri trženju ne upoštevajo različnih tržnih segmentov. V praksi pa sicer bolj ciljajo k manjšim skupinam otrok. Ob upoštevanju tega in prej omenjenih pomanjkljivostih pri trženju zorbinga smo prišli do ugotovitve, da podjetje Zorb Slovenija sploh nima oblikovane tržne politike. Zato ponovno opominjamo podjetje na izbor tržnega koncepta ter na določitev in oblikovanje vseh potrebnih parametrov za uspešno delovanje6. 4 Podrobnosti predloga so podane v podpoglavju 2.3. 5 Komentar na strani 20. 6 Podrobnosti predloga do podane v podpoglavju 2.3.

17

Za ciljno skupino pa predlagamo skupine otrok, ki so po višini že primerni za uporabo zorba ter mladino, saj je ta segment po našem mnenju najbolj dovzeten za tovrstni šport. Prav tako bi lahko med ciljno občinstvo uvrstili tuje turiste, ki gostujejo v bližnjih turističnih centrih, saj so le-ti prevladujoči, glede na delež turistov v primerjavi z domačimi turisti. Hkrati pa predvsem mladi tuji turisti, po našem mnenju, želijo doživeti nekaj nenavadnega in razburljivega. To potrebo pa lahko zadovolji adrenalinski zorbing. Menimo, da bodo v podjetju z vztrajanjem pri trženju, ki je osredotočeno na splošno javnost, po nepotrebnem zapravljali sredstva za trženje, hkrati pa ne bodo dosegli primernega odziva predlaganih ciljnih skupin. Glede na to, da že sicer nimajo dovolj sredstev za trženje, je to nesmiselno in neprofesionalno tržno vedenje. Zato še posebej poudarjamo upoštevanje podanih predlogov. Na vprašanje, katera starostna skupina spada v njihov ciljni trg, smo prejeli odgovor, da v njo spadajo ljudje, stari približno od enajst ali dvanajst let dalje. Starost, predvsem pri otrocih, je odvisna od višine udeleženca, saj imajo zorb, ki je primeren za ljudi, ki v višino merijo najmanj 145 centimetrov. Na vprašanje, kateri so cilji njihovega tržnega komuniciranja, je Cerar odgovoril, da je to predvsem obveščati javnost o zorbingu. Porabnike poskušajo z informacijami o varnosti in o razburljivosti doživetja prepričati, da preizkusijo zorb. Na vprašanje ali segajo njihove akcije in cilji tržnega komuniciranja tudi preko državnih meja, in ali je njihova ponudba usmerjena le na slovenske potrošnike, je Cerar odgovoril, da ne tržijo ponudbe v tujini. To bi namreč bilo v nasprotju s politiko podjetja Zorb Limited, saj bi s tem konkurirali poslovnemu partnerju v tuji državi, kjer izvajajo zorbing7. Na domačem tržišču pa so v preteklosti izvedli nekaj akcij, in sicer: predstavitev zorba na prireditvi Avtohiše Nissan, na mestnem trgu v Novi Gorici in v Campingu Šobec, uvedba prazničnega popusta pri spustu z zorbom za prvi maj in otvoritveni popust ob začetku sezone ter predstavitev na sejmu Alpe Adria. Prav tako so sponzorirali različne prireditve, ki jih je organizirala lokalna turistična organizacija in gasilsko društvo. Med njihove cilje tržnega komuniciranja pa spada prireditev nočnega zorbinga, pridobitev sponzorjev za omenjeno prireditev, nadgradnja spletne strani z dodatno ponudbo, oglaševanje v kinu ipd. Po Završniku in Mumlu (2003, 39) oglaševanje v kinu prinaša kar nekaj prednosti, pa tudi pomanjkljivosti. Izpostavili pa bi prednost, da je za vse filme značilno, da imajo definirano ciljno skupino in tako lahko naročniki dosežejo točno določeno ciljno publiko. Zato menimo, da je tovrstno oglaševanje priložnost za podjetje Zorb Slovenija, da izkoristi še en način, s katerim bodo učinkovito in potencialno tudi uspešno dosegli svojo ciljno skupino.

7 Predlog za rešitev navedenega problema je podan na strani 10.

18

Vprašalnik je vseboval tudi vprašanje, ali podjetje Zorb Slovenija izvaja skupne aktivnosti tržnega komuniciranja z drugimi organizacijami ali podjetji. Prejeli smo odgovor, da so leta 2003 skupaj z Avtohišo Nissan izvedli, že omenjeno8, skupno akcijo. Redno pa sodelujejo s podjetjem »Adrenalinček«, ki prevaža študente in popotnike na lokacije adrenalinskih športov, med drugim tudi na lokacijo zorbinga. Na vprašanje, ali obstaja v Sloveniji oziroma v sosednjih državah konkurenca njihovi ponudbi, je lastnik podjetja Zorb Slovenija odgovoril, da obstajajo lokacije zorbinga v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, a jih načeloma ne obravnavajo kot konkurenco. Prav tako jim ponudniki različnih adrenalinskih športov v bližnji okolici, kot so na primer rafting, soteskanje ipd. ne predstavljajo konkurence. Cerar namreč meni, da je zorbing tako specifičen adrenalinski šport, da se bodo ljudje odločili zanj, če jih bo zanimala takšna vrsta zabave. Mi nasprotno menimo, da so ostali ponudniki adrenalinskih športov njihova neposredna konkurenca, saj z različnimi storitvami, kot so na primer doživetje raftinga, skok s padalom in ipd., zadovoljujejo enake potrebe istih odjemalcev po doživetju nenavadnega, razburljivega in neponovljivega (Kotler et al. 1996, 470). Med tovrstno konkurenco se po našem mnenju uvršča tudi tkim. »ultraball«, ki je po izgledu in funkciji zelo podoben zorbu (glej prilogo 2, slika 8). V tržne namene ga uporablja Športni center Pohorje. Omenjeni zorb po Cerarjevih mnenju ni povsem varen, z njim pa upravljajo ljudje, ki zanj niso strokovno usposobljeni ter je dejansko ponaredek zorba iz leta 1996. Po Cerarjevem mnenju omenjena krogla v neki meri predstavlja resno grožnjo za tržni uspeh zorbinga, saj pri njih obstaja večja verjetnost za nesrečo. V takem primeru namreč večina ljudi ne bi prepoznala razlike med zorbom in ultraball-om ter bi posledično bilo ogroženo zaupanje potencialnih strank v zorb. K temu smo pridobili pojasnila in mnenje lastnika ultraball-a iz Slovenije in izvedeli, da je omenjeno kroglo nabavil že leta 2000, ko podjetje Zorb Slovenija še sploh ni obstajalo. Lastnik licence iz Nemčije ga je ob nakupu strokovno usposobil in pooblastil za upravljanje z ultraball-om, ki ima potrjen nemški TÜV certifikat o varnosti in ustreznosti. Po mnenju lastnika ultraball-a ima podjetje Zorb Slovenija licenco za zorb, nima pa ekskluzivne pravice za kotaljenje kot šport (Robin, V., osebna komunikacija, 22.12.2004). Namen in cilj naše raziskave ni raziskati izvirnost ideje za ultraball, ampak opredeliti dejstva, ki vplivajo na tržno komuniciranje zorba zato menimo, da je ultraball, kljub vprašljivi izvirnosti, neposredna konkurenca zorbu. Obe krogli namreč zadovoljujeta enako potrebo istih odjemalcev. Zato bi lastnik zorba moral poiskati način, kako najbolje konkurirati ultraball-u.

8 Na strani 15.

19

Na vprašanje, kaj nudijo strankam poleg doživetja zorba oziroma kaj je dodana vrednost njihove ponudbe, nam je sogovornik povedal, da na lokaciji zorbinga gostom prodajajo brezalkoholne pijače, vsakemu polnoletnemu gostu pa po spustu z zorbom postrežejo z žgano pijačo. Predlagamo, da tej ponudbi dodajo prodajo sladoleda. Zainteresirani lahko kupijo majice, potiskane s simbolom in logotipom zorba. Prodaja teh majic pa je zelo slaba, saj majhno količino majic večinoma kupijo gostje iz tujine, domači pa zelo poredkoma ali skoraj nič. Predlagamo prodajo privlačnejših majic, po velikosti primernih tudi za ženske in otroke. Hkrati pa trženje majic po internetu in s pomočjo vzorcev, razstavljenih na informacijski tabli na Kupljeniku. Trenutno namreč tržijo majice le na lokaciji s pomočjo ustnega izročila. V tem primeru predlagamo vzpostavitev trgovine s spominki, v kateri bi poleg majic prodajali tudi ostale izdelke, potiskane z motivi zorba, kot na primer: obeske za ključe, skodelice, kratke hlače, žoge v obliki zorba, brisače, plišaste igrače, različne kape, plakate, torbe, nahrbtnike, razglednice ipd. Po predhodnem dogovoru nudijo strankam brezplačen prevoz iz bližnjih turističnih centrov. Predlagamo, da informacijo o ponudbi prevoza in podatke o avtobusni liniji dodajo na spletno stran ter potencialnim strankam olajšajo dostop do informacij in lokacije. V primeru, da s seboj niso prinesli fotoaparata, svojim gostom nudijo tudi možnost fotografiranja z digitalnim fotoaparatom. To možnost tržijo na lokaciji zorbinga. Fotografije pa jim naknadno, v elektronski obliki, pošljejo po elektronski pošti. Podjetju predlagamo, da poleg fotografiranja, gostom ponudijo možnost snemanja v zorbu med spustom. Posnetek bi nato shranili na zgoščenko in ga gostom prodali po zmerni ceni. Ponudbo zorbinga dopolnjuje tudi ponudba raftinga za manjše skupine. Prav tako ponujajo možnost kombiniranja zorbinga in piknika. Piknik organizirajo na piknik prostoru v Ribnem na Bledu, kjer se lahko gostje ukvarjajo tudi z različnimi športnimi dejavnostmi. Njihova ponudba vsebuje tudi kombinacijo zorbinga, raftinga in piknika za ceno, ki je ugodnejša kot bi bila v primeru, če bi stranke preizkusile našteto posamezno. Rafting in piknik trži podjetje Zorb Slovenija na svoji spletni strani. Rafting Cerar organizira v sodelovanju z nekdanjim poslovnim partnerjem. Pri organizaciji piknika pa sodelujejo z gostinskim podjetjem, ki trži prireditveni in piknik prostor. Predlagamo, da podjetje Zorb Slovenija doda informacije o dodatni ponudbi v zloženko, predvsem na spletno stran, ter je ne tržijo več le z ustnim izročilom. V nasprotnem primeru bodo izgubili potencialne stranke, saj bodo te premalo informirane o obravnavani ponudbi in ne bodo imele možnosti dodatne izbire. Vprašalnik je prav tako vseboval vprašanje, ali ponujajo določenemu segmentu njihovih strank popuste. Na zastavljeno vprašanje smo prejeli odgovor, da popuste nudijo osnovnošolcem, dijakom in študentom. Osnovnošolcem nudijo 55-odstotni, dijakom in študentom pa 22-odstotni popust.

20

S Klubom radovljiških študentov pa imajo zaradi osebnih poznanstev sklenjen poseben dogovor. Omenjeni klub namreč poleg osnovnega popusta za študente, krije dodatnih 1.000 slovenskih tolarjev in imajo člani kluba skupno 44-odstotni popust. Ko člani v klubu poravnajo storitev zorbinga, prejmejo račun, s katerim na lokaciji zorbinga dokažejo opravljen nakup. Za dokazilo istovetnosti pa predložijo osebni dokument s sliko in člansko izkaznico. Deležev popustov načeloma nimajo fiksno določenih in jih velikokrat oblikujejo po dogovoru, ki je dostikrat odvisen od simpatičnosti in prijaznosti gosta ter tudi od njegove teže. Lažja je namreč stranka, manj je zorb obremenjen. Zato imajo lažji gostje večjo možnost za uspešen dogovor o popustu. Podjetje v tem primeru prav tako uporablja «dogovorno ekonomijo«, kar je po našem mnenju popolnoma neustrezen in zastarel pristop9. Na vprašanje, ali ponujajo strankam popuste ob posebnih priložnostih, nam je sogovornik zaupal, da popuste nudijo ob priložnostih, kot so prazniki in izven sezone. Za prvi maj so na primer imeli tkim. »delavsko ceno«, pri kateri sta se z zorbom lahko spustila dva za ceno enega. Stranki, ki kupi darilni bon izven sezone, pa nudijo brezplačen spust skupaj s prejemnikom bona. Na vprašanje, ali predstavljajo ponudbo na sejmih v Sloveniji, smo prejeli odgovor, da je na teh dogodkih ne predstavljajo. Sicer so jo v prvem letu delovanja, leta 2001, a so ugotovili, da se jim dejansko ni izplačalo, zato takšnih predstavitev ne uporabljajo več. Prav tako je ne predstavljajo na sejmih v tujini, kar je bil odgovor na naslednje vprašanje. Po Cerarjevem mnenju se jim to prav tako ne bi izplačalo. K neuspehu pri predstavitvi na sejmu je po našem mnenju pripomoglo dejstvo, da niso predstavljali zorba na sejmu, katerega večina obiskovalcev bi predstavljala njihovo ciljno skupino. Prav tako niso analizirali vzrokov neuspeha in niso poiskali rešitev problema, ampak so se odločili, da tega načina trženja ne bodo več uporabili. Po našem mnenju pa so v podjetju spregledali velik potencial na sejmih, kjer se ponavadi zadržuje veliko število ljudi. Zato predlagamo, da za predstavitev zorba izberejo sejme, ki jih obiskujejo ljudje iz ciljnih skupin, ki smo jih predlagali. Torej, otroci, mladina in turisti iz tujine. Za slednjo skupino pridejo v poštev predvsem sejmi v tujini. Glede trženja na slednjih sejmih predlagamo najprej sklenjen dogovor s ponudniki zorbinga v tujini. Ob uspešnem dogovoru pa naknadno predlagamo udeležbo na vsaj enem sejmu v tujini letno, predvsem v sosednjih državah. V tem primeru bi predlagali tudi sodelovanje z ostalimi slovenskimi ponudniki adrenalinskih športov ter skupen nastop na sejmih v tujini. S tem bi namreč znižali stroške, prav tako bi s skupno ponudbo lažje konkurirali prirediteljem tovrstnih športov iz tujine.

9 Komentar o »dogovorni ekonomiji« podan na 13. strani.

21

Odgovor na vprašanje, ali načrtujejo udeležbo na sejmih v bližnji prihodnosti, ni bil pritrdilen, saj po Cerarjevem mnenju ne želijo ponoviti napake. Smo mnenja, da ne razmišljajo pravilno in bi morali, kot smo že prej omenili, ponovno poizkusiti s predstavitvami na sejmih, a z bolj profesionalnim pristopom. Odgovor na vprašanje, ali pri razpečavi promocijskega materiala uporabljajo storitve distribucijskih podjetij, je bil negativen. Sami namreč razdelijo ta material po bližnjih hotelih, gostiščih, trgovinah, prostorih za kampiranje, študentskih organizacijah in društvih, v lokalno turistično organizacijo, ter v turistične agencije in društva. Na vprašanje, ali sodelujejo pri promociji in distribuciji z lokalno turistično organizacijo, smo prejeli odgovor, da z omenjeno organizacijo sodelujejo le pri promociji. Navedeni so v brošuri turističnega društva Bohinjska Bela, kjer so poleg njih promovirana tudi lokalna gostišča, hoteli, pešpoti ipd. Menimo, da bi lahko sodelovanje z lokalno turistično organizacijo razširili in ji predlagali izdelavo razglednic, na katerih bi bile poleg ostalih turističnih atrakcij v lokalni skupnosti tudi fotografije zorba. Prav tako predlagamo medsebojni dogovor, s katerim bi zainteresirani obiskovalci lahko rezervirali termin za zorbing tudi na lokaciji turistične organizacije. Z nacionalno turistično organizacijo pa so sodelovali pred leti, ko jim je Cerar poslal informacije o zorbu z namenom, da bi zorb omenili na njihovi spletni strani. To so tudi storili, a v zelo skopem obsegu. Na vprašanje, katere aktivnosti in sredstva, povezane z odnosi z javnostjo, uporabljajo pri svojem poslovanju, je Cerar odgovoril, da so dan pred uradno otvoritvijo zorbinga, 25. maja leta 2002, imeli posebno različico »dneva odprtih vrat«. Vsem bližnjim domačinom so namreč na ta dan nudili brezplačen spust z zorbom, da so se lahko seznanili z novostjo v svoji bližini. Odnos z javnostjo želijo vzpostaviti tudi z dogodkom nočnega zorbinga, a o podrobnostih še zaenkrat niso razmišljali. Cerar pa ne želi uporabiti novinarske konference pri odnosih z javnostjo. Skrbi ga namreč situacija z ultraball-om. Konferenco bi po njegovem mnenju moral sklicati le v primeru nesreče z omenjeno kroglo, na kateri bi pojasnil razliko med njim in zorbom, z namenom prepričati potencialne stranke, da je zorb nasprotno od ultraball-a, varna krogla. Cerar obravnava novinarsko konferenco kot možnost, ki se uporabi le ob negativnih situacijah. Mi pa menimo, da lahko zbranim novinarjem na konferenci predstavi zorb ali podrobnosti nenavadnega dogodka kot je nočni zorbing, ter tako poskrbi za večjo medijsko odmevnost dogodka (Merslavič 1998, 136). Odnos z javnostjo vzpostavljajo tudi na ta način, da občasno kot sponzorji sodelujejo na lokalnih prireditvah iger na srečo, pri nagradnih igrah ipd.

22

S krajevnim okoljem poskušajo ohraniti dobre odnose, predvsem na način, da ne ovirajo prometa ob prevozu zorba po lokalni cesti. Zaenkrat z lokalnim prebivalstvom nimajo težav in so z njihove strani deležni velike podpore. Ta se odraža v tem, da jih ne ovirajo pri opravljanju dela in so zadovoljni, da se v njihovem kraju razvija turistična ponudba. Ob vzpostavitvi zorbinga so povabili novinarje na brezplačen spust z zorbom, z namenom, da naknadno o svoji izkušnji napišejo reportažo. Odzvali so se novinarji, ki so predstavljali televizijski, radijski in tiskani medij. Televizijski medij je predstavljala televizijska hiša POP TV, radijskega Val 202 in lokalna radijska postaja Radio Triglav, tiskani medij pa so predstavljale revije in časopisi, kot na primer Mladina, Jana, Ona, Delo, Dnevnik, Stop in Men's health. Menimo, da je tovrstno vabilo novinarjem iz različnih medijev dobra marketinška poteza, ki pa je niso pravilno izpeljali. Ob tem namreč ponovno niso upoštevali dejavnika ciljne skupine in so iz omenjenih medijev povabili najbolj brane, poslušane in gledane medijske posrednike. S tem so sicer dosegli veliko število porabnikov, niso se pa osredotočili na ciljne skupine, ki smo jih predlagali. Lahko bi povabili tudi novinarje otroških in mladinskih revij. Kasneje so začeli novinarji prihajati na lastno pobudo. Ponudnik zorbinga je intervjuje razporedil na več tednov oz. mesecev, da bi poskrbel za vsaj ena reportažo na mesec. Letos jih je sicer bilo manj kot v prejšnjih letih, kar je rezultat manjšega posvečanja trženju zorbinga s strani podjetja Zorb Slovenija. Menimo, da takšen odnos ogroža obstoj podjetja in bi se predvsem trženju morali posvetiti v večji meri in z večjo profesionalnostjo. Na brezplačno izkušnjo z zorbom so povabili tudi uslužbence turističnih agencij iz bližnje okolice ter iz Ljubljane, ki so nato prodajali izlete, ki so vključevali zorbing. Cerar meni, da uslužbenci tako bolje vedo, kaj prodajajo in znajo bolj pristno in verodostojno razložiti šport in izkušnjo svojim strankam. Povezani so tudi s ponudbo drugih turističnih podjetij v bližnjih krajih. Gostom na spletni strani nudijo informacije o nastanitvi v gostiščih in hotelih, kjer na recepcijah ponujajo tudi zgibanke o zorbingu. Sledilo je vprašanje, ali izvajajo katero izmed zgoraj naštetih aktivnostih, povezanih z odnosi z javnostjo tudi v tujini. Odgovor na to vprašanje je bil negativen. Cerar je pojasnil, da pravila Zorb Limited prepovedujejo izvajanje omenjenih aktivnosti v tujini, in da ima Cerar kot lastnik franšize, dovoljenje za izvajanje aktivnosti, povezanih z odnosi z javnostjo, samo v Sloveniji. Na vprašanje, katere medije uporabljajo pri odnosih z javnostjo, smo prejeli odgovor, da občasno in ob potrebi uporabljajo televizijski in tiskani medij oziroma časopise in revije. Na intervjuju smo Cerarju prav tako zastavili vprašanje, če prirejajo posebne dogodke ali prireditve, s katerimi predstavijo zorb širši javnosti. Prejeli smo odgovor, da so nekaj dogodkov pripravili v preteklosti, kot na primer predstavitveni in promocijski dogodek v

23

Campingu Šobec in na mestnem trgu v Novi Gorici, zdaj pa za organizacijo tovrstnih dogodkov nimajo dovolj časa. Menimo, da takšno vedenje ne izraža poslovnega vedenja in bi si v podjetju morali z boljšo organiziranostjo priskrbeti dodaten čas. V prirejanju dogodkov se namreč skriva velik potencial za dobro promocijo zorba. Izbrali bi lahko dogodke za prosti čas, med katere po Shonu in Parry-ju (2001, 5) sodijo športni in razvedrilni dogodki. V tem primeru bi lahko sodelovali z osnovnimi in srednjimi šolami ali celo s fakultetami, ter v sodelovanju z njimi pripravili prireditev, ki bi privabila veliko število ljudi iz njihove ciljne skupine. Sledilo je vprašanje, katere medije oziroma propagandne posrednike uporabljajo za oglaševanje svoje ponudbe. Lastnik franšize je odgovoril, da za izobešanje plakatov uporabljajo zidove za plakatiranje in oglasne stebre. Prav tako uporabljajo oglasne deske v različnih študentskih organizacijah, društvih in klubih. Med propagandne posrednike uvrščajo tudi informacijske table gostišč in hotelov, v katerih imajo svoje zgibanke. Načeloma pa se zanašajo tudi na oglaševanje s strani zadovoljnih strank oziroma tehniko od ust do ust. Na vprašanje, katera propagandna sredstva uporabljajo za oglaševanje, smo prejeli odgovor, da so to reklamni film, zgibanka in katalog. Sicer nimajo lastnega kataloga, a oglašujejo v okviru kataloga popustov Magma. Cerar nam je na vprašanje, ali imajo tkim. mailing seznam oz. seznam prejemnikov, ki prejemajo njihovo aktualno ponudbo po elektronski pošti, odgovoril, da seznama nimajo, imajo pa zbrano določeno število naslovov elektronske pošte gostov, ki so preizkusili zorb. Napisani so na vprašalniku, ki so ga morali izpolniti pred uporabo zorba in so zaenkrat napisani le na omenjenem obrazcu ter še niso računalniško obdelani. Uporabijo jih le v primeru, ko stranke ob obisku niso imele s seboj fotoaparata in jim na ta način naknadno pošljejo fotografije. Menimo, da bi podjetje moralo večkrat uporabiti elektronsko pošto, saj na ta način ne izrabljajo možnosti uporabe koristnih informacij, ki jim lahko omogočijo dodaten vir komuniciranja s porabniki. Predlagamo računalniško obdelavo teh podatkov in sestavo podatkovne baze ter redno obveščanje porabnikov na seznamu o aktualni ponudbi zorbinga.

24

Na vprašanje, ali razmišljajo o nadgradnji svoje spletne strani, nam je Cerar podal pritrdilen odgovor. Spletno stran bodo dopolnili z vabilom potencialnim poslovnim partnerjem za investicijo v projekt »Zorbing center«, v katerem bi nudili adrenalinsko doživetje z različnimi vrstami zorba. V času naše raziskave pa so na stran dodali ponudbo raftinga in večje število fotografij, ki prikazujejo zorb. Na naslednje vprašanje, ali imajo sestavljen vprašalnik, s katerim testirajo zadovoljstvo svojih strank, smo prejeli odgovor, da sicer imajo vprašalnik, a ni namenjen za testiranje zadovoljstva. Že omenjeni obrazec uporabljajo zaradi večje varnosti, stranke pa ga izpolnijo pred spustom z zorbom. Vsebuje vprašanja o telesni teži in višini, stranke morajo izpolniti vprašanje, ali so kdaj imele zdravstvene težave s srcem, vratom, hrbtenico, glavo in ali imajo epilepsijo, ženske pa odgovorijo na vprašanje, ali so noseče. Pritrdilni odgovori na katerokoli od naštetih vprašanj, z izjemo vprašanja o nosečnosti, sicer niso ovira za spust, vseeno pa želijo biti uslužbenci s tem seznanjeni, da bi v primeru težav znali pravilno reagirati. Za dodatno varnost goste, za katere sumijo, da presegajo predpisano telesno težo, stehtajo tik pred uporabo zorba. V vprašalnik gostje prav tako vpišejo svoje osebne podatke, in sicer priimek in ime ter naslov, k temu pa dodajo datum in podpis. V imenu otrok, mlajših od 15 let, podpišejo vprašalnik starši ali skrbniki. Prav tako vsak gost odgovori na vprašanje, kje so slišali za zorb, po želji dodajo svoj elektronski naslov in izrazijo željo po fotografiranju. Za preverjanje zadovoljstva svojih strank uporabljajo knjigo gostov, v katero lahko vpišejo svoje vtise in občutke. Na vprašanje, ali prosi oziroma animira obiskovalce, da mu osebno komentirajo ponudbo in izkušnjo z zorbom, je Cerar odgovoril, da je najpogostejši komentar:«Bilo je super, a prekratko«. Večina komentarjev je pozitivnih, do sedaj pa so bili približno le trije negativni. Nekoga je po uporabi zorba bolel vrat, ker se ob spustu ni dovolj sprostil, eni izmed družin pa zorbing ni bil dovolj zanimiv. Na podlagi analize smo prišli do ugotovitve, da zaposleni v podjetju Zorb Slovenija pri trženju zorba in zorbinga uporabljajo elemente tržnega komuniciranje v skopi obliki in na nepovezan ter nepregleden način. Sicer uporabljajo nekatera promocijska orodja, a jih že ob majhnem neuspehu opustijo in ne poiščejo razlogov za neuspeh. Naknadno ugotavljamo, da se trženja lotevajo na neprofesionalen in neučinkovit način. Hkrati pa trženju posvečajo premalo časa. Prav tako ne poskušajo spremeniti trenutne situacije, ki po našem mnenju potrebuje konkretne ukrepe za izboljšanje, predvsem pa prodorne tržne akcije.

25

3.3 SWOT analiza »V marketinškem slovarju (Bennett 1988, 186), ki ga je izdala AMA10, je naveden pojem analiza položaja, ki pomeni sistematično zbiranje in analiziranje preteklih in sedanjih podatkov, da bi ugotovili trende, dejavnike in pogoje, ki vplivajo na poslovanje in izbiro ustreznih strategij. Analiza položaja vključuje pregled internih dejavnikov (določanje prednosti in slabosti) in eksternih dejavnikov (določanje priložnosti in nevarnosti), kar dejansko pomeni SWOT analizo« (Snoj, Završnik in Male 1999, 51). Z omenjeno analizo se želimo osredotočiti na ključne probleme, ki jih ima podjetje Zorb Slovenija pri tržnem komuniciranju in opozoriti na nevarnosti, ki lahko posledično ali potencialno ogrozijo tržni uspeh zorbinga ali celo obstoj podjetja (www.marketingteacher.com/Lessons/lesson_swot.htm, 20.05.2004). Naš cilj je prav tako poudariti prednosti trenutnega trženja zorbinga z namenom raziskati še neizkoriščene priložnosti, ki jih ima omenjeni šport v Sloveniji na področju tržnega komuniciranja.

10 AMA – American Marketing Association.

26

TABELA 1: SWOT analiza trženja zorba in zorbinga na primeru podjetja Zorb Slovenija PREDNOSTI SLABOSTI

novost na področju adrenalinskih doživetij

ugodna lokacija – v bližini dobro obiskanih turističnih krajev

urejeno parkirišče avtobusno postajališče v neposredni

bližini lokacije zorbinga oblikovana dodatna ponudba poslovno sodelovanje z ostalo turistično

ponudbo - s turističnimi agencijami in turističnimi podjetji v bližnjih okolici

pridobljeni podatki (n. pr. elektronski naslovi gostov), primerni za trženje ponudbe

neizbran tržni koncept oziroma neprofesionalen odnos do trženja

zorbing v Sloveniji premalo poznan podjetje ima v lasti model zorba,

uporabnega le na travnati površini in v okviru določenih temperatur zato je njegova uporaba sezonsko pogojena in ga torej ne morejo tržiti celo leto

pravila podjetja Zorb Limited, ki prodaja franšizo za zorbing, prepovedujejo trženje zorba v drugih državah

skopa uporaba elementov tržnega komuniciranja pri trženju zorba

uporaba »dogovorne ekonomije« pri trženju zorba

neizkoriščenost pridobljenih podatkov (n. pr. elektronski naslovi gostov), primernih za trženje ponudbe

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

porast števila navdušencev nad adrenalinskimi športi v Sloveniji

uporaba koncepta »integriranega tržnega komuniciranja« in »koncepta navdušenja«

prost pretok oseb v Evropski uniji (EU) → porast obiska turistov iz ostalih držav EU

trženje zorba na dogodkih z visokim številom udeležencev, ki spadajo v ciljne skupine pri trženju zorba

trženje z organiziranjem lastnih dogodkov

možnost povečanja števila lokacij zorbinga po Sloveniji → lažji dostop do večjega števila ljudi

nakup različnih modelov zorbov, uporabnih v vseh letnih sezonah → trženje skozi celo leto

povečanje možnosti tržnega uspeha s povečanim trženjem dodatne ponudbe

neizkoriščeni tržni potencial in neizkoriščene priložnosti za uspešno trženje zorba zaradi neprimerne in pomanjkljive uporabe elementov tržnega komuniciranja

ogrožen tržni uspeh zaradi potencialne nesreče pri izvajanju zorbinga ali nesreče pri krogli ultraball → zamenjava identitet zorba in ultraball-a pri potencialnih porabnikih

pojav novega oziroma konkurenčnega adrenalinskega športa in upad zanimanja za zorbing

Vir: Cerar, A., osebna komunikacija, 23.05.2004

27

4. PREDLOG UČINKOVITEJŠEGA TRŽNEGA KOMUNICIRANJA ZORBINGA V SLOVENIJI

Z anketnim vprašalnikom in s SWOT analizo smo ugotovili, da je pri trženju zorbinga veliko neizkoriščenega potenciala, zato bomo v tem poglavju podali ideje za učinkovitejšo in uspešnejšo tržno komuniciranje obravnavanega športa. Primerjali bomo tudi značilnosti oglaševanja zorbinga po internetu med podjetji Zorb Limited in Zorb Slovenija ter za slednje podjetje prikazali možnosti za izboljšanje tovrstnega trženja. 4.1 Primerjava oglaševanja zorbinga po internetu v Sloveniji s tovrstnim

oglaševanjem zorbinga v Novi Zelandiji Završnik in Mumel (2003, 52) povzemata opredelitev oglaševanja po internetu po Straussu (2001, 221-223) in navajata: »Oglaševanje po internetu ustvarja zavedanje, omogoča dvostransko komunikacijo, spodbuja odzivnost odjemalcev, zagotavlja in širi informacije, oblikuje pozitiven odnos do izdelka in/ali image-a in opominja odjemalce na izdelek […].« Če upoštevamo te vidike, pridemo do ugotovitve, da oglaševanje po internetu še bolj približa izdelek ali storitev porabniku kot je to značilno pri ostalih oglaševalskih medijih. Prav tako ponuja več informacij, kar porabniku olajša izbiro in odločitev za nakup ter pospeši njegov proces. Zaradi teh dejavnikov je po našem mnenju tovrstno oglaševanje primeren način trženja za zorbing. Spletni strani podjetij Zorb Slovenija in Zorb Limited sta grafično podobno oblikovani in vsebujeta nekaj podobnih rubrik, vseeno pa se v določenih vidikih med seboj razlikujeta. TABELA 2: Rubrike spletnih strani ponudnikov zorbinga v Sloveniji in v Novi Zelandiji SLOVENIJA NOVA ZELANDIJA Fotogalerija Kaj je… Kje nas najdete? Zgodovina zorba Zorb revolutionary Pogosto zastavljena vprašanjaDarilni bon Lokacije Sezona zorbinga Zorb izdelki Cenik Poslovanje Povezave Novice Bohinjska Bela Fotografije Otvoritev 25.5.2002 Zorb trgovina Video Video posnetki Geslo Elektronska pošta Vir: www.zorb-slovenija.com, www.zorb.com

28

Kot lahko razberemo, slovenski ponudnik zorbinga ponuja možnost nakupa darilnega bona, informacijo o cenah spusta z zorbom in informacije o nastanitvi v bližnji okolici, česar ne najdemo na spletni strani ponudnika iz Nove Zelandije. Stran slednjega ponudnika pa za razliko od slovenske, vsebuje odgovore na pogosto zastavljena vprašanja, ponudbo zorb izdelkov in možnost nakupa le-teh, aktualne novice o dogajanju v zvezi z zorbingom, podatke o načinu poslovanja ter posebno rubriko, ki še ni aktivna – rubrika imenovana »geslo«. Po našem mnenju ima slovenska spletna stran rubrike, ki bi jih lahko dodali tudi na novozelandsko stran. Med njih spadajo rubrike »darilni bon«, »cenik« in »Bohinjska Bela«. Slednja seveda z drugačnim imenom, primernim lokalnemu kraju. Menimo, da je možnost nakupa darilnega bona preko interneta dober način pospeševanja prodaje, saj s tem vzpodbujajo nakup storitve tudi izven sezone. Informacije o cenah storitve in o nastanitvi v bližnji okolici pa po našem mnenju poskrbijo za boljšo informiranost obiskovalcev spletne strani, hkrati pa olajšajo odločitev za nakup. Prav tako bi se slovenski ponudnik pri oblikovanju spletne strani lahko zgledoval po novozelandski strani. Zorb je namreč stvar, ki zaradi svoje podobe in funkcije pri potencialnih porabnikih povzroča veliko vprašanj. Zato bi se slovenski ponudnik zorbinga izognil velikemu številu podobno zastavljenih vprašanj, če bi se zgledoval po novozelandski strani in na svojo uvrstil rubriko pogosto zastavljenih vprašanj. Za boljšo informiranost bi poskrbel tudi z objavljanjem aktualnih novic o zorbingu. Ne vidimo pa potenciala v rubriki na novozelandski strani, imenovani »geslo«. Vsebovala bo področja, ki bodo zaprta za splošno javnost in bo na voljo samo za registrirane zorbonaute. Prejeli bodo geslo in imeli bodo dostop do novic o novih produktih, katere bodo potencialno lahko preizkusili. Prav tako bodo vabljeni na posebne dogodke in tekmovanja za zorbonaute, hkrati pa bodo lahko nakupili posebne izdelke (www.zorb.com/password_area.htm, 07.07.2004). S tem bodo večjemu številu obiskovalcev spletne strani omejili dostop do navedenih informacij, kar po našem mnenju ni v skladu z načelom informiranja porabnikov o ponudbi. Po drugi strani bodo s tem sicer ustvarili učinek »ekskluzivnosti« oziroma bodo pri porabnikih ustvarili občutek, da je zorb stvar, ki je nekaj posebnega in ni lahko dostopna vsem porabnikom. Posledično bodo pri njih povečali željo po preizkusu zorba. Vseeno smo mnenja, da imajo izčrpne informacije, dostopne vsem obiskovalcem spletne strani, prednost pred ustvarjanjem omenjenega učinka. Slovenskemu ponudniku prav tako predlagamo, da na spletno stran doda računalniško igro, ki bi privabila predlagano ciljno skupino otrok in mladine. Tako bi povečali število obiskovalcev strani, kar bi povečalo možnost prodaje storitve. Pri raziskovanju smo po predvidevanjih ugotovili, da je novozelandski ponudnik na internetu prisoten na več spletnih straneh kot slovenski. Hiperpovezave na spletno stran slovenskega ponudnika zorbinga najdemo na spletnih straneh društva Adrenalinček, Kluba radovljiških študentov, na spletni strani družinskega podjetja Apartmaji Kristan in na strani turistične agencije Globtour Bled Slovenija ter na spletnih brskalnikih Matkurja in Najdi.si.

29

Medtem, ko se hiperpovezave spletne strani podjetja Zorb Limited nahajajo na različnih turističnih spletnih straneh Nove Zelandije in na tujih popotniških straneh. Hiperpovezavo omenjenega ponudnika pa smiselno vsebujejo tudi spletne strani podjetij po svetu, ki so lastnice franšize zorbinga. Na določenih spletnih straneh lahko opravimo tudi rezervacijo termina za zorbing. Prav tako nekatere spletne strani vključujejo pasice, ki služijo kot hiperpovezava na spletno stran podjetja Zorb Limited. V namene oglaševanja pa slovenski ponudnik ne uporablja elektronske pošte, kar je po našem mnenju neizkoriščena priložnost. Menimo, da bi podjetje Zorb Slovenija lahko bolje izkoristilo elektronsko pošto, in sicer na način, da bi strankam, ki so že preizkusile zorb, pošiljalo aktualne novice s področja zorbinga v Sloveniji in jih obveščalo o posebnih tržnih akcijah. Prav tako predlagamo razširitev oglaševanja na ostale spletne strani, predvsem na strani s turistično vsebino in možnost rezervacije termina na teh straneh. Naknadno predlagamo uvrstitev predlaganih rubrik na svojo spletno stran in povečanje obsega informacij, saj bodo tako potencialnim strankam olajšali odločitev za nakup. 4.2 Predlogi posameznih elementov tržnega komuniciranja 4.2.1 Oglaševanje Oglaševanje je element tržnega komuniciranja, ki ga podjetje Zorb Slovenija po našem mnenju ne uporablja dovolj pogosto. Zato predlagamo petstopenjski proces sprejemanja odločitev o oglaševanju, ki ga navaja Potočnik (2000, 119), in sicer: opredelitev ciljev in reklamnega sporočila, izbira posrednikov ter določitev potrebnih denarnih sredstev in ocenitev učinkovitosti oglaševanja. Zastavljene cilje bodo, po našem mnenju, najlažje dosegli s strategijo ustvarjanja potrebe, ki jo navaja Potočnik (2000, 120). Zorb je namreč izdelek, ki ni nujno potreben v vsakdanjem življenju, hkrati pa je bil do sedaj na trgu predstavljen le v manjšem obsegu, zato menimo, da je potrebno pri porabnikih najprej ustvariti potrebo po obravnavanem izdelku. Menimo, da bi to dosegli z uporabo informativnega oglaševanja, s katerim bi porabnikom predstavili obravnavani šport. Za tovrstno oglaševanje Hill in O'Sullivan (1996, 187) navajata, da pospeši proces poznavanja izdelka. Po našem mnenju pa bi za večjo verodostojnost oglasa poskrbeli z vključitvijo izjav navdušenih gostov, ki so pred uporabo zorba imeli, pri strankah, pogosto prisotne dvome. S tem bi pri večini potencialnih gostov zmanjšali strah pred uporabo zorba ter jih navdušili za doživetje z zorbom.

30

Po oblikovanih ciljih sledi oblikovanje oglaševalskega sporočila. Pri tem predlagamo uporabo principa AIDA11 (Briggs 1997, 95). Z upoštevanjem navedenega principa bodo po našem mnenju sporočilo za zorbing uspešno oblikovali tako, da bodo z njim pritegnili porabnikovo pozornost, vplivali na njegovo zanimanje za šport, mu povzročili občutek potrebe in želje po preizkusu zorba ter ga pripravili do tega, da bo to dejansko storil in tako opravil nakup storitve. To bodo dosegli z upoštevanjem značilnosti ciljne skupine, kateri je oglas namenjen in z upoštevanjem priložnosti za katero bodo oglas uporabili. V primeru ciljne skupine otrok in mladine ter priložnosti ob otvoritvi sezone zorbinga, predlagamo sporočilo s privlačnim opisom zorba in nenavadnega doživetja, z vabilom na dogodek, opisom zabavnega programa ter časa in kraja dogodka. Sledi izbira medija, ki bo sporočilo o zorbingu prenesel do ciljne skupine. Ker je zorb izdelek, ki za predstavitev potrebuje demonstracijo izvedbe v sliki in zvoku, je za oglaševanje zorba najbolj primeren medij, televizija. A oglaševanje na televiziji zahteva veliko sredstev, zato predlagamo kombinacijo oglaševanja na radiu, s plakati, letaki in v različnih revijah za mlade in šport ter občasno v večjih časopisih. Po našem mnenju je oglaševanje smotrno na najbolj poslušanih radijskih postajah v večjih mestih po Sloveniji, ki imajo program primeren za njihovo ciljno skupino, torej za otroke, mladino in tuje turiste. Tako bi sporočilo doseglo visok delež porabnikov. Navedeno oglaševanje pa bo primerno, ko bo podjetje nabavilo dodatni zorb in bo imelo dovolj kapacitet za dodatno povpraševanje. Za radijski medij predlagamo oglas, ki bi z adrenalinsko naravnanimi besedami slikovito opisal zorbing in z razgibano glasbo poslušalce vabil na otvoritev sezone, hkrati pa jih usmerjal na spletno stran zorba, kjer bi si lahko zorb tudi ogledali in si tako lažje predstavljali značilnosti zorba in zorbinga. V večjih mestih bi lahko oglaševali tudi s pomočjo plakatov, ki bi nazorno prikazovali zorb in vabili na otvoritev sezone zorbinga. Podjetje bi se lahko povezalo še z večjim številom mladinskih klubov, prav tako predlagamo sodelovanje s potovalnimi in športnimi klubi po večjih mestih, pri katerih bi na oglasne deske izobesili svoj plakat, njihovim članom pa nudili popuste. Dva tedna pred otvoritvijo sezone zorbinga predlagamo intenzivno oddajanje sporočila s strani medijev. Na začetku bi s sporočilom vabili porabnike na otvoritev, na kateri bi podrobneje predstavil zorbing, ob tem pa bi se odvijal zabavni program z glasbeno skupino, primerno za predlagano ciljno skupino. Po otvoritvi predlagamo zmanjšanje frekvence oglaševanja, ki naj bo enakomerno razporejeno skozi celo sezono. Prav tako predlagamo spremembo oglaševalskega sporočila, ki naj v tem primeru ne vabi več na otvoritev, ampak na doživetje zorbinga.

11 AIDA: A-attention (pozornost), I-interest (zanimanje), D-desire (želja), A-action (dejanje)

31

Proti koncu sezone pa predlagamo posebne tržne akcije, da se upočasni padanje števila obiskovalcev. Primerna akcija bi bila pospeševanje prodaje s ponudbo popustov. Nato predlagamo oblikovanje proračuna za oglaševanje. Pri oblikovanju proračuna nam razni avtorji ponujajo različne metode. Kotler in Armstrong (2004, 495) med drugim navajata metodo odstotka od pričakovane prodaje. Ta metoda se nam zdi najbolj primerna, saj so stroški za oglaševanje povezani s prodajo. Če ta narašča, lahko zvišujemo izdatke za oglaševanje. Menimo, da ima omenjena metoda tudi negativne lastnosti, saj se v nasprotnem primeru, ko prodaja ne narašča, sredstva za oglaševanje zmanjšujejo. Da bi zmanjšali ta negativni učinek, predlagamo kombinacijo te metode z metodo cilja, ki sloni na tem, kaj podjetje dejansko hoče doseči s promocijo (Kotler in Armstrong 2004, 481). Torej, odstotek sredstev od prodaje bi na omenjeni kombiniran način določili glede na potrebna sredstva za izvršitev načrtovanih tržnih akcij. Kotler in Armstrong (2004, 496) menita, da je oglaševalski proračun pogosto odvisen tudi od stopnje življenjskega ciklusa, v kateri se nahaja produkt oziroma storitev in od frekvence oglaševanja. Strinjamo se z navedenim, saj novi izdelki, ki so v fazi uvajanja, kot na primer zorb, potrebujejo visok oglaševalski proračun. Porabnike je namreč potrebno informirati, da zorb obstaja. Hkrati pa jih je treba prepričati, da ga preizkusijo. Prav tako je potrebno privleči pozornost na razmeroma neznan izdelek na slovenskem tržišču, zato bodo v podjetju Zorb Slovenija morali pogosteje oglaševati in bodo tako potrebovali visok oglaševalski proračun. Ker zgornji dejavniki narekujejo oblikovanje visokega oglaševalskega proračuna, podjetju predlagamo pridobitev občinskih sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij, v katera spada tudi Bohinjska Bela. Eden izmed načinov je tudi pridobitev sponzorjev, ki bi jih glede na višino prispevanih sredstev razdelili na več nivojev in bi jim v zameno nudili različne storitve. Generalnemu sponzorju bi v zameno za določeno višino denarnih sredstev nudili službeni piknik, na katerem bi njegovi uslužbenci lahko brezplačno preizkusili zorb, hkrati pa uživali v hrani in pijači, ki bi jo prispeval drugi sponzor. Logotip generalnega sponzorja bi umestili na panoje in na promocijske materiale podjetja Zorb Slovenija. Na spletni strani pa bi ga postavili na prvo stran, ločeno od ostalih sponzorjev, bolj poudarjeno. Prav tako bi logotip in osnovne informacije sponzorja napisali na - za to prirejeno - tablo ob poligonu. Sponzor, ki bi predstavljal nižjo raven sponzorstva, bi bil za manj denarnih sredstev upravičen do desetih brezplačnih spustov z zorbom, njegov logotip bi umestili na tablo ob poligonu, ki bi bila manjša kot tabla generalnega sponzorja, prav tako bi ga umestili v promocijski material, a tudi v manjšem obsegu kot logotip predhodno omenjenega sponzorja. Na spletni strani pa bi ga vključili na poseben seznam sponzorjev.

32

Podjetje bi lahko poiskalo sponzorja tudi za nakup novih zorbov. Temu sponzorju bi prav tako nudili določene ugodnosti, podjetju pa bi tako ostalo več sredstev za oglaševanje. Hkrati bi povečali kapaciteto ter bi tako lahko sprejeli več strank, kar posledično pomeni večji pritok sredstev in dolgoročno večji dobiček. Ugodnosti za omenjenega sponzorja bi lahko vključevale brezplačen celodnevni najem zorba, osebja in poligona, hkrati pa bi njegov logotip dodali na spletno stran ob fotografijah sponzoriranega zorba, na tablo ob poligonu, na promocijske materiale in na panoje na prireditvah, kjer bi sodelovali s sponzoriranim zorbom. Prav tako predlagamo pridobitev medijskega sponzorja, ki bi v zameno za določene ugodnosti nudil svoje storitve ob različnih tržnih akcijah za zorbing. Za iskanje sponzorjev bi sicer porabili veliko časa, a menimo, da se jim takšna oblika pridobitve dodatnih sredstev dolgoročno izplača. Manj denarnih sredstev za oglaševanje bi porabili, če bi se povezali z ostalimi ponudniki adrenalinskih športov in ustanovili Zvezo ponudnikov adrenalinskih športov ter bi v večjih in dražjih medijih oglaševali skupaj. V prid temu kaže dejstvo, da imajo podobno ciljno skupino, hkrati pa bi z ugodnejšimi cenami pritegnili porabnike k uporabi večjega števila storitev različnih ponudnikov tovrstnih športov. Za oglaševanje predlagamo boljši izkoristek spletne strani, na kateri bi lahko javnost obveščali o potencialnih dogodkih, na katerih bodo sodelovali z zorbom ipd. Na strani bi lahko nudili tudi oglaševalski prostor lokalnim turističnim podjetjem ali kateremu drugemu zainteresiranemu podjetju. Na ta način bi pridobili tudi nekaj dodatnih sredstev. Menimo, da je v oglaševanje zorbinga potrebno vključiti motiv radovednosti, ki ga navaja Retar (1996, 74). Po njegovem mnenju smo namreč ljudje po naravi radovedni in se radi odzovemo, če nam ponujajo nekaj novega in neznanega. Za uresničitev zgoraj omenjenega motiva predlagamo sodelovanje z znano glasbeno skupino, kateri bi za posebno ceno posodili zorb za nočne koncerte. Uporabili bi ga za uvodno točko, med katero bi se pevec, nameščen v zorbu in osvetljenem z žarometi, spustil na oder, dvorana in občinstvo pa bi bili medtem zatemnjeni. To bi ustvarilo poseben vizualni učinek, kar bi naredilo skupino posebno, hkrati pa bi zorb predstavili večji množici ljudi kot nekaj veličastnega in nenavadnega, kar bi močno spodbudilo radovednost obiskovalcev in zanimanje za zorb. Koncert bi bil primeren za ciljno občinstvo zorbinga, torej za dijake in študente, na katerem bi nastopila, pri omenjenem segmentu, priljubljena skupina. Podoben koncept bi lahko uporabili na večji prireditvi, ki bi jo prenašala nacionalna ali največja komercialna televizija. Namesto pevca, bi v zorbu svoj prihod na oder napovedal voditelj prireditve ali oddaje. Tudi ta bi morala biti primerna ciljnemu občinstvu zorbinga. Podjetju Zorb Slovenija predlagamo tudi sodelovanje s podjetjem, kateremu bi za določeno ceno posodilo zorb za reklamni oglas sodelujočega podjetja. Slednje bi moralo imeti

33

podobno ciljno skupino kot Zorb Slovenija. Podjetje bi tako najelo zorb, poligon in zorbing osebje ter bi na Kupljeniku posneli reklamni oglas, ki bi z nenavadnim zorbom pritegnil potrošnike k storitvam ali k izdelku sodelujočega podjetja, predvsem pa povečal zanimanje ciljne skupine za zorbing. 4.2.2 Pospeševanje prodaje V podjetju Zorb Slovenija bi po našem mnenju pospešili prodajo z nagradnimi igrami, s tekmovanji, z multimedijskimi predstavitvami, s sodelovanjem z ostalimi ponudniki adrenalinskih športov in s popusti. Ob začetku sezone oziroma v prvem tednu obratovanja predlagamo dnevno objavo delov gesla v oglasu na radijskih postajah, katerega bi poslušalci sestavili in jim ga poslali ter se tako prijavili za sodelovanje v nagradni igri. Upoštevane bi bile samo tiste prijave, na katerih bi bilo napisano pravilno geslo ter prijave, ki bi bile izpolnjene na posebnem obrazcu na spletni strani podjetja Zorb Slovenija in bi pravočasno prispele na njihov elektronski naslov. Obrazec za prijavo bi vseboval osnovne osebne podatke, vključeval bi prostor za vpis elektronskega naslova ter vprašanje, če jih lahko podjetje v prihodnosti obvešča o novostih in dogodkih v zvezi z zorbingom. Poleg ostalih podatkov bi izpolnili tudi kratko anketo, s katero bi podjetje izvedelo, iz katerega medija in približno kdaj so prvič slišali za zorb in v katero starostno skupino spadajo. Iz osebnih podatkov pa bi razbrali od kod prihajajo. Na ta način bi pritegnili poslušalce, da bi bili bolj pozorni na njihov oglas, spodbudili bi jih, da bi obiskali njihovo spletno stran, hkrati pa bi lahko začeli sestavljati podatkovno bazo za tkim. mailing seznam oziroma seznam prejemnikov, ki bi kasneje prejemali njihovo aktualno ponudbo po elektronski pošti. Na podlagi izpolnjenih obrazcev bi lahko naredili tudi analizo uspešnosti oglaševanja po posameznih medijih. Nagrade, privlačne za njihovo ciljno skupino, torej za osnovnošolce, dijake in študente, bi za nagradno igro prispevali, poleg podjetja Zorb Slovenija, tudi sponzorji. Sponzorirane prispevke pa bi lahko uporabili tudi na sledeči način. Na dan otvoritve predlagamo prireditev tekmovanja, na katerem bi mladoletni gostje v bližini lokacije zorbinga in v določenem času, morali poiskati čim več skritih sponzoriranih izdelkov. Tekmovalca oziroma par, ki bi jih našel največ, bi bil upravičen do brezplačnega spusta z zorbom, obdržal pa bi lahko tudi najdene izdelke. Za malo starejše tekmovalce pa bi organizirali tekmovanje, pri katerem bi odgovarjali na nagradna vprašanja, povezana s sponzorji in z zorbom. Zmagal bi tisti par, ki bi pravilno odgovoril na največ zastavljenih vprašanj. Nagrade bi prav tako prispevali sponzorji in podjetje Zorb Slovenija, ter bi bile privlačne in primerne za polnoletne tekmovalce. Medtem ko obiskovalci čakajo na vrsto, jih lahko animirajo z multi-medijsko predstavitvijo na velikem ekranu poleg recepcije, mlajše obiskovalce pa z družabnimi igrami.

34

Multimedijska predstavitev bi vsebovala zanimive posnetke lokacij in dogodkov zorbinga po svetu in pri nas. Gostje bi s klikanjem na računalniško miško lahko sodelovali pri izbiri teh posnetkov. Predstavitev bi vključevala tudi, na zanimiv način prikazano, zgodovino zorba in koncept poslovanja. Predstavitev in animiranje poveča možnost, da obiskovalce, ki prvotno pridejo le kot spremljevalci tistih, ki dejansko preizkusijo zorb ali si ga želijo le ogledati, navduši in spodbudi v taki meri, da zorb preizkusijo tudi sami. Čeprav ponudba zorbinga deluje na principu rezervacij, bi dali možnost tudi takšnim, ki bi se za zorbing odločili v zadnjem hipu oziroma na licu mesta. Naslednja oblika pospeševanja prodaje, ki bi jo lahko uporabili, je popust za redne uporabnike njihove storitve. Vsakemu, ki bi vsaj enkrat preizkusil zorb, bi pri naslednjem spustu nudili deset odstotkov popusta. Vsak peti spust pa bi bil zastonj. Z določenimi popusti in brezplačnimi spusti bi lahko nagradili tudi najboljše in originalne ideje za izboljšanje dodatne ponudbe ali katero drugo izvirno in koristno idejo za izboljšanje poslovanja obravnavanega podjetja. To nagradno igro bi prav tako promovirali s pomočjo radijskega oglasa, predloge pa bi zbirali na njihovi spletni strani. Posebne popuste bi lahko poleg osnovnošolcem, dijakom, študentom in skupinam nudili tudi gostom, ki se odločijo preizkusiti zorb med tednom, ko je manj obiska. Naknadno menimo, da bi ponudba večjega števila izdelkov, potiskanih z motivi zorba, izboljšala prodajo izdelkov povezanih z zorbom. Predlagamo trakove z obeski za ključe, športne torbe, razglednice, plakate, lončke ipd. Vsaj enkrat letno predlagamo udeležbo na enem od poletnih festivalov, na katerem bi se poleg koncertov odvijale tudi razne športne igre. Tako bi imeli priložnost predstaviti zorb večjemu številu ljudi. S posebnim festivalnim popustom pa bi hkrati pospeševali prodajo svoje storitve. Prav tako bi vsakemu zorbonautu, ki bi drugič obiskal lokacijo zorbinga in bi zraven pripeljal na primer skupino vsaj desetih novih strank, nudili brezplačen spust. Predlagamo, da se vsakemu gostu po spustu z zorbom podeli kartica popustov, na kateri se označi datum doživetja zorbinga, da bi ob naslednjem obisku lahko dokazal število spustov, ki jih je opravil pri njih. Hkrati pa bi z omenjeno kartico uveljavljal upravičene popuste, ki bi bili odvisni od števila preteklih spustov. Poleg darilnega bona predlagamo izdajo tkim. predsezonskega bona, katerega nakup pred sezono zorbinga bi nudil poseben popust in bi dejansko pomenil cenejšo rezervacijo zorba že pred njegovo sezono. Ta bon bi se prav tako dalo kupiti preko spletne strani podjetja. Za podjetje to pomeni dodatna sredstva že pred sezono, hkrati pa zagotovilo za uspešen začetek sezone.

35

Za pospeševanje prodaje lahko podjetje poskrbi tudi na ta način, da sodeluje z ostalimi ponudniki adrenalinskih športov iz predlagane12 Zveze ponudnikov adrenalinskih športov. Gostje, ki bi koristili storitev pri enem od podjetij, včlanjenih v Zvezo, bi bili pri ostalih podjetjih upravičeni do petih ali desetih odstotkov popusta, torej tudi pri ponudniku zorbinga. Za dokazilo bi vsak uporabnik storitev adrenalinskih športov pri podjetju, ki je včlanjeno v Zvezo, prejel posebno kartico, na kateri bi bila razpredelnica vseh včlanjenih podjetij. V tabelo bi gostu pod primerno podjetje vpisali datum nakupa storitve in dodali žig podjetja. S to kartico bi bil porabnik upravičen do popusta tudi pri ostalih ponudnikih iz omenjene Zveze. Vsakega gosta pa bi na začetku nakupa storitve vprašali, če je že seznanjen z omenjeno kartico in bi mu jo, v primeru negativnega odgovora, tudi ponudili. Gostu bi poleg omenjene kartice ponudili tudi brošuro, izdano s strani Zveze, v kateri bi bili navedeni osnovni podatki in ceniki storitev vseh ponudnikov, včlanjenih v Zvezo. Tako bi porabniki, navdušenimi nad adrenalinskimi športi, lažje prišli do informacij, ki bi jih vodile do naslednjega ponudnika. Na ta način bi bila vsaka stranka kateregakoli ponudnika iz Zveze, potencialni gost zorbinga. V sodelovanju s člani Zveze bi prav tako lahko organizirali tkim. »adrenalinski teden«. Udeležencem navedenega tedna bi ponudili skupek doživetij različnih adrenalinskih športov po posebni ceni, saj bi posamezni član Zveze svojo storitev ponudil z določenim popustom. Udeleženci bi torej vsak dan v enem tednu preizkušali svoj pogum, se ob tem zabavali in doživljali razburljive izzive, ki bi jim dali dodatno motivacijo za soočenje z vsakdanjim stresom in problemi. Potencialna ciljna skupina tega tedna bi zato lahko bila podjetja, katerih uslužbenci se soočajo z velikimi izzivi in stresnimi situacijami, ki jih v poslovnem svetu ni malo. Podjetja bi izbrane uslužbence tako poslala na fizično in psihično izpopolnjevanje, da bi se kasneje lažje in manj stresno soočali z izzivi na delovnem mestu. Posledično bi bili pri svojem delu učinkovitejši in uspešnejši. Za podjetja in tudi za različna društva bi s člani Zveze v okviru omenjenega tedna lahko organizirali tudi tkim. »team buliding«. Pri tem bi uslužbence podjetij in člane odborov različnih društev, soočili z nalogami, s katerimi bi izboljšali delovanje skupine tudi kasneje v delovnem okolju. V omenjeni teden bi lahko vključili tudi lokalnega prevoznika, ki bi udeležence prevažal od ene lokacije do druge. Prav tako bi lahko sodelovali z lokalnimi gostinskimi ponudniki, s katerimi bi se dogovorili za posebno ceno storitev. Na ta način bi ponudniki adrenalinskih športov povezali svojo ponudbo s ponudbo lokalnih turističnih podjetij. Za dodatna sredstva za zgoraj omenjene aktivnosti v okviru Zveze, bi se člani lahko skupno potegovali na razpisih Evropske unije ali na razpisih v Sloveniji, saj bi s svojimi aktivnostmi spodbujali zdrav način življenja skozi rekreacijo in šport, hkrati pa skrbeli za regionalni razvoj demografsko ogroženega območja.

12 Zvezo ponudnikov adrenalinskih športov smo predlagali na strani 32.

36

Na spletni strani predlagamo tudi zapis popustov, ki jih podjetje nudi posameznemu segmentu in ob posebnih priložnostih. Dodali bi jih lahko v rubriko »cenik«, popuste ob posebnih priložnostih pa bi poudarili v rubriki »aktualne novice«. O tem bi obveščali tudi ljudi z »mailing« seznama. Podjetju Zorb Slovenija prav tako predlagamo predstavitev zorba pred ali v večjih trgovskih centrih pred sezono zorbinga. Še bolj primerne bi bile športne trgovine, saj imajo te zorbingu bolj podobno ciljno skupino. Nenavadni zorb bi tako v trgovske centre ali v športne trgovine privabil večje število obiskovalcev, zorbing podjetje pa bi imelo priložnost predstaviti šport večjemu številu ljudi svoje ciljne skupine. Na teh dogodkih predlagamo multimedijsko predstavitev zorbinga in ponudbo posebne cene za rezervacije, sklenjene pred sezono. V ta namen bi obiskovalcem delili informacijske brošure o zorbingu, ki bi vsebovale tudi prijavnico in kupon s popustom. Predlagamo tudi možnost rezervacije na licu mesta predstavitve. Na ta način bi porabnikom približali zorb, hkrati stimulirali njihov takojšen odziv ter jih vzpodbudili za nakup, kar je po mnenju Burnett-a in Moriarty-jeve glavni namen pospeševanja prodaje (1998, 312-316). Z javno predstavitvijo pa bi po Završniku in Mumlu (2003, 120) »zagotavljali tudi vidnost in odmevnost v okolju«, kar je del opredelitve elementa tržnega komuniciranja, o katerem je več govora v naslednjem podpodpoglavju. 4.2.3 Odnosi z javnostjo Če upoštevamo Jefkinsonovo trditev (1995, 13), da je cilj odnosov z javnostjo pripraviti trg do te mere, da se bo bolje odzival na njihovo oglaševanje, predlagamo podjetju Zorb Slovenija, poleg že uporabljenih, uporabo naslednjih oblik odnosov z javnostjo, ki jih navajajo Kotler in soavtorji (1996, 750).: novice, multi-medijsko predstavitev, posebne dogodke, uniforme uslužbencev, dobrodelne akcije, razširjeno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Na spletno stran bi lahko dodali aktualne novice, ki bi bralce informirale o najbolj zanimivih dogodkih zorbinga po svetu in pri nas. Obiskovalce spletne strani bi obveščali tudi o dogodkih, v katerih bo podjetje Zorb Slovenija sodelovalo z zorbom ipd. Prav tako predlagamo organizacijo vsaj enega velikega dogodka na leto. Obravnavano podjetje bi lahko organiziralo poseben dogodek ob obletnici otvoritve zorbinga. Poskrbeti bi morali za medijsko odmevnost dogodka in poleg novinarjev povabiti znane osebnosti in osebe, s katerimi poslovno sodelujejo skozi celo leto. Prav tako bi na ta dan nudili posebno ceno, organizirali bi piknik, zvečer pa bi v sodelovanju z lokalno skupnostjo in sponzorji, na mestnem trgu organizirali koncert skupin, ki se šele uveljavljajo. Te bi morale biti primerne, že večkrat predlagani, ciljni skupini zorbinga.

37

Ob tej priložnosti bi lahko sredi mesta, kjer bi se odvijal koncert, organizirali tudi nočni zorbing na prenosljivi klančini. Seveda bo to možno šele takrat, ko si bo podjetje Zorb Slovenija priskrbelo omenjeno klančino. Do takrat pa bi lahko uporabili roke obiskovalcev koncerta, ki bi pomagale kotaliti zorb po travnati površini, po možnosti v mestnem parku. Prav tako bi lahko vsaj enkrat letno s turističnimi in športnimi društvi sodelovali pri organizaciji športnega dogodka, na primer pri športnih igrah, ki bi na poseben način promovirale in spodbujale zdrav način življenja in rekreacijo mladih. Na ta dogodek bi povabili znane športnike, ki mlajši generaciji nudijo zgled. Dogodek bi sponzorirali s posebnim popustom, sredstva pa bi deloma lahko prispevala tudi turistična in športna društva ter lokalna skupnost. Nekaj sredstev bi lahko zbrali tudi z oddajanjem prostora v najem gostinskim podjetjem na prizorišču dogajanja, večji del pa bi poskušali pridobiti s pridobitvijo sponzorjev, morda tudi s simbolično vstopnino. Prav tako bi se za sredstva lahko potegovali na razpisih republike Slovenije ali celo na razpisih Evropske unije. Podjetju Zorb Slovenija predlagamo poleg logotipa na njihovih uniformah oziroma na majicah in na službenem kombiju, na uniforme dodati imena uslužbencev. K logotipu na kombiju pa bi lahko dodali tudi sliko zorba, saj si ga še veliko ljudi ne zna vizualno predstavljati. Prav tako bi se lahko vsak uslužbenec s kratkim opisom izkušenj, zadolžitev in s svojo fotografijo predstavil na spletni strani. Na lokaciji zorbinga predlagamo postavitev oglasne deske, na kateri bi turistična podjetja in društva iz lokalne skupnosti izobešala obvestila o dogodkih in prireditvah v bližnji okolici. Tako bi obiskovalce obveščali o aktualnih dogodkih v skupnosti, katerih bi se kasneje potencialno udeležili, hkrati pa bi podjetje Zorb Slovenija poglobilo dobre odnose z lokalno skupnostjo. Na oglasno desko bi dodali tudi vabila na dogodke zorbinga. Prav tako predlagamo vzpostavitev obrazca, s katerim bi obiskovalci spletne strani lahko izrazili svoja mnenja, želje in postavljali vprašanja. Iz teh vprašanj bi nato oblikovali rubriko »pogosto postavljena vprašanja«, v kateri bi na najbolj pogosta vprašanja izčrpno odgovarjali. Tako bi bolje informirali potencialne stranke ter jim zmanjšali potencialne dvome. Prav tako bi na stran lahko dodali mnenja gostov, ki so napisana v knjigi vtisov in tista, ki bi jih pridobili s pomočjo omenjenega obrazca. Pričeli bi lahko tudi z dobrodelnimi akcijami. Glede na to, da v podjetju zaenkrat še sami iščejo sponzorje, pa predlagamo, da začnejo z majhnimi in kratkoročnimi akcijami. Sredstva bi lahko zbirali tako, da bi na primer v enem tednu pet odstotkov od vsakega spusta z zorbom, namenili dobrodelni organizaciji. Sredstva bi lahko zbirali tudi za rešitev aktualnega problema v lokalni skupnosti ali zanj prispevali vsaj del sredstev. Pomagali bi lahko tudi socialno ogroženim ali invalidni osebi. Del sredstev bi zbrali sami, ostalo pa bi poskušali zbrati preko spletne strani, na kateri bi obiskovalce pozivali k prostovoljnim prispevkom. Informacije o tovrstnih akcijah bi objavili na spletni strani v rubriki »aktualne novice«.

38

Za boljši odziv bi bilo potrebno pritegniti tudi medije, ki bi o dobrodelni akciji naredili reportažo. Naknadno pa bi na spletni strani objavili rezultate zbranih sredstev. 4.2.4 Osebna prodaja V primeru podjetja Zorb Slovenija poteka osebna prodaja na lokaciji zorbinga. Osebje je primerno usposobljeno, hkrati pa njihova prodajna politika temelji na prijaznosti in ustrežljivosti. Vsakemu gostu se poskušajo kvalitetno in enakomerno posvetiti. Povratne informacije, ki jih prejmejo s strani strank, pa poskušajo uporabiti za izboljšanje ponudbe. Pri prodaji storitve predlagamo spodbujevalni program, ki bi vseboval animacijo čakajočih gostov. Za animacijo otrok predlagamo igrišče ob recepciji in družabne igre, za odrasle pa multimedijsko predstavitev zorbinga na večjem ekranu. 4.2.5 Neposredno trženje V obravnavanem podjetju od oblik neposrednega trženja uporabljajo le elektronsko trženje preko interneta, in sicer s pomočjo rezervacij, ki jih lahko obiskovalci opravijo preko njihove spletne strani. Občasno uporabijo tudi trženje preko radia. Po Kotlerju in Armstrongu (2004, 467) podjetje z neposrednim trženjem poskrbi za boljšo neposredno povezavo s ciljno skupino, z namenom prejeti takojšen odziv in z njimi negovati trajne odnose. Zaposlenim v podjetju Zorb Slovenija zato predlagamo, da zberejo vse vprašalnike, na katerih so naslovi elektronske pošte gostov in iz tega naredijo bazo podatkov oziroma tkim. »mailing« seznam. Osebam na tem seznamu bi nato občasno oziroma ob priložnostih pošiljali aktualno ponudbo in novice o zorbingu. V poslanem elektronskem pismu bi dodali možnost »obvesti prijatelja«, s katero bi prejemniki pošte po želji lahko posredovali zorbing pošto svojim prijateljem, znancem ipd. Nuditi pa bi morali tudi možnost za odjavo s seznama prejemnikov, da jih ne bi več nadlegovali z nezaželeno pošto. Na spletni strani prav tako predlagamo možnost prijave na seznam prejemnikov aktualnih novic, s katero bi se obiskovalci strani lahko sami prijavili za prejemanje omenjene pošte.

39

5. SKLEP Adrenalinski športi so v Sloveniji v zadnjih desetletju postali priljubljena oblika zabave in preživljanja prostega časa. Posledično se veča obseg ponudnikov tovrstnih športov, med katere spada tudi podjetje Zorb Slovenija, ponudnik zorbinga oziroma adrenalinskega športa, ki ga je podjetje uvozilo iz Nove Zelandije. Pri raziskovanju smo izpostavili problem nepoznavanja tovrstnega adrenalinskega športa. Hkrati pa predpostavili, da v Sloveniji živi enak odstotek potencialnih navdušencev za zorbing kot drugod po svetu, in da je slabše poznavanje omenjenega športa, kljub triletni prisotnosti na slovenskem tržišču, povezano z neustreznim tržnim komuniciranjem, ki ga izvaja podjetje. Zato smo si zadali cilje, da zorbing najprej predstavimo, nato analiziramo trenutno situacijo ponudbe in tržno komuniciranje za omenjeni šport, na koncu pa podamo predloge in ideje za izboljšanje teh aktivnosti. Dosegli smo vse zastavljene cilje, hkrati pa prišli do številnih ugotovitev. Prav tako smo nakazali potencialno uresničitev trditve, ki smo jo podali na začetku naloge. Torej trditev, da ima zorbing s pomočjo učinkovitejšega komuniciranja s trgom, velike možnosti postati eden izmed najbolj priljubljenih adrenalinskih športov. Pogoj je po našem mnenju uresničitev večine podanih predlogov in idej za izboljšanje tržnega komuniciranja za zorbing. Na začetku raziskovanja smo pravilno predvidevali, da podjetje, ki trži zorbing v Sloveniji, uporablja elemente tržnega komuniciranja v skopi obliki. Naknadno pa smo ugotovili, da je vzrok za to pomanjkanje denarnih sredstev in tržnemu komuniciranju premalo posvečenega časa. Menimo, da bi z učinkovitejšo razporeditvijo sredstev in s prijavljanjem na razpise Republike Slovenije in Evropske Unije, povečali obseg sredstev za tržno komuniciranje. Ugotovimo, da se v trženju zorbinga skriva še veliko neizkoriščenih možnosti, predvsem na področju oglaševanja in pospeševanja prodaje. Velik potencial se skriva v organiziranju dogodkov, tako v lastni režiji kot v sodelovanju s športnimi društvi, z lokalno skupnostjo in z znanimi glasbenimi skupinami. Možnost pa obstaja tudi v trženju ponudbe s sodelovanjem z drugimi ponudniki adrenalinskih športov. Po našem mnenju bi prodajo storitve pospešili tako, da popuste za posamezne segmente in posebne priložnosti natančno določijo in jih umestijo na spletno stran. Za pospešitev prodaje bi prav tako poskrbeli z organiziranjem nagradnih iger, z animacijo gostov in z udeležbo na športnih igrah, naknadno tudi s prodajo predsezonskega bona in s sodelovanjem z ostalimi ponudniki adrenalinskih športov. Več dela bi prav tako morali vložili za pridobitev sponzorjev, kar bi se jim po našem mnenju dolgoročno izplačalo.

40

Dodatna sredstva pa bi lahko pridobili tudi z ostalimi ponudniki adrenalinskih športov in s športnimi društvi, s potegovanjem na različnih razpisih. Svoj proračun bi povečali tudi z oddajanjem oglaševalskega prostora na spletni strani in ob poligonu na lokaciji zorbinga. Za potrebe komuniciranja s trgom bi lahko bolje izkoristili svojo spletno stran z oddajanjem oglaševalskega prostora, na njo bi lahko dodali rubriko »aktualne novice«. Javnost pa bi obveščali o aktualnih cenovnih akcijah in z njo pridobivali mnenja obiskovalcev, hkrati pa jo uporabili za nagradne igre ipd. V primerjavi oglaševanja zorbinga v Sloveniji po internetu s tovrstnim oglaševanjem navedenega športa v Novi Zelandiji smo ugotovili, da se v določenih pogledih ujemata, v nekaterih pa ne. Pri raziskovanju smo ugotovili, da se novozelandski ponudnik zorbinga nahaja na več spletnih straneh kot slovenski. Slovensko oglaševanje zorbinga po internetu bi se lahko razširilo na spletne strani s turistično vsebino, na svojo spletno stran pa dodalo rubrike, kot so na primer odgovori na pogosto zastavljena vprašanja. Za večji obisk strani pa bi poskrbeli tako, da bi na stran dodali računalniško igro ter informacije povezane s tržnim komuniciranjem. Prav tako smo ugotovili, da zorbing predstavlja popestritev lokalne turistične ponudbe, hkrati pa ima veliko možnosti za sodelovanje s turistično ponudbo lokalnih turističnih podjetij. Možnosti se nahajajo tudi na področju odnosov z javnostjo. Ob obletnicah otvoritve zorbinga bi lahko organizirali poseben dogodek, v katerega bi vključili tudi lokalno skupnost. Prav tako bi javnosti na spletni stani nudili aktualne novice s področja zorbinga po svetu in pri nas, ter opise izkušenj in zadolžitev posameznega uslužbenca. Obiskovalcem spletne strani bi s posebnim obrazcem dali možnost oziroma jih spodbudili, da izrazijo svoje mnenje, ki bi ga na strani tudi objavili. Kot možnost za poglobitev dobrih odnosov z lokalno skupnostjo predlagamo postavitev oglasne deske na lokaciji zorbinga za potrebe obveščanja obiskovalcev o aktualnih dogodkih v bližnji okolici. Sem sodijo tudi dobrodelne akcije. Na začetku zaradi pomanjkanja sredstev sicer v skopi obliki, kasneje pa bi organizirali tudi večje akcije. Za področje osebne prodaje predlagamo animacijo gostov z multimedijsko predstavitvijo in otroškim igriščem. Uporabljati bi lahko začeli tudi pridobljene naslove elektronske pošte gostov, in sicer za obveščanje le-teh z aktualnimi novicami s področja njihove ponudbe. S tem bi nekaj naredili tudi na področju neposrednega trženja. V zaključku menimo, da slovenski ponudnik zorbinga trenutno trži zorb v skopi obliki. Prav tako smo mnenja, da ima zorbing v Sloveniji še veliko neizkoriščenega potenciala na področju tržnega komuniciranja. Nadaljevanje s trenutnim načinom komuniciranja s trgom bi lahko na dolgi rok privedlo do velike poslovne škode, kar pa se lahko popravi z večjo angažiranostjo zaposlenih v podjetju Zorb Slovenija in z bolj profesionalnim odnosom do obravnavane teme.

41

POVZETEK Diplomska naloga vsebuje pet poglavij in je sestavljena iz uvodnega, opisnega, analitičnega, praktičnega in sklepnega dela. V prvem poglavju smo opisali raziskovalno področje in problem, ki ga obravnavamo v nalogi. Prav tako smo navedli namen in cilje naloge ter postavili osnovno trditev. K poglavju spadajo tudi predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja. V drugem poglavju smo predstavili nastanek in razvoj zorba ter njegov poslovni in tržni koncept. V prvem podpoglavju smo opisali izgled zorba, pojasnili njegovo funkcijo ter obravnavali njegov nastanek in način širjenja ideje o zorbingu po svetu. Sledi podpoglavje o poslovnem konceptu, v katerem smo obravnavali doživetje zorbinga, varnost pri njegovem izvajanju, kakovostne dejavnike in opis načina poslovanja oziroma informacije o franšizi zorbinga. Poglavje se konča s podpoglavjem o tržnem konceptu, v katerem smo podali predloge za uporabo koncepta integriranega tržnega komuniciranja. V tretjem poglavju oziroma v analitičnem delu diplomske naloge smo opisali značilnosti ponudbe zorbinga v Sloveniji in analizirali vprašalnik, ki je bil osnova za voden intervju z lastnikom franšize za zorbing v Sloveniji. Vseboval je vprašanja, vezana na ponudbo in tržno komuniciranje pri obravnavanem športu. Poglavje smo končali s tkim. SWOT analizo, s katero smo prikazali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti pri trženju zorba. V četrtem poglavju smo najprej primerjali oglaševanje zorbinga po internetu v Sloveniji s tovrstnim oglaševanjem v Novi Zelandiji. Nato smo na podlagi opravljenih analiz, podanih v tretjem poglavju, nanizali ideje in predloge za učinkovitejše tržno komuniciranje zorbinga v Sloveniji. Predloge in ideje smo podali za posamezni element tržnega komuniciranja, in sicer za: oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnose z javnostjo, osebno prodajo in neposredno trženje. V zadnjem poglavju diplomske naloge smo podali rezultate raziskave in navedli podatke o uresničljivosti zastavljenih ciljev in osnovne trditve. Poglavje prav tako obravnava ugotovitve, do katerih smo prišli v procesu raziskovanja, hkrati pa podali predloge za rešitev težav slovenskega ponudnika za zorbing pri trženju zorba in za njegovo izboljšanje. Ključne besede Zorb, zorbing, tržno komuniciranje, oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostjo, osebna prodaja, neposredno trženje, franšiza, SWOT analiza, kakovost, varnost, internet, spletna stran, segmentiranje, Bohinjska Bela, konkurenca;

42

ABSTRACT This diploma contains five chapters and it consists of the introduction, the descriptive, analytical and practical part and the conclusion. In the first chapter we described the area of our research and the problem discussed in the diploma. We also stated the purpose and the goals and set the basic statement. Presumptions, research limitations and research methods also belong to this chapter. In the second chapter we presented the origin and development of zorb and its business and market concept. In the first subchapter we described zorb's appearance, explained its function and we discussed its origin and a method of spreading the idea of zorbing through the world. . In the subchapter of business concept which follows we discussed zorbing experience, safety at its performance, quality factors and description of applied business method or information about zorbing franchise. The chapter concludes with a subchapter about market concept in which we gave suggestions for application of integrated market communication concept. In the third chapter or in the analytical part of diploma we described charasteristics of zorbing offer in Slovenia and analyzed a questionnaire which was a basis for guided interview with franchise owner of zorbing in Slovenia. It contained questions connected to the offer and market communication of discussed sport. We concluded the chapter with the so called SWOT analysis with which we indicated strenghts, weaknesses, opportunities and threats at zorb marketing. In the fourth chapter we first compared internet advertising of zorbing in Slovenia with the same type of advertising in New Zealand. Afterwards, based on the performed analysis presented in the third chapter, we gave ideas and suggestions for more effective market communication of zorbing in Slovenia. We gave suggestions and ideas for individual market communication element, namely for advertising, sales promotion, public relations, personal sale and direct marketing. In the final chapter of the diploma we gave the results of the research and stated the information about realizability of the set objectives and of the basic statement. The chapter also deals with what we found out during the research. At the same time we gave suggestions for solution of Slovene zorbing's problems at zorb marketing and for its improvement. Key words Zorb, zorbing, market communication, advertising, sales promotion, public relations, personal sales, direct marketing, franchise, SWOT analysis, quality, safety, internet, web page, segmentation, Bohinjska Bela, competition;

43

SEZNAM LITERATURE IN VIROV Literatura

1.) Bradach, L. Jeffrey. 1998. Franchize organizations. Boston: Harvard Business

School Press.

2.) Briggs, Susan. 1997. Successful tourism marketing. London: Kogan page Ltd.

3.) Burnett, John, and Sandra Moriarty. 1998. Introduction to marketing communication: an integrated approach. London: Prentice Hall.

4.) Jain, C. Subhash. 2001. International marketing. Ohio: South-Western

5.) Jefkins, Frank. 1995. Public relations techniques. Oxford: Butterworth-

Heinemann.

6.) Kotler, P, G. Armstrong, J. Saunders, V. Wong. 1996. Principles of marketing, the European edition. London: Prentice Hall Europe.

7.) Kotler, Philip, and Gary Armstrong. 2004. Principles of marketing. New Yersey:

Pearson Education, Inc.

8.) Merslavič Martina. 1998. Preskok v odnose z javnostmi. Ljubljana: Pristop.

9.) Pickton, David and Amanda Broderick. 2001. Integrated marketing communications. London: Pearson Education Limited.

10.) Potočnik, Vekoslav. 2000. Komercialno poslovanje z osnovami trženja 2.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

11.) Potočnik, Vekoslav, in Tanja Mihalič. 1999. Trženje v turizmu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

12.) Retar, Iztok. 1996. Trženje športa za vse. Ljubljana: Športna unija Slovenije.

13.) Shone, Anton, and Bryn Parry. 2001. Successful event management. London:

Continuum.

14.) Snoj, Boris, Bruno Završnik, in Vesna Male. 1999. Management izdelkov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

15.) Završnik, Bruno in Damijan Mumel. 2003. Marketinško komuniciranje. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

44

Viri

1.) Business [online]. Available:http://www.zorb.com/business.htm [14.01.2004]. 2.) Cerar, Gregor (23.06.2003). Novodobni ekstremisti. Mladina. [online], 6

odstavkov. Available: http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/nt/ [15.01.2004].

3.) Dobrodošli Zorbonauti! [online]. Available:http://www.zorb-slovenija.com

[15.01.2004].

4.) FAQ page [online]. Available: http://www.zorb.com/faq.htm [14.01.2004].

5.) Having a Ball in a Zorb [online]. Available: http://www.media.newzealand.com/index.cfm/purenz_page [20.02.2004].

6.) Questions [online]. Available: http://www.zorb.ie/html/questions.html

[27.02.2004].

7.) Slovar oglaševalskih izrazov [online]. Available: http://www.media-forum.si/slo/projekti/extundo/slovar/ [14.10.2004].

8.) S.W.O.T. Analysis: Lesson [online]. Available:

http://www.marketingteacher.com/Lessons/lesson_swot.htm [20.05.2004].

9.) What is Zorb? [online]. Available:http://www.zorb.com/what_the.htm [14.01.2004].

10.) Zorb history [online]. Available:http://www.zorb.com/history.htm [14.01.2004].

11.) Zorb n. [online]. Available: www.zorb.com/zorbn.htm [14.01.2004].

12.) Zorb products [online]. Available:http://www.zorb.com/zorb_products.htm

[14.01.2004].

13.) Zorbing [online]. Available: http://www.newzealandoutdoors.co.nz/activities/zorbing.html [25.01.2004].