UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE - … · Šerbinek Helena: Asertivna komunikacija v zdravstveni negi 1 1 UVOD Komunikacija je motivirana, zavestna dejavnost, s katero

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ASERTIVNA KOMUNIKACIJA V

ZDRAVSTVENI NEGI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2013 Helena Šerbinek

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: Doc. dr. Majda Pajnkihar, univ. dipl. org.

Somentor: Predav. Barbara Donik, univ. dipl. org

Šerbinek Helena: Asertivna komunikacija v zdravstveni negi

I

ZAHVALA

Iskrena zahvala za vso strokovno pomoč, vodenje in usmerjanje pri nastajanju diplomskega

dela gre moji mentorici Doc. dr. Majdi Pajnkihar, univ. dipl. org in somentorici Predav.

Barbari Donik, univ. dipl. org. Obe sta s svojimi nasveti in napotki pomagali, da je nastalo

to diplomsko delo.

Zahvaljujem se moji družini, partnerju Denisu za vso moralno podporo in razumevanje v

času študija. Zahvala gre sestri Danijeli za tehnično pomoč pri oblikovanju diplomskega

dela.

Zahvaliti se moram tudi Planinšič Janji, Volmajer Katji, Voršič Aleksandri in Veternik Lei

za vso podporo, iskreno prijateljstvo, prijazne besede in pomoč pri doseganju zastavljenih

ciljev.

Za pomoč pri prevajanju angleške literature se zahvaljujem Turčin Rosani, ki mi je vedno

nesebično priskočila na pomoč.

Vsem iskrena hvala!


II

ASERTIVNA KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVENI NEGI

POVZETEK

Asertivnost je pomembna komunikacijska veščina, ki je še posebej pomembna za izvajalce

zdravstvene nege. Zavedati se moramo, da je dobra komunikacija osnova na poti k

kakovostni, strokovni in odgovorni zdravstveni negi. Ko se bomo naučili pravilnega

komuniciranja v družbi, službi in družini bomo lahko gradili kvalitetne medsebojne odnose

in reševali konflikte na primeren način. Najprimernejši način je s pomočjo asertivne

komunikacije.

Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo in opisati pomen

asertivne komunikacije v zdravstveni negi. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti

poznavanje in razumevanje asertivnega vedenja med medicinskimi sestrami in ali

medicinske sestre uporabljajo asertivnost kot pomembno komunikacijsko veščino na

delovnem mestu.

Metodologija raziskovanja: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Rezultate

smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika. V raziskavo, ki je potekala v eni od

zdravstvenih institucij je bilo vključenih 50 diplomiranih medicinskih sester oziroma

diplomiranih zdravstvenikov. Skupno smo razdelili 50 anketnih vprašalnikov, od katerih

smo dobili vrnjenih pravilno izpolnjenih vseh 50 vprašalnikov. Rezultate raziskave smo

predstavili s pomočjo statistične metode ter jih grafično ponazorili s programom Microsoft

Excel 2010.

Rezultati: Rezultati so pokazali, da je zdravstvena nega še vedno v večini poklic žensk saj

je bilo v anketi 37 (74 %) sodelujočih ženskega spola. Za 43 (86 %) anketirancev je

značilen asertiven komunikacijski slog, medtem ko agresivnega in manipulativnega

komunikacijskega sloga med anketiranci ni bilo. Pravilen pomen besede asertivnost jih je

prepoznalo 34 (68 %), kar je več kot polovica sodelujočih.

Sklep: Asertivna komunikacija ima v zdravstveni negi izredno velik pomen. Asertivnosti

se moramo učiti že med časom študija in praktičnega usposabljanja. Ko enkrat osvojimo

asertivnost nam daje dobre rezultate tako v poklicnem kot zasebnem življenju.

Ključne besede: asertivna komunikacija, asertivnost, zdravstvena nega


III

ASSERTIVE COMMUNICATION IN NURSING

ABSTRACT

Assertiveness is an important communication skill, which is very important and useful for

nursing. We must realize that good communication base towards quality, professional and

responsible nursing care. When we will learn proper communication in social, professional

and family will be able to build quality relationships and resolve conflicts in an appropriate

manner. The most appropriate way is by using assertive communication.

The aim of my work was to present assertive communication and describe the importance

of assertive communication in nursing care. The objectives of my work were, to determine

knowledge and understanding of assertive behavior among nurses and found out if the

nurses using assertiveness as an important communication skill in their workplace.

Research methods: The study is based on quantitative methodology. The results were

collected by using a structured questionnaire. The study, which took place in one of the

health institutions, was included 50 graduated nurses/ male nurses. In total, we distributed

50 questionnaires from which we get returned correctly completed all 50 surveys. The

study results were presented by statistical methods. Results were than shown graphically in

the program Microsoft Excel 2010.

Results: The results showed that nursing is still in the profession most women as it has

been in the questionnaire. 37 (74%) participants were female. For 43 (86%) of respondents

characterized assertive communication style, while aggressive and manipulative

communication styles among the respondents was not between the answers. The correct

meaning of the word assertiveness have been recognized by 34 (68%), more than half of

the participants.

Conclusion: Assertive communication in nursing care has the greatest importance. We

need to learn assertiveness during the time of study and practical training. Once, you win

assertiveness, this than gives us good results in both professional and private life.

Keywords: assertive communication, assertiveness, nursing care


IV

KAZALO

ZAHVALA ............................................................................................................................ I

POVZETEK ........................................................................................................................ II

ABSTRACT ...................................................................................................................... III

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

1.1 Namen ..................................................................................................................... 2

1.2 Cilji ......................................................................................................................... 2

2 ASERTIVNA KOMUNIKACIJA .............................................................................. 3

2.1 Opredelitev besede asertivnost ............................................................................... 5

2.1.1 Pasivnost, agresivnost, manipulativnost .......................................................... 7

2.2 Tipi asertivnosti ...................................................................................................... 8

2.3 Osnovni koraki asertivnosti .................................................................................... 9

2.3.1 Aktivno poslušanje sogovornika ..................................................................... 9

2.3.2 Jasno izražanje mnenj in občutkov .................................................................. 9

2.3.3 Iskanje skupnih rešitev .................................................................................. 10

2.4 Uporaba asertivnega besednjaka ........................................................................... 11

2.5 Vpliv različnih dejavnikov na asertivnost ............................................................ 14

2.5.1 Spol ................................................................................................................ 15

2.5.2 Vpliv družine in kulturnega okolja ................................................................ 15

2.5.3 Starost ............................................................................................................ 15

2.5.4 Izobrazba ....................................................................................................... 16

2.6 Razvijanje asertivnega vedenja ............................................................................. 17

2.7 Pomen asertivnosti pri delu s pacienti .................................................................. 20

METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ........................................................................... 26

2.8 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................... 26

2.9 Metodologija raziskovanja in metode dela ........................................................... 26


V

2.10 Raziskovalno okolje ......................................................................................... 26

2.11 Raziskovalni vzorec .......................................................................................... 26

2.12 Etični vidik ........................................................................................................ 27

3 RAZULTATI ............................................................................................................. 28

4 RAZPRAVA ............................................................................................................... 63

5 SKLEP ........................................................................................................................ 70

PRILOGE ............................................................................................................................. 1


VI

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Spol anketirancev .................................................................................................... 28

Graf 2: Starost anketirancev ................................................................................................ 29

Graf 3: Leta delovnih izkušenj ............................................................................................ 30

Graf 4: Razumevanje pomena besede asertivnosti med anketiranci ................................... 31

Graf 5: Komunikacijski slog ............................................................................................... 32

Graf 6: Pogosto težko zavrnem prošnjo in rečem ne ........................................................... 33

Graf 7: Prepričan sem v svoje pravice in jih branim, ne da bi pri tem kršil pravice drugih 33

Graf 8: Sem previden, ne sprostim se, če svojega sogovornika ne poznam dobro ............. 34

Graf 9: Zlahka in hitro se odločam ...................................................................................... 34

Graf 10: Če je le možno ukrepam preko posrednikov, saj je to bolj učinkovito ................. 35

Graf 11: Sem neposreden. Ljudem povem, kar si mislim in se ne bojim izreči kritike ...... 35

Graf 12: Pred skupino ali na sestanku si ne upam povedati svojega mnenja ...................... 36

Graf 13: Svoje mnenje povem brez zadržkov, čeprav je nasprotno večinskemu mnenju ... 36

Graf 14: Izmenjave mnenj sprava le opazujem in počakam, da spoznam, kako se bodo

odločili ostal, preden se odločim, kako bom ravnal ............................................................ 37

Graf 15: Včasih mi očitajo, da sem upornega duha ............................................................. 37

Graf 16: Težko poslušam druge .......................................................................................... 38

Graf 17: Vedno sem z vsem na tekočem (tudi z malenkostmi), to je zelo koristno ............ 38

Graf 18: Znan sem po tem, da znam ravnati z ljudmi ......................................................... 39

Graf 19: Zaupam ljudem s katerimi prihajam v stik ............................................................ 39

Graf 20: Ne upam si prositi za pomoč, bojim se, da bodo mislili, da sem nesposoben in

stvari ne obvladam ............................................................................................................... 40

Graf 21: Težko se odločam, kadar moram storiti kaj neobičajnega .................................... 40

Graf 22: Moja mirnost je krinka: ko se razjezim se to ljudem včasih zdi smešno .............. 41

Graf 23: Med ljudmi sem sproščen, tako v skupini, kot na štiri oči .................................... 41

Graf 24: Pogosto igram, da dosežem svoje ......................................................................... 42

Graf 25: Ljudem pogosto skačem v besede, čeprav se tega včasih niti ne zavedam........... 42

Graf 26: Rad imam zadnjo besedo in uveljavljam svoje mnenje ........................................ 43

Graf 27: Vem na koga se moram obrniti in kdaj je za to najprimernejši čas, to mi je že

velikokrat koristilo ............................................................................................................... 43

Graf 28: Nesporazume rešim z kompromisom, ki vsem ustreza ......................................... 44


VII

Graf 29: Raje delujem odkriti, ne da bi skrival svoje mnenje ............................................. 44

Graf 30: Z obveznostmi pogosto odlašam ........................................................................... 45

Graf 31: Pogosto rečem »Vseeno mi je, ... kot želiš« ......................................................... 45

Graf 32: Brez zadržkov se kažem takšnega kakršen sem .................................................... 46

Graf 33: Ne prestrašim se hitro............................................................................................ 46

Graf 34: V ljudeh vzbujam strah, da se lažje uveljavim ...................................................... 47

Graf 35: Ljudje me redko pretentajo, kadar pa se to zgodi, se znam maščevati ................. 47

Graf 36: Pretiravam in napihujem, da bi dobil kar želim .................................................... 48

Graf 37: Znajdem se, znam izkoristiti sistem v svojo korist ............................................... 48

Graf 38: Dobro se počutim, kadar sem sam in tudi kadar sem v družbi ............................. 49

Graf 39: Svoje nestrinjanje znam izraziti brez pretiravanja in tako, da me upoštevajo ...... 49

Graf 40: Bojim se, da sem ljudem v napoto ........................................................................ 50

Graf 41: Težko izbiram in se določim ................................................................................. 50

Graf 42: V družbi nočem sam zagovarjati svoja mnenja..................................................... 51

Graf 43: Ni me strah govoriti v javnosti .............................................................................. 51

Graf 44: Življenje me je naučilo samoobrambe in boja ...................................................... 52

Graf 45: Rad imam izzive in tveganja, tudi velika .............................................................. 52

Graf 46: Ponavadi se znam dobro izogibati konfliktom ...................................................... 53

Graf 47: Karte položim na mizo, da pridobim zaupanje ljudi ............................................. 53

Graf 48: Znam poslušati in sem pozoren ............................................................................. 54

Graf 49: Ko se za nekaj odločim, to kljub presenečenjem, ki jih doživim tudi izpeljem .... 54

Graf 50: Brez obotavljanja povem, kaj čutim...................................................................... 55

Graf 51: Ljudi znam pridobiti za svoje ideje, sem prepričljiv ............................................. 55

Graf 52: S komplimenti in nasmeškom lahko pridobimo, kaj želimo ................................. 56

Graf 53: Govorim predlogo ali prehitro končam ................................................................. 56

Graf 54: Sposoben sem zbadljive ironije ............................................................................. 57

Graf 55: Sem ustrežljiv in nezahteven; včasih ljudje to izkoristijo ..................................... 57

Graf 56: Raje opazujem kot sodelujem ............................................................................... 58

Graf 57: Ne maram biti prvi v vrsti, raje sem zadnji ........................................................... 58

Graf 58: Navadil sem se, da se ne primerjam z drugimi ..................................................... 59

Graf 59: Ne zdi se mi pametno prehitro razkriti svojih namenov ....................................... 59

Graf 60: S svojimi predlogi ljudi včasih presenetim ........................................................... 60


VIII

Graf 61: Če se ne bi naučil braniti bi me ljudje že poteptali ............................................... 60

Graf 62: Če hočemo doseči, kar želimo, je bolje, da naši cilji in namere ostanejo skriti .... 61

Graf 63: Ljudi okoli sebe znam sprostiti z odkritim humorjem .......................................... 61

Graf 64: Težav ne moremo odpraviti, če ne poiščemo globljih vzrokov za njihov nastanek

............................................................................................................................................. 62

Graf 65: Nočem se pokazati v negativni luči ...................................................................... 62


1

1 UVOD

Komunikacija je motivirana, zavestna dejavnost, s katero želimo doseči nek cilj. Vsak

odnos temelji na komuniciranju. Komunikacija ne pomeni le tega, kar rečemo, ampak tudi,

kako to povemo (Kavaš, 2011).

Asertivnost ni ne ponižnost, ne agresivnost ampak srednja pot med obema. Je sposobnost

znati se postaviti zase, zagovarjati lastno mnenje, zavzemati se za nekaj, potegovati se za

lastne pravice vendar brez nasilja, s spoštljivim odnosom do drugačnosti drugega in do

njegove svobode. Namenjena je torej varovati sebe, lastne vrednote, osebnost in

dostojanstvo (Ščuka, 2006).

Malo je ljudi, ki so se sposobni obnašati asertivno na vseh področjih življenja. Zaradi

vsega navedenega, predvsem pa zaradi občutljivosti in ranljivosti poslovnega področja,

mora biti vedenje v zdravstveni negi asertivno, saj le taka komunikacija omogoča

profesionalnost do vseh, ki so vključeni. Zaradi nepoznavanja metod in veščin asertivnega

komuniciranja smo velikokrat pod velikim stresom, kar lahko poleg psihičnih težav

povzroča tudi somatska obolenja (Petrovič Erlah & Žnidarec Demšar, 2004).

Medicinske sestre obvladajo določene spretnosti asertivnega komuniciranja, vendar pa jih

ne uporabljajo, predvsem zaradi bojazni in pritiskov, ki prihajajo iz njegovega delovnega

okolja. Ugotovljeno je, da je asertivno komuniciranje med medicinskimi sestrami

nezaželjeno, saj ga ne smatrajo kot primerno vedenje. Kaže, da je lik ustrežljive in tihe

medicinske sestre precej močan (Triler, Prebil, & Filej, 2010).

Timska struktura zdravstvenega sistema velikokrat ne spodbuja medicinskih sester k

asertivnosti. Vendar pa se je tradicionalna vloga medicinske sestre, predvsem s

povečevanjem formalnega izobraževanja v zadnjih letih, močno spremenila in kot veda

doživlja ponovno opredelitev, rekonstrukcijo k večji samostojnosti in neodvisnosti od

medicine (Gavranovič, 2011).


2

Asertivnost je kot pomemben komunikacijski slog v zdravstveni negi še vedno premalo

uveljavljen in uporabljen. Zaposleni v zdravstvu in zdravstveni negi imajo premalo

možnosti in zanimanja za izobraževanje o komunikaciji. Premalo se zavedamo, da slabo

razvita asertivnost vodi v agresivno nadvlado in nasilje ali pa v podredljivost in

odmaknjenost posameznih članov, kar pa dodatno otežuje položaj zaposlenih. V Sloveniji

dajemo preveč pozornosti na samo administrativno dogajanje okrog zdravnika in

medicinske sestre. Če bi ob sprejemu pacienta v institucijo namenili več časa komunikaciji

in spoznavanju osebnih doživljanj posameznika, bi morda pridobili večje možnosti za

aktivno sodelovanje v procesu zdravstvene nege.

1.1 Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti asertivno komunikacijo in opisati pomen asertivne

komunikacije v zdravstveni negi.

1.2 Cilji

• ugotoviti poznavanje in razumevanje asertivnega vedenja med medicinskimi

sestrami,

• ugotoviti ali medicinske sestre uporabljajo asertivnost kot pomembno

komunikacijsko veščino na delovnem mestu.


3

2 ASERTIVNA KOMUNIKACIJA

Komunikacija je življenje. Vse kar se med nami dogaja, se dogaja zaradi komunikacije. Če

je ta dobra, so dobri tudi odnosi; in če so dobri odnosi, se razblini tudi potreba po

obravnavanju etičnih vprašanj. Dobrih odnosov brez upoštevanja etičnih norm namreč ni.

Njena vsebina ni razveseljujoča, čeprav moramo sporočiti slabo novico, izreči kritiko ali

kaj podobnega. Pomembno je, kako to naredimo. Kako dobro vemo, kdaj je bila naša

komunikacija uspešna! Preplavi nas občutek ugodja in zadovoljstva, celo ponosa in

samozavesti, dobimo svež zagon in s lahkoto se lotimo novih nalog. A kaj, ko ni vedno

tako! Pravzaprav doživljamo te prijetne trenutke zelo redko. Zakaj so ti uspehi taka

redkost? Zato, ker smo si vsi med seboj tako zelo različni in ker imamo tako različna

merila o vsem. Tudi zato, ker danes živimo v neprestanem pomanjkanju časa in se ne

znamo ustaviti za temeljit pogovor. Vse mora biti narejeno takoj. V današnjem času ne

samo, da hitimo, prav divjamo skozi življenje. Velikokrat razmišljamo, če je ta silni

napredek res koristen za človeštvo in življenje, če ni postal po drugi strani sam sebi namen

in smo ljudje zgolj žrtve tega tehnološkega tekmovanja (Flajs, 2005).

Beseda komunikacija izhaja iz latinske besede »communicare«, ki pomeni deliti, sporočiti,

narediti nekaj skupno. Komunikacija poteka vedno v vseh življenjskih obdobjih in se ji ne

moremo odpovedati. Tudi če nič ne govorimo z našo nebesedno govorico oddajamo

nekakšno sporočilo. Uspešno komuniciranje terja medsebojno skladnost med

komunikacijsko namero govorca in izpeljevanje ter razumevanje te namere pri poslušalcu.

Naše dobro počutje je odvisno od sposobnosti, da konstruktivno in učinkovito upravljamo

s komunikacijo in odnosi (Ule, 2005).

Pri asertivni komunikaciji gre za samozavestno vedenje za katero je značilna odločnost,

samozavest, poštenost in spoštljivost hkrati. Cilje asertivne komunikacije dosegamo

predvsem z mirnim, vztrajnim in odločnim zagovarjanjem svojih pravic; z izražanjem

občutkov sogovorniku, če nas žali, grozi, ponižuje; ter spoštljivo izražamo nasprotje, kadar

se z nečim ne strinjamo. Pred očmi moramo imeti jasen cilj ter delovati konstruktivno. Ko

nam uspe razviti asertivno vedenje, postanemo bolj prijazni do drugih, saj pridemo do

spoznanja, da ni potreb po agresivnem nastopu, da bi uveljavili svoje pravice (Perše, Narič,

& Tibljaš, 2011).


4

Asertivni smo, kadar si upamo biti to, kar smo, se osvobodimo kompleksov, zavor,

»notranjih ograd«, kadar si upamo prositi, vzeti, govoriti, narediti, zavrniti, sprejeti, biti

inovativni, ostati, oditi, počivati, delati, molčati, oceniti, nepristransko presoditi, jasno

izbrati, ne da bi bili preveč odvisni od mnenja drugih. Asertivnost nam omogoča osebno

rast in samouveljavitev (Chalvin, 2004).

Predvsem v zadnjem času se veliko govori o asertivni komunikaciji in obnašanju. Gre za

obliko komunikacije, kjer z sogovornikom govorimo odkrito, dajemo kritiko njihovem

vedenju in jim jasno damo vedeti, kaj mislimo. Pri tem sogovornika spoštujemo in

poskušamo najti sprejemljivo obojestransko rešitev (Perše, Narič, & Tibljaš, 2011).

Hopkins (2004) navaja prednosti asertivne komunikacije:

• pomaga nam k boljšemu počutju pri doseganju ciljev,

• zvišuje in razvija se naše samospoštovanje,

• v veliki meri ne prizadene drugih ljudi,

• zmanjša naše strahove,

• daje občutek neodvisnosti,

• omogoča nam, da sprejemamo svobodne odločitve v našem življenju,

• deležni smo spoštovanja drugih, ker smo pošteni in odkriti,

• omogoča nam, da z verbalno ali z neverbalno komunikacijo izražamo občutke,

• pomaga nam vzpostaviti dobre medsebojne odnose z drugimi ljudmi.

Jedro asertivne komunikacije tvorijo pravice. Ljudje, ki ne vedo, kakšne so njihove

pravice, tudi ne vedo, kdo in kako jih lahko zaščiti. Besedo pravica lahko povezujemo z

besedo morala, pravičnost in dolžnost. Pravica je nekaj, kar nam pripada in je moralno

gledano naše (Rungapadiachy, 2003).

Znati komunicirati, pomeni znati in biti sposoben prilagoditi svojo komunikacijo

trenutnemu položaju, določenim sogovornikom in ciljem, vendar v povezavi s temeljnimi

etičnimi načeli, kar je še posebej v zdravstvu zelo pomembno (Hoyer, 2005).


5

2.1 Opredelitev besede asertivnost

Beseda »asertivnost« izvira iz angloslovanskega jezikovnega območja in ima tri korene:

• »be assertive« (»biti asertiven«) pomeni imeti in izražati pozitivno zaupanje,

gotovost, samozavest;

• »assertion«, ki se uporablja tudi kot »assertiveness«, pomeni vztrajanje pri

določeni stvari, npr. vztrajanje pri pravici; izjava, trditev; nagnjenje k neustrašnosti

ali zavedanju asertivnosti brez potrebe potrjevanja; zavedanje izjave ali trditve

stavka; »postati asertiven«, postaviti se za svoje pravice in izraziti misli, občutke in

prepričanja na neposreden, pošten in ustrezen način, ki ne krši pravic drugega

človeka;

• tretji koren besede je »assert«, ki je osnovni predhodnima korenoma in pomeni

zahtevati nekaj, uveljaviti se, zagovarjati (Petrovič Erlah & Žnidarec Demšar,

2004).

Asertivnost je osebnostno-vedenjska značilnost. S pomočjo asertivnosti bolje obvladujemo

svoje vedenje, bolje komuniciramo z okolico, se ne pustimo podcenjevati, uresničujemo

svoje želje in ne želimo škodovati drugim. Asertivnost zahteva usmerjeno pozornost

besedam, ki so v uporabi. Izogibati se je potrebno takim besedam, ki zaustavljajo

komunikacijo, in uporabljati besede s pozitivnim prizvokom (Prebil, Mohar, & Drobne,

2009).

Hopkins (2004) pravi, da je asertivna komunikacija način kako izražati negativne in

pozitivne ideje in občutke na odprt, pravičen in direkten način. Pomeni, da priznavamo

svoje pravice pri tem pa spoštuje pravice drugih. Zavzema se, da bi prevzeli odgovornost

za nas same in naša dejanja ne da bi obrekovali ali se zanašali na koga drugega. To nam

omogoča, da se kadar se znajdemo v konfliktu z njim konstruktivno soočimo in najdemo

rešitev, kar je ugotovil tudi Račnik (2010), ki dodaja, da je asertivno vedenje iskreno

zaupanje vase, sprejemanje sebe in samospoštovanje ter gojenje prav takega odnosa do

drugih ljudi.

Angleži uporabljajo izraz assertive, kar pomeni trdilen, jasno izrečen, oblasten,

samozavesten, nepopustljiv. Čeprav je tujka, se beseda asertivnost vedno pogosteje

uporablja tudi pri nas (Račnik, 2010). Černelič Bizjak (2009) ugotavlja, da v slovarju


6

slovenskega knjižnega jezika ne najdemo besede asertiven, kar po pregledu slovarja

ugotovimo tudi sami. Najdemo pa besedo «asertoričen«; tak naj bi bil, kdor izraža

določeno trditev, ugotovitve.

Slovenci žal nimamo svojega izraza, ki opisuje takšno obliko vedenja, a se nam ni treba

sramovati. Dejstvo je, da velika večina narodov v svojem jeziku nima lastnega izraza, ki

označuje asertivno vedenje. To pa pomeni samo eno, namreč da gre za obliko vedenja, ki

se je v vsakdanjem življenju bolj redko poslužujemo (Krapež, 2007).

Če malce raziščemo zgodovino asertivnosti ugotovimo, da se je začelo v 60-ih letih v

Ameriki, kjer so začeli s treningi za asertivnost in si s tem povečali samospoštovanje.

Skozi zgodovino so različni avtorji različno opisovali asertivnost in ji dodajali njene

pomene. Vsi so se pa držali načela, da biti asertiven pomeni, da imamo sposobnost reči ne,

poiskati usluge, postaviti zahteve, se postaviti zase, brez zadrege, da uveljavljamo svoje

pravice, saj samo na tak način lahko branimo pravice drugih (Černelič Bizjak, 2009).

Chalvin (2004) pojasnjuje, da z izrazoma asertivnost in asertiven opisujemo vedenje, ki

vsakemu omogoča, da se zavestno sooči s stvarnostjo in bolje obvladuje svoje vedenje, si

daje priložnost za samouresničevanje na ta način lažje komunicira z okolico, se ne pusti

podcenjevati in vleči za nos, hkrati pa ne želi škodovati drugim.

Pri asertivnosti gre za odgovorno in odraslo ravnanje. V končni fazi pa je pomembna tudi

sposobnost pogajanja in doseganja sprejemljivih rešitev. In prav zaradi številnih

značilnosti se asertivnost močno razlikuje od obeh skrajnosti - pasivnega in agresivnega

vedenja (Možina, Tavčar, Zupan, & Kneževič, 2004).

Čeprav se vsi občasno obnašamo asertivno, ne da bi se tega sploh zavedali, to ni naravno

vedenje. Asertivno vedenje namreč vključuje pripravo, premislek o svoji reakciji z

namenom, da se na odgovor čim bolje pripravimo in znamo svoja prepričanja tudi

zagovarjati (Chalvin, 2004).


7

2.1.1 Pasivnost, agresivnost, manipulativnost

V nadaljevanju bomo na kratko pojasnili osnovne značilnosti še ostalih treh

komunikacijskih vedenj in to so: pasivnost, agresivnost in manipulativnost.

Pasivnost ni vedno lahko opredeliti, saj ima tako vedenje veliko pojavnih oblik in najbolj

pasivna oseba ni vedno tista, ki ji to pripisujemo (Chalvin, 2004). V nekaterih situacijah se

ljudje avtomatično postavimo na zadnje mesto in dovolimo, da bi potrebe drugih

prevladale nad našimi željami. Včasih se na izzive in stresne situacije odzovemo na

pasiven način, zato da se izognemo težavam in da se zaščitimo. Takšno ustrežljivo in

podrejeno obnašanje sporoča, da so pravice drugih bolj pomembne od naših. Pasivni ljudje

imajo ponavadi nizko samozavest. Ponavadi ne storijo ali ne rečejo ničesar, kar mislijo, da

bo izzvalo negativen odziv s strani drugih, kar pa je ravno nasprotno ljudem, ki

komunicirajo na agresiven način (Hartley, 2005).

Chalvin (2004) opisuje agresiven način komuniciranja z naslednjimi besedami; »Treba se

je znati uveljaviti! Ali jaz ali pa oni«. Marsikdaj se za agresivnim načinom vedenja skriva

negotovost in pomanjkanje samozavesti ter prikrivanje notranjih strahov in tesnobe.

Nekateri ljudje pa agresivno komunicirajo iz preprostega razloga, ker ne znajo drugače in

se nikoli niso naučili na primeren način soočati z ljudmi. Hartley (2005) pa dodaja, da so

tisti, ki komunicirajo na agresiven način trdno odločeni, da bodo dosegli svoje, ne glede na

to, kaj bodo drugi želeli, čutili ali mislili. Prepričani so, da so njihove pravice bolj

pomembne od pravic drugih ljudi. Agresivni ljudje s svojo dominantnostjo in sovražno

nastrojenostjo dajejo vtis, da so vedno v stanju pripravljenosti za napad.

Manipulativna oseba je tista, ki ima več različnih obrazov. Skriva svojo pasivnost in

agresivnost prilagaja sogovornikom, tako, da ima največ možnosti za zmago. Je igralec in

pozna vse vloge, ki lahko segajo od tragičnih do komičnih, pri čemer mora sam imeti

največjo korist (Chalvin, 2004). Tega vedenja se poslužujejo ljudje, ki si ne upajo biti

odkriti in neposredni. Razlogi za takšno obnašanje pa so pri različnih ljudeh različni.

Takšne osebe se običajno zavedajo svojih potreb in interesov in jih želijo uresničiti, vendar

tega ne počnejo na odkrit način, saj je velik del njihove pozornosti v odnosih z drugimi

namenjen v taktiziranje in zapletanje v lastne predpostavke. Največkrat ne gre za zavestne

manipulacije temveč za v preteklosti naučene načine delovanja, ki so postali nekakšni

avtomatizmi (Krapež, 2007).


8

2.2 Tipi asertivnosti

Asertivna komunikacija pomeni, da odreagiramo prilagojeno v določeni situaciji,

spoštujemo svoje potrebe in potrebe drugih. Imamo več manevrskega prostora v

komunikaciji z drugimi. Na podlagi tega razumevanja obstaja več tipov asertivnosti:

• Neposredna in temeljna asertivnost, ki vključuje neposredno in jasno izražanje

svojega mnenja.

• Posredna asertivnost je tista, ko dejansko ne odgovorimo z jasnim »ne«, a vendarle

damo jasno čutiti zavrnitev, ki jo morajo drugi čutiti.

• Empatična asertivnost pomeni, da razumemo različno situacijo z vidika druge

osebe, ampak ne moremo popustiti pri določeni zahtevi, ker moramo neko delo

opraviti).

• Asertivnost odstopanja; gre za odstopanje med tem, kar je dogovorjeno in tem, kar

se dejansko počne ali se namerava početi.

• Asertivnost s hvalo pomeni, da se drugi osebi damo kompliment ali pohvalo za

izrečeno prošnjo ali zahtevo, a obenem odklonimo sodelovanje.

• Kompromisna asertivnost pomeni, da jaz ne morem pomahati, poznam pa nekoga,

ki vam lahko (Rungapadiachy, 2003).

Pomembno je, da poznamo različne tipe asertivne komunikacije, saj lahko le na ta način

poglabljamo svoja spoznanja o posameznih tipih komuniciranja. Na evropskem Zahodu in

v ZDA je asertivni trening priljubljena in razširjena metoda učenja veščin v načinu

komuniciranja zlasti med poslovneži, delavci v javnih službah, strokovnjaki pri delu z

socialno in vedenjsko motenimi, vodstvenimi delavci, v ženskih društvih in drugod.

Slovenci bi lahko ta seznam razširili še na vse pedagoške službe in vse starše, ki naj bi

otroke učili asertivnosti že od malega (Ščuka, 2006).


9

2.3 Osnovni koraki asertivnosti

V osnovi tehnika asertivnost odraža tri pomembne komponente dobre komunikacije;

• aktivno poslušanje sogovornika,

• jasno izražanje mnenj in občutkov,

• iskanje skupnih rešitev (Možina, Tavčar, Zupan, & Kneževič, 2004).

2.3.1 Aktivno poslušanje sogovornika

Če hočemo učinkovito komunicirati, je sposobnost aktivnega poslušanja izredno

pomembna. Pomembno je, da sogovornika gledamo v oči, ga ne prekinjamo in da se

skušamo resnično vživeti v njegov položaj. Pri tem ne poslušamo zgolj sogovornikovih

besed, ampak opazujemo tudi njegovo govorico telesa. Pri aktivnem poslušanju

postavljamo odprta vprašanja, občasno preverimo, če smo sogovornika pravilno razumeli

ter povzemamo (Perviz, 2009). Pomeni, da slišimo in razumemo, kaj nekdo govori, kot na

primer »Razumem, da…«. Tako lažje poskrbimo za rešitev, ki bo sprejemljiva za oba.

Pomembno je, da se popolnoma usmerimo na sogovornika (Možina, Tavčar, Zupan, &

Kneževič, 2004).

Načelo aktivnega poslušanja je možno le v skupnostih, ki omogočajo enakopravnost v

odnosih. Odnosi pa se oblikujejo glede na vloge v skupnosti, oziroma (oz.) glede na delitev

dela. Pri tem pač nismo enaki, saj se vloge in z njimi odgovornosti oblikujejo v skladu z

znanji, izkušnjami in sposobnostmi. Enakopravnost vzdržujemo s komunikacijo, ki

vključuje načelo aktivnega poslušanja (Ščuka, 2006).

2.3.2 Jasno izražanje mnenj in občutkov

Druga sestavina ali korak je povezan z jasnim izražanjem lastnih mnenj in občutkov. Pri

tem jasno povemo, kaj mi mislimo in občutimo pri določenih stvareh. Pomembni so »jaz

stavki». Ko se tega zavemo začnemo pogosteje uporabljati jaz stavke, kot na primer »Po

mojem mnenju…, Vendar jaz mislim» (Možina, Tavčar, Zupan, & Kneževič, 2004), kar

ugotavlja tudi Ule (2005), ki pravi, da možnost izražanja občutkov strahu, jeze, bolečine,

negotovosti krepi imunski sistem in deluje na posameznika pozitivno. Čustva imajo

namreč komunikacijsko vlogo.


10

2.3.3 Iskanje skupnih rešitev

Pomeni iskanje skupnih rešitev, ki nas bo pripeljala do cilja. Pri pogajanjih pa lahko

končno sprejemljivo rešitev dosežemo postopoma, s popuščanjem pri naših osnovnih

zahtevah. Povemo, kaj želimo, da se zgodi in namesto agresivnih in direktnih odgovorov

uporabimo naslednje besede »Predlagam, da…« (Možina, Tavčar, Zupan, & Kneževič,

2004). Najboljša in najbolj aktivna oblika preseganja nastalih težav je skupno reševanje

problema. Vsi vpleteni se morajo zavedati, da je za dosego sporazuma pomembno, da

energijo usmerijo v reševanje problema in ne v spopad z drugo osebo. Najbolj moder način

za reševanje konflikta je pristop zmagam – zmagaš, ki ima dolgoročno pozitivne posledice

(Račnik, 2010).

S pregledom različne literature smo ugotovili, da avtorji navajajo različne informacije

korakov asertivnega vedenja. Tako smo zasledili ugotovitve Triler, Prebil & Filej (2010),

ki navajajo naslednje štiri pomembne komponente asertivnosti.

• empatičnost ( s pacientom vzpostavimo takšen odnos, da bo se čutil sprejetega in

razumljenega s starani zdravstvenega osebja),

• razkrivanje čustev ( povemo kaj nas pri določeni situaciji moti ),

• pojasnjevanje pričakovanj (povemo, da smo pripravljeni na odprti dialog za iskanje

najprimernejših rešitev),

• sprejemanje posledic ( pojasnimo našo vlogo v procesu, obenem pa pričakujemo

tudi pacientovo aktivno sodelovanje).

Čeprav so koraki asertivnosti zelo logični in so dejansko povezani z osnovnimi sestavinami

učinkovitega komuniciranja, imamo pri njihovi uresničitvi kar nekaj težav. Velikokrat

naletimo na ovire pri vzpostavitvi asertivnega načina komuniciranja in prav zato je

pomembno, da poznamo korake, ki nas lahko pripeljejo do asertivnega vedenja.

Najpogostejše nejasnosti, oziroma ovire pri uporabi asertivnega komuniciranja predstavlja,

ko pozabimo dati sogovorniku občutek, da so njegova mnenja in občutki pomembni. Zopet

drugim je nelagodno, če govorimo v prvi osebi ednine, včasih nismo dovolj jasni pri

izražanju svojih občutkov, zato prevečkrat uporabljamo opravičila, kar pa ni primerno za

asertivnost. Kajti asertivna oseba pove pravi razlog naravnost (Možina, Tavčar, Zupan, &

Kneževič, 2004).


11

2.4 Uporaba asertivnega besednjaka

Ključ do asertivnega izražanja je odkrita in spoštljiva komunikacija s katero posamezniki

zadovoljujemo psihološke potrebe. Pomembno vlogo imajo tako imenovani »jaz stavki».

Asertivno komuniciranje z izražanjem lastnih misli, pričakovanj in čustev, s sprejemanjem

in dajanjem spodbud in komplimentov, s priznavanjem napak in sprejemanjem

odgovornosti zanje, prispeva k izgradnji pozitivne samopodobe medicinske sestre, kot tudi

k oblikovanju spoštljivega in zaupanja vrednega odnosa s pacientom (Taylor & Lillis,

2005, str. 492).

Šele pri asertivnosti se v polni meri izraža zraven besednega, tudi nebesedno sporočanje, ki

ga ozavestimo in namenoma poudarimo. Z besedami oblikujemo namreč le vsebino

pripovedi, ki tvori približno desetino komunikacije. S kretnjami telesa, rok in nog, z

mimiko obraza in usmerjanjem pogleda izrazimo odnos, kar pomeni polovico

komunikacije, ostalo pa se nanaša na doživljanje, ki ga izražamo z načinom govora. Ta

vključuje hitrost, ritem, glasnost, barvo glasu, poudarjenost, pa tudi dolžino razgovora,

telesno držo med pogovorom, razdaljo od sogovornika, spoštljivost, obzirnost, morebitno

dotikanje sogovornika. Pri asertivnem načinu sporazumevanja želimo namreč še posebej

poudariti nebesedno in besedno izražanje. Pri besednem izražanju se asertivnost kaže v

težnji po razumljivosti. Jasno in čvrsto misel je možno izraziti z enostavnimi besedami,

kratkimi in povezanimi stavki, preglednimi pojasnili, na zanimiv način in z jasnim

namenom. Za gostobesednostjo, dolgoveznostjo, strokovnimi izrazi, tujkami in nejasno

izgovorjavo se običajno skriva neiskrenost ali pa neznanje (Ščuka, 2006).

Poznamo šest glavnih karakteristik asertivne komunikacije;

• očesni stik: nam prikaže iskrenost in naš interes,

• drža telesa: pravilna govorica telesa izboljša namen našega sporočilo,

• gibi: nam pomagajo, da lažje poudarimo naše sporočilo,

• glas: primeren ton in barva glasu, ki ne delujeta ustrahujoče, pač pa sprejemljivo in

prepričljivo,

• časovno načrtovanje: povečanje vpliva na druge in naša presoja,

• vsebina: kako, kje, kdaj komentirati, je najverjetneje bolj pomembno kot kaj

komentiramo (Hopkins, 2004).


12

Govorica telesa je sestavni in pomemben del neverbalne komunikacije, s katero drugim

ljudem sporočamo nekaj o sebi ali svojem počutju, ne da bi pri tem verbalno komunicirali.

Z ustrezno govorico telesa lahko podpremo asertivnost, saj podpre naše besede z gestami,

mimiko obraza, držo telesa. Zelo pomembna je sproščenost, vzravnana drža ter umirjene

kretnje in gibanje. Učenje asertivne govorice telesa nam pomaga pri izražanju samega sebe

na bolj samozavesten in neposreden način. Pri govorici telesa smo pozorni predvsem na;

• Telesno držo, ki naj bo vzravnana in hkrati sproščena. Stojimo trdno na tleh, brez

prestopanj, stopala so približno v širini ramen. V takem položaju pri sogovorniku

vzbudimo občutek samozavestne osebe.

• Glavo – ta naj bo dvignjena, sproščena, vendar moramo paziti, da ne nakazujemo

na vzvišenost, kar je značilno za agresivno obliko vedenja.

• Oči so naše ogledalo in pomembno je, da sogovornika gledamo v oči in z njim

vzdržujemo očesni stik. To nam krepi verodostojnost naših besed, da stojimo za

tem, kar govorimo.

• Obraz mora izražati naše besede. Izraz na obrazu je usklajen z verbalno

komunikacijo in naj bo čim bolj avtentičen. Tako besede dobijo svoj pravi pomen.

• Glas – glasnost mora biti prilagojena kraju in vsebini, ki jo podajamo.

• Roke so sproščene, naj podpirajo verbalno komunikacijo in ji dajejo pomen.

• Gibanje/hoja naj bosta prilagojeni vsebini, ki jo podajamo, vsekakor pa naj bosta

sproščeni, umirjeni in prilagojeni aktivnosti.

• Govor je jasen, sproščen, brez zatikanj, naj lepo teče.

• Videz je pomemben del naše komunikacije, ki pa naj ne bo vsiljiv, da sogovornik

ne bo osredotočen nanj, temveč na vsebino, ki jo podajamo.

• Vsekakor moramo zunanjo podobo prilagoditi situaciji (pogreb, zabava …).

• Osebni prostor je tisti del komunikacije, ki se nanaša na upoštevanje pravic, tako

govorca kot sogovornika. Pomembno je, da se ga zavedamo, istočasno pa, da

upoštevamo osebni prostor sogovornika.

• Dihanje naj bo sproščeno, umirjeno, enakomerno (Možina, Tavčar, Zupan, &

Kneževič, 2004; Petrovič Erlah & Žnidarec Demšar, 2004) .

Asertivno vedenje, ki ga ni moč razviti čez noč, se opazi tako v besedni kot nebesedni

govorici. Razvito asertivno vedenje ima pozitiven učinek na posameznika in njegovo


13

okolico. Na druge člane skupine vpliva tako, da le-ti razvijajo svoje asertivno vedenje.

Kadar se razvije asertivno vedenje, posameznik postane mnogo bolj prijazen do drugih, saj

potrebe po agresivnem nastopu za uveljavljanje svoje pravice ni več (Račnik, 2010).

Da bi razvijali medsebojne odnose na zrel in demokratičen način, poskusimo sogovornika

nagovoriti v prvi osebi ednine, razen kadar predlagamo rešitve. Izogibati se moramo besed,

ki ustavijo pozitivni tok komunikacije, na primer ampak. Namesto te besede raje

uporabimo vendar. Nikoli ne govorimo o lastnostih osebe, temveč o njenem vedenju.

Uporabljamo pozitiven besednjak, na primer namesto besede problem lahko uporabimo

besedo izziv. Namesto posplošitev uporabljamo specifične trditve (Kavaš, 2011).

V odnosu do sebe je poleg stika z višjim jazom dobro priti v stik tudi s svojimi občutki,

željami in potrebami ter si upati odprto, neposredno in nenasilno spregovoriti o tem. Zelo

pomembno je, da pri tem prevzamemo odgovornost za svoje doživljanje in da smo tudi

odprti za mnenja in potrebe drugih. Spoznati in sprejeti je treba tako svoje vrline kot

pomanjkljivosti ter mirno in vztrajno vlagati trud v preseganje lastnih omejitev. Občutek

lastne vrednosti naj temelji na tem, kdo smo, in ne na tem, kaj obvladamo. V odnosu do

drugih je treba okrepiti občutek lastne moči, sposobnost vživljanja v druge, iskrenost in

naklonjenost do drugih. Poudarki so seveda pri različnih ljudeh različni. Tisti, ki so močni

in se zlahka odločajo, morajo večjo težo dati razvoju empatije, strpnosti in sočutnosti. Kdor

se pogosto vede pasivno, naj krepi občutek lastne moči, iniciativnost, odločnost in

samozavest. Kdor se zateka k manipulacijam, pa predvsem iskrenost (Krapež, 2007).

Tisti, ki so zmožni asertivnosti, so v življenju zmožni zmanjševati interpersonalne

konflikte, zmanjševati stres bolje od drugih, ki takšnih sposobnosti nimajo. Asertivnost

kaže spoštovanje do nas samih, do drugih ter zvišuje samokontrolo in je najbolj učinkovita

pot za reševanje konfliktov (Pipas & Jaradat, 2010).

Za uspešno komunikacijo sta pomembna vsebina, kot tudi način seznanjanja z vsebino. Ni

pomembno samo, da pozdravimo, pomembno je tudi kako to naredimo. Najzahtevnejši je

način, saj se moramo prilagajati posameznikom, ki so si zelo različni. To zahteva od nas


14

stalno prožnost in miselne premike, kar je zelo utrujajoče in stresno početje. Zahteva tudi

veliko topline, človečnosti, potrpljenja in vztrajnosti (Flajs, 2005).

2.5 Vpliv različnih dejavnikov na asertivnost

Pri komuniciranju se odzovemo na način, ki se v nas oblikuje od otroštva, preko dobe

odraščanja in poklicne usmeritve. Naš odziv je lahko agresiven, pasiven, manipulativen ali

asertiven. Asertivno vedenje pripomore, da se pri komuniciranju mi in naš sogovornik

počutimo bolje. Dopuščamo, da ima druga stran različna stališča, obenem pa smo odločni

pri uresničevanju lastnih želja, ne da bi pri tem oškodovali drugega (Žlak, Žlak, & Saje,

2012).

Kadar »vzgoja« usmerja otroke v preozke vedenjske vzorce, je prej dresura kot pa

razvijanje otrokove osebnosti, učenje svobode odločanja in prevzemanje odgovornosti za

sprejete odločitve. Ni čudno, da nam mladostniki čedalje bolj obračajo hrbet in se

požvižgajo na načela »mora se«, »treba je«, »kaj bodo rekli ljudje« in podobna. Borijo se

pač za enakopravnost in nočejo vstopati v svet odraslih z izpranimi možgani. Odzivajo se

ostro in bolj kot so vedenjski vzorci togi, ostrejši so njihovi odzivi (Ščuka, 2006).

Posameznik, ki se vede asertivno, je močen in samozavesten, samospoštljiv, odgovoren,

odprt in naraven. Če se počuti dobro ali zaskrbljeno, to tudi pokaže. Spodbuja samozavest

drugih, saj mu je všeč družba samozavestnih ljudi. Verjame v lastno zmožnost odločanja,

izraža svoje občutke in prevzema odgovornost zanje, zna reči »ne« in poiskati pomoč,

nenehno se bori za pravice in se jih tudi zaveda, počuti se zadovoljno in ima pozitivno

samopodobo, uspešno ravna s konflikti, si zaupa, izbira medosebne odnose, v katere

vstopa, ima trdnejše medsebojne odnose, je takšen, kakršen je, in se ne spreneveda, bolje

sodeluje v timih, zna ravnati s kritiko in s ponižanjem, izraža svoja čustva, občutke,

izžareva mirnost in sproščenost, saj ne čuti, da bi se moral skozi svoje besede in dejanja

potrjevati. Posameznik z asertivnim vedenjem se zaveda svoje nepopolnosti, priznava

svoje šibkosti in napake. Pogosto je živahen in ob tem ljudem daje navdih za optimizem,

saj gleda na probleme ustvarjalno in ne zapravlja časa za to, da bi se smilil samemu sebi

(Petrovič Erlah & Žnidarec Demšar, 2004).


15

2.5.1 Spol

Če primerjamo žensko in moško komunikacijo ugotovimo, da si moški in ženske na

delovnem mestu precej zapletemo stvari zaradi nagonskega načina komuniciranja. V bistvu

je za vedenjem obeh spolov pozitivna namera. Če prihaja do težav je to zgolj zaradi

nepoznavanja teh načinov komuniciranja. Za doseganje kompromisov je potrebno učenje,

strpnost in pripravljenost za spreminjanje pri obeh straneh. V moško - ženskih odnosih je

pomembno, da se naučimo kako se odzivati drugače, kot smo se doslej (Račnik, 2010).

Ženskam je težje izraziti asertivno vedenje, ker socialno okolje od njih ne pričakuje

asertivnega vedenja, oziroma nasprotno ga celo potlačuje. Današnje družbene vrednote, ki

povzdigujejo statusne simbole moči in uspeha, so ženske že v startu »hendikepirale« s

stereotipno spolno vlogo (Černelič Bizjak, 2009).

V raziskavi Roncelli Vauput & Železnik (2011) pa je bilo ugotovljeno, da so ženske

medicinske sestre bolj asertivne od moških. Podatki kažejo, da se ženske ocenjujejo bolj

asertivne kot moški, čeprav se oboji ocenjujejo kot neasertivne.

2.5.2 Vpliv družine in kulturnega okolja

Družina, kultura in pravila, ki določajo posamezno kulturo nas ob rojstvu močno

zaznamujejo. V naši kulturi veljajo določeni vedenjski vzorci tako za ženske kot za moške.

Tako eni kot drugi prenašajo družinska pravila, čeprav jih zahteve po lepem in dostojnem

vedenju pogosto motijo, ovirajo in jim preprečujejo pot k samostojnosti, k samouresničitvi,

osebni rasti ter jim s tem preprečujejo, da bi bili iskreni in preprosto bili to kar so v resnici

(Chalvin, 2004).

2.5.3 Starost

Podatki iz raziskave kažejo, da se starejši ocenjujejo za bolj asertivne kot mlajši. Starejše

medicinske sestre in zdravstveni tehniki so razvili višjo stopnjo asertivnosti od drugih tako,

da so gradili na bogatih življenjskih izkušnjah in da so njihove poklicne vloge bile jasno

opredeljene (Roncelli Vauput & Železnik, 2011). Rezultati raziskave, da so mlajši bolj

asertivni kot starejši pa so presenetili Jerman (2011). Povedati moramo, da je bila starostna


16

struktura anketirancev v njeni raziskavi nekoliko mlajša, ker je proučevala podjetje v

katerem je sorazmerno mlad kolektiv.

2.5.4 Izobrazba

Kavaš (2011) je v svoji raziskavi pričakovala, da stopnja izobrazbe vpliva na boljšo

komunikacijo. Ugotovila je, da komunikacija ni vzročno-posledično povezana z izobrazbo.

S stopnjo izobrazbe se širijo obzorja, vendar to ni pogoj, da bo komunikacija taka, kot

mora biti. Raziskava je pokazala, da asertivna komunikacija ni povezana s stopnjo

izobrazbe. Prisotna je povsod ne glede na stopnjo izobrazbe, kar pa je ravno nasprotno

ugotovitvam Roncelli Vauput & Železnik (2011), ki ugotavljata, da so medicinske sestre z

nižjo stopnjo izobrazbe bolj asertivne kot tiste z višjo.

Ko govorimo o vplivu različnih dejavnikov na asertivnost je pomembno, da poznamo vse

razsežnosti tako asertivnega vedenja kot posameznikovih osebnih značilnosti. V življenju

je velikokrat najbolj pomembna le naša zunanja podoba, ki daje čisto drugačno mnenje kot

v resnici smo. V našem življenju moramo znati delovati tako, da se bomo dobro počutili in

bomo kar se a zadovoljni sami s seboj, kar ugotavljata tudi Petrovič Erlah & Žnidarec

Demšar (2004), ki pravita, da asertivnost pozitivno vpliva na to, da se počutimo notranje

močnejše, smo bolj v stiku s seboj in smo tisto kar v resnici smo.

Lahko bi rekli, da vzgoja in naše kulturno okolje asertivnosti, kot naravnem načinu

vedenja, nista najbolj naklonjena (Možina, Tavčar, Zupan, & Kneževič, 2004).


17

2.6 Razvijanje asertivnega vedenja

Asertivno vedenje je izraz, s katerim poimenujemo zaupanje v svoje sposobnosti ter

zavzemanje za svoje pravice. Pomeni tudi spoštovanje samega sebe ter razvijanje

učinkovite komunikacije, s čimer zmoremo:

• mirno vztrajno in odločno zagovarjati svoje pravice, kadar je to prav in pošteno,

• izraziti občutke (telesne simptome) povzročitelju, če nas žali, ponižuje, kriči na

nas…,

• s spoštovanjem izraziti nasprotovanje, kadar se z nečim ne strinjamo;

• delovati z jasnim namenom (ciljem),

• biti del rešitve, ne problema (Račnik, 2010).

Ko govorimo o asertivnem vedenju, ne moremo mimo še treh pomembnih vedenj, ki so

posredno ali neposredno povezani z asertivnostjo in njenimi značilnostmi. Vsi ljudje

izmenjaje uporabljamo pasivno, manipulativno, agresivno in asertivno komunikacijo. Vsak

človek menja vloge. Razlika med posamezniki pa nastane zaradi različne pogostosti

uporabe ene od vlog v nasprotju z ostali tremi. Lahko rečemo, da vsak izmed nas igra vse

štiri vloge, vendar pa se v trenutku, ko je to potrebno, zatečemo k tisti, ki nam je najbližja

(Chalvin, 2004).

Asertivno vedenje se opazi že pri nebesedni govorici (pogled, izraz na licu, položaj telesa)

razkrivajo marsikaj o vsaki osebi. Razvito asertivno vedenje ima pozitiven učinek na nas

same kot tudi na druge. S tem vedenjem še bolj okrepimo samozavest, samospoštovanje,

samozaupanje, zadovoljstvo s seboj in z življenjem. Poveča se zdrav občutek lastne

vrednosti ter si pridobimo moč za obvladanje izzivov, ki nam jih prinaša življenje (Račnik,

2010).

Ko govorimo o razvijanju asertivnega vedenja je zelo pomembno, da si postavimo jasen

cilj in opredelimo naša pričakovanja. Asertivnost je metoda, ki je obrnjena navznoter in

ljudi spodbuja, da se zavejo svojih težav ter spremenijo sebe, ne pa tistega, ki jim težavo

povzroča. Vedno se moramo zavedati, da so spremembe vedno mogoče in velikokrat še

kako dobrodošle (Chalvin, 2004).


18

Močnim, ambicioznim in dejavnim ljudem bo všeč naša jasnost, odkritost, neposrednost in

odločnost. Ker bodo čutili, da jih ne ogrožamo, nam bodo pripravljeni prisluhniti. Plahi

ljudje se bodo čutili sprejete, zato bodo pripravljeni več povedati o sebi, svojih potrebah in

občutkih. Do nas bodo razvili odprtost za sodelovanje ter naklonjen in spoštljiv odnos.

Ljudje, ki so nagnjeni k manipulacijam, bodo sčasoma prenehali s takim vedenjem, ker

bodo čutili, da smo do njih mehki in prijazni, do predmeta pogovora in morebitnih

manipulacij pa dosledni in nepopustljivi. Z asertivnim vedenjem vzbujamo v drugih

zaupanje, saj vedo, da se lahko zanesejo na nas. Poleg tega jim predstavljamo vzgled za

vedenje, ki ga bodo čez čas mogoče tudi sami začeli razvijati (Krapež, 2007).

Načela asertivnega vedenja:

• Nesprejemljivim zahtevam drugih se upirajte odločno, vendar ne nasilno.

• Izrazite lastne zahteve, mnenja in čustva, vendar s spoštljivostjo do drugih.

• Branite lastne pravice, ne da bi pri tem kršili pravic drugih.

• Dogovarjajte se le za rešitve, ki so sprejemljive za obe strani.

• Preverite mejo in območje stika, lasten položaj ter odnos do drugih.

• Iščite oporo v sebi in ne računajte na pomoč (mnenje) drugih.

• Odločite se za »hočem-nočem«, ne za »moram« ali »zaradi ljubega miru« (Ščuka,

2006)

Rungapadiachy (2003) pravi, da je eno izmed temeljnih načel asertivnega vedenja, da

vedno bodite to, kar ste in ne dovolite, da bi bila vaša gonilna sila načelo »bodite popolni«,

saj se boste potegovali za nedosegljivim ciljem. Pomembno je da smo zadovoljni s tem kar

smo, saj na ta način zmanjšamo občutek manjvrednosti. Včasih je treba biti sebičen in se

zavedati, da sem prav tako pomemben kot drugi ljudje. Prevzemite odgovornost za svoja

občutja in drugim dovolite, da so gospodarji svojih občutij. Če se počutite krive ali

žalostne, za to ne morejo biti krivi drugi ljudje. Gre za vaša občutja in vi ste zanje

odgovorni. Recite, kar mislite, in mislite, kar rečete. Tako se boste naučili spoštovati sebe

in druge - ne dovolite, da na vaše vedenje vpliva vodilo »zadovoljiti druge«, kajti takoj, ko

drugi ne bodo zadovoljni z vami, bo to sprožilo občutke manjvrednosti. Uporabljajte »jaz

stavke«. Tako prevzamete odgovornost za to, kar rečete. Med vašim besednim in

nebesednim vedenjem naj vlada skladnost.


19

Asertivnega vedenja se naučimo na seminarjih, z branjem knjig o komunikaciji, z

opazovanjem in posnemanjem ljudi, ki so uspešni v konstruktivnem izražanju svojih

potreb, z iskanjem vedno novih rešitev. Ko nam uspe razviti asertivno vedenje, smo mnogo

bolj prijazni do drugih, saj ni več potrebe po agresivnem pristopu, da bi lahko uveljavili

svoje pravice (Račnik, 2010).

Asertivnost vključuje metodo »Majhnih korakov« oziroma zmag nad seboj. Spomniti se

moramo, da je vedno vsak začetek težak, da se je vse stvari potrebno naučiti, kot smo se

morali vsi naučiti voziti kolo, narediti prve korake v življenju, ampak na koncu pa smo

vedno z več ali manj modricami dosegli svoj cilj (Chalvin, 2004).

Posameznik se z asertivnim vedenjem zaveda svoje nepopolnosti, priznava svoje šibkosti

in napake. Pogosto je živahen in ob tem ljudem daje navdih za optimizem, saj gleda na

probleme ustvarjalno in ne zapravlja časa za to, da bi se smilil samemu sebi (Petrovič Erlah

& Žnidarec Demšar, 2004).

Tako kot za druge stvari v življenju, je tudi pri razvijanju asertivnosti dobro, če imamo živ

zgled, nekoga, ki je nekaj korakov pred nami, ki nas na tej poti spodbuja in nam stoji ob

strani. Ni tako pomembno, kje smo na svoji življenjski poti, bolj pomembno je, kam

gremo, v katero smer gre naš razvoj. Če je smer prava, tista, v katero želi tudi naše srce,

bomo zagotovo zadovoljni s seboj in s svojim življenjem (Krapež, 2007).

Z asertivnim vedenjem si omogočimo uspeh, kadar vemo, da se je za cilj vredno potruditi.

Pa vendar moramo ostati realisti in se zavedati, da vedno ne moremo biti popolni in tudi

popolne asertivnosti večkrat ne moremo doseči. Vsak človek namreč nekje v podzavesti

ohrani svoja naravna nagnjenja in svojo osebnost. Z asertivnim vedenjem odpravljamo

občutek nelagodja in strahu, da ne bomo našli pravih besed. Obenem pa bomo lahko

izražali svoje zahteve in kritike, ne da bi pri tem žalili, popuščali ali ovinkarili (Chalvin,

2004).


20

2.7 Pomen asertivnosti pri delu s pacienti

Delo z ljudmi pomeni poseben izziv, ki je nekaterim bolj, drugim manj prijeten. V

bolnišnici je medicinska sestra pogosto prva oseba, ki stopi v kontakt s pacientom,

potrebnim pomoči, zato je prav, da se zna ustrezno odzvati ter ohraniti takten in spoštljiv

odnos (Žlak, Žlak, & Saje, 2012).

Komunikacija je temeljno orodje za nudenje kakovostne zdravstvene oskrbe, ne glede na

mesto posameznika v zdravstveni ureditvi in ne glede na zdravstveno disciplino. Kakovost

zdravstvene oskrbe določa učinkovitost komunikacije, ta pa je povezana z

samozavedanjem, ki je hrbtenica vsakega odnosa. To pomeni, da uspešna komunikacija

vodi do boljših in višje postavljenih standardov nudenja zdravstvene oskrbe. Tisti, ki nudi

zdravstveno oskrbo mora biti osredotočen na poslušanje in pozorno sledenje, in ne toliko

na govorjenje. Predpogoj za vsakega človeka, ki se odloči za poklic povezan z nudenjem

pomoči je, da pozna sebe, preden se poda takšnemu poklicu nasproti (Rungapadiachy,

2003).

Na komunikacijo je potrebno gledati kot eno izmed osnovnih dimenzij delovanja

medicinske sestre in kot vitalno aktivnost, potrebno za kontakt s pacientom. Za medicinsko

sestro je komunikacija proces, s katerim osnuje odnos do sočloveka. Poklic medicinske

sestre zahteva zaradi svoje usmerjenosti k delu z ljudmi znanje in obvladovanje

komunikacije za zagotovitev ustrezne, varne in kakovostne zdravstvene nege. Medsebojne

komunikacije dajejo smer in vsebino njenemu delu in ji zagotavljajo samopotrjevanje v

poklicu (Rodeš & Pušnik, 2009).

Število pacientov, njihovo zanimanje za zdravstvene postopke ter zavest o pravicah iz

dneva v dan rastejo. S tem se večajo tudi možnosti nesporazumov, ključni vzrok pa je

zagotovo neučinkovita komunikacija, ki pogosto vodi v nepotrebne izbruhe jeze, in to tako

pacientov kot zaposlenih. Agresivno vedenje seveda ni pravi ključ do razumevanja.

Potrebno je ubrati drugo pot, to je asertivnost. Pri asertivnosti gre za prepričljivo in vljudno

odločnost, spoštovanje samega sebe in drugih. Asertivno komuniciramo, ko s

sogovornikom jasno in neposredno izmenjujemo stališča. Delo v zdravstveni administraciji

in zdravstveni negi od nas pogosto zahteva soočenje in komunikacijo s sogovorniki, ki jih


21

ne poznamo. Zavedati se moramo, da je lahko prvi vtis ključen pri našem nadaljnjem

pogovoru. Pri komuniciranju nikakor ne smemo pozabiti, da lahko sogovornik drugače

zazna naše sporočilo. Zato moramo skrbno izbrati besede, pa tudi ustrezen način

sporočanja. Da bomo pri tem še bolj pristni in verodostojni, pa besedno sporočilo

podkrepimo še z nebesedno govorico (Žlak, Žlak, & Saje, 2012).

Za področje asertivnosti v zdravstvu v literaturi zasledimo poudarke, da je asertivnost

potrebno obravnavati, kot eno od potrebnih, zahtevanih in zaželenih značilnosti

zdravstvenih delavcev v procesu zdravstvene nege (Roncelli Vauput & Železnik, 2011).

Komuniciranje ni le še ena izmed mnogih veščin, ki jih bolj ali manj obvlada vsakdo, kdor

deluje v organizaciji. Strokovno znanje in osebna nadarjenost nista dovolj, saj ne

zagotavljata složnega sodelovanja. Profesionalno komuniciranje je temeljno tkivo, ki

povezuje udeležence v organizaciji in med organizacijami. Prav tako je pomembno, da se

medicinska sestra nauči, kako s pomočjo komunikacije, pacienta vključiti v proces

zdravljenja (Hedberg, Cederborg, & Johanson, 2007).

Učinkovita komunikacija in njen ključni segment asertivnost, je pomembna za kakovostno

delo vsakega negovalnega tima. Dejstvo je namreč, da je zdravstvena nega ključnega

pomena za zdravje pacienta, za izvajalce zdravstvene nege pa zahtevno delo, ki temelji na

strokovnosti in prevzemanju odgovornosti za izvršene intervencije. Asertivnost je

pomembna razsežnost profesionalne komunikacije vsakega zdravstvenega delavca in s tem

neizogiben element kakovostne zdravstvene nege (Roncelli Vauput & Železnik, 2011).

Verjetno je največja potreba po asertivni komunikaciji ravno v zdravstvu. Pacient

največkrat ne pozna svojih pravic. Zdravstveno osebje pa vse te pravice in dolžnosti

obravnava tekom šolanja, zato lahko pacienta pouči o njih. Če oseba nima asertivnih

sposobnosti, se bo težko zavzela za počutje in pravice drugih. Medicinska sestra se smatra

za zagovornico pacienta in njegovih pravic, torej je pri njej največja potreba po znanju

asertvne komunikacije. Submisivna oseba bo v pacientu vzbudila nezaupanje in dvom v

lastne sposobnosti. Agresivna oseba bo v pacientu vzbudila strah, ki je ovira na poti


22

okrevanja. Asertivna oseba pa bo v pacientu vzbudila zaupanje, kar pa je eno temeljnih

občutkov, ki jih pacient potrebuje v času okrevanja (Rungapadiachy, 2003).

V raziskavi Roncelli Vauput & Železnik (2011) je bilo potrjeno, da so zdravstveni delavci

in predvsem medicinske sestre prepoznane kot tradicionalno neasertivne. Rezultati so

namreč pokazali, da je splošna raven samoocenjene asertivnosti precej nizka. To pa je v

skladu z domnevami, kar so raziskali strokovnjaki tudi izven Slovenije. Nenavadno je bilo,

da so se sodelujoči v raziskavi opredelili kot neasertivni, kar pomeni, da so se same

medicinske sestre ocenile za manj asertivne kot jih v resnici dojemamo ostali.

Medicinske sestre povezujejo asertivno vedenje predvsem z zagovorništvom pacienta, toda

to je v praksi redko uresničeno. Medicinske sestre se moramo naučiti asertivnega načina

komuniciranja s pacienti, njihovo delovno okolje pa jih mora pri tem spodbujati (Triler,

Prebil, & Filej, 2010).

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so odgovorni za kakovost svoje

komunikacije. Pomembno je, da poznajo pomen učenja komunikacije, samorefleksivne

analize te komunikacije in da se zavedajo pomena za opravljanje svojega poklica in širšega

zdravja (Roncelli Vauput & Železnik, 2011).

Tiste medicinske sestre, ki obvladajo določene komunikacijske veščine, se znajo bolje

vživeti v paciente in učinkoviteje zadovoljevati njihove potrebe. Za pacienta veliko

pomenijo dobri odnosi in učinkovita komunikacija. Komunikacijske veščine predstavljajo

temeljni kamen za kakovosten in profesionalen odnos med zdravstvenimi delavci in

pacientom. Ena izmed takšnih veščin je prav gotovo asertivna komunikacija (Taylor &

Lillis, 2005).

Asertivnost je pomembna dimenzija profesionalnega dela vsakega zdravstvenega delavca.

Razumeti je potrebno njene razsežnosti in njen pomen za profesionalne medosebne odnose

pri delu, saj gradi učinkovito komunikacijo v zahtevnih interakcijah s pacienti, njihovimi

svojci in sodelavci. Asertivnost je potrebno razumeti kot ključno komunikacijsko strategijo

medicinske sestre saj je eden od zelo obetavnih načinov kako povečati učinkovitost


23

komunikacije. Obstaja veliko literature, ki navaja razloge za spodbujanje učenja

asertivnosti in razloge za razvoj splošnega nivoja asertivnosti (Roncelli Vauput &

Železnik, 2011).

Avtorji vidijo asertivnost kot naučeno vedenje, ki se kaže predvsem pri starejših, bolj

izobraženih medicinskih sestrah. Tiste medicinske sestre, ki obvladajo asertivno

komunikacijo zmanjšujejo možnost nastanka poklicne izgorelosti (Černelič Bizjak, 2009).

Značilnosti asertivne medicinske sestre se izražajo v predstavitvi njene osebnosti. To

pomeni, da se medicinska sestra izraža kot odprta oseba, da je sposobna videti z očmi

tisto, kar pacient verbalno ali neverbalno pokaže v vsakem trenutku, da je sposobna

presoditi, kaj pacient želi oziroma prepoznati njegova čustva. Znati mora uporabljati tudi

empatijo, s katero pri pacientu vzbuja zaupanje, saj mu zna pokazati, da se je v njegova

doživljanja in čustva sposobna vživeti. Njena telesna drža je pokončna in samozavestna.

Vedeti mora kdaj in kakšno pomoč nuditi pacientu in za morebitne svoje napake mora

znati tudi prevzeti odgovornost (Taylor & Lillis, 2005).

Pogosto se poudarja, da je za zdravstvene delavce, kot tudi za vse, ki delajo z ljudmi,

izredno pomembno, da so asertivni in da znajo poskrbeti za svoje zdravje in za svoje

pravice. Z večjo asertivnostjo, ko znamo reči »ne«, namreč zmanjšamo stresorje, kar je

izredno pomembno tudi za zmanjševanje izgorelosti med medicinskimi sestrami, ki je

povezano z naravo njihovega dela. Izgorelost pa je v največji meri nastane zaradi

pomanjkanja asertivnosti in podpore s strani starejših sodelavk (Černelič Bizjak, 2009).

Medicinska sestra, kot profesionalka z različnimi komunikacijskimi sposobnostmi, naj bi

obvladala različne načine komuniciranja in le-te znala prilagajati posamezniku. Prav tako

naj bi obvladala najpomembnejše veščine za učinkovito komuniciranje v negovalnem timu.

Med te veščine prav gotovo sodijo izmenjava običajev, kakor tudi informacij,

obvladovanje in reševanje konfliktov, komuniciranje v manjših in večjih skupinah oziroma

timih ter poučevanje. Profesionalna komunikacija in ustrezni medsebojni odnosi so tisti, ki

medicinski sestri omogočajo, da pomaga pacientu, kakor tudi sodelavcu, če je njegova

integriteta porušena (Železnik, 2006). Paziti namreč moramo, da ne pošiljamo sporočil, ki

izražajo ukazovanje, svarjenje, moraliziranje, svetovanje, kritiziranje, prehitre


24

interpretacije in pretirano spraševanje. V nasprotnem primeru smo lahko zelo neuspešni,

kar pa lahko vodi k obojestranskem nezadovoljstvu. V današnjih časih prevladuje v

medosebnih odnosih zaprti tip komunikacije predvsem zaradi pomanjkljive vzgoje na

področju komuniciranja in zanemarjanja komunikacije kot sredstva za razvoj osebnosti in

medosebnih odnosov (Hoyer, 2005).

Černelič Bizjak (2009) je z raziskovanjem in pregledom različnih študij doma in na tujem

ugotovila, da medicinske sestre nerade uporabljajo asertiven način komuniciranja. To

izhaja iz podobe, ki jo naj bi imel naš poklic in sicer medicinska sestra kot dobra, uslužna

in tiha ženska, ki naj ne bi smela reči ne, zagovarjati svojih pravic in pravic pacienta.

Slednji način vidijo medicinske sestre tudi kot takšno obravnavo pacienta, ki ne temelji na

skrbi ali na skrbstvenem odnosu. Oviro za uporabo asertivne komunikacije vidijo

medicinske sestre tudi v njihovem delovnem okolju, ki bolj spodbuja delovno rutino in

postopke, kot pa težnje po oblikovanju kvalitetnega in profesionalnega odnosa s

pacientom.

Od medicinskih sester se pričakuje veliko znanja s področja komunikacije, saj le ta močno

vpliva na medsebojne odnose v negovalnem timu. V veliki meri je samo od komunikacije

odvisno ali bodo dileme postale problemi ali rešitev. Če zdravstveno osebje nima

določenih znanj iz področja komunikacije to lahko predstavlja večji napor na delovnem

mestu in posledično se poveča tudi stres. Ključnega pomena pri vsakem delu je zaupanje v

sodelavce, kajti skrivanje informacij in nezaupanje pred podrejenimi nam nakazuje, da so

naši medsebojni odnosi napoti v veliko krizo (Blažic, 2012).

Iz raziskave Roncelli Vauput & Železnik (2011) je razvidno, da je potrebno dvigniti nivo

splošne asertivnosti medicinskih sester v Sloveniji, da bodo še bolj kompetentne na

področju komunikacije z različnimi posamezniki in skupinami ter v različnih delovnih

okoljih. Če želimo še bolje spoznati značilnosti asertivne komunikacije v zdravstveni negi

moramo še nadalje raziskovati to pomembno temo, ki nam nudi široke možnosti za

izboljšanje celovitost zdravstvene nege.


25

Blažic (2012) poudarja, da je edina prava pot k uspehu in kvalitetni zdravstveni negi, če se

med seboj pogovarjamo, poslušamo, si priznavamo različnosti in se spoštujemo.

Asertivna komunikacija je tista komunikacija, ki je najbolj zaželjena v zdravstveni negi.

Pomembno je, da so medicinske sestre usmerjene k takšnemu načinu komunikacije s

katerim bodo pridobile korist zase kot tudi za pacienta. Pacient ob vstopu v zdravstveno

obravnavo potrebuje osebo s katero bo lahko gradil kakovostne medsebojne odnose, ki

bodo vodili k skupnim ciljem. Ko se v medsebojnem odnosu pojavi nezaupanje in

nespoštovanje kateregakoli od udeležencev, to lahko vodi v neučinkovito in manj

kakovostno obravnavo pacienta. Chalvin (2004) pravi, da lahko asertivnost pomaga tistim,

ki si želijo mogočnih, lahko dosegljivih in koristnih sprememb. Pomaga pri odpravljanju

težav, ki posameznika vznemirjajo, s tem pa lahko izboljšajo svoje poklicno ali zasebo

življenje v skladu z njihovo osebnostjo in sposobnostmi.

Grobelšek (2009) poudarja pomembno vlogo medsebojnih odnosov in komunikacije pri

timski obravnavi pacienta. V svoji raziskavi je ugotovil, da v delovnih timih še vedno ni

enakopravnosti, kar ima velik vpliv na odnose znotraj tima.

Ko na delovnem mestu ni čutiti enakopravnosti in pripadnosti delovnemu timu je delo

oteženo in celostna obravnava pacienta nezadovoljiva. Nerazumevanje in konflikti znotraj

delovne skupine pa lahko hitro pripeljejo do napačnih informacij, navodil. Kot posledica

konfliktov v delovni organizaciji se lahko v najtežjih primerih zgodijo tudi napake pri

pacientovi oskrbi.


26

METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

2.8 Raziskovalna vprašanja

V diplomskem delu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Ali diplomirane medicinske sestre v Zdravstvenem Domu poznajo pomen besede

asertivnosti?

2. Ali je starost medicinskih sester povezana z uporabo asertivnosti na delovnem

mestu?

3. Kateri način komuniciranja je pri delu s pacienti najpogosteje uporabljen?

2.9 Metodologija raziskovanja in metode dela

Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom domače in

tuje literature. Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodologijo. Besedilo je

zapisano v programu Microsoft Word 2010. Skupno smo razdelili 50 anketnih

vprašalnikov, od katerih smo dobili vrnjenih vseh 50 izpolnjenih vprašalnikov. Rezultate

raziskave smo predstavili s pomočjo statistične metode ter jih grafično ponazorili s

programom Microsoft Excel 2010.

Trditve v anketnem vprašalniku pod točko 5. smo vzeli iz že sestavljene ankete avtorice

(Chalvin, 2004). Anketa je sestavljena iz 60 trditev, ki so pokazatelj štirih različnih

komunikacijskih slogov.

2.10 Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala v Zdravstvenem domu. Pred pričetkom raziskave smo pridobili

soglasje zdravstvene institucije.

2.11 Raziskovalni vzorec

V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 50 diplomiranih medicinskih sester oz.

diplomiranih zdravstvenikov.


27

2.12 Etični vidik

Sodelujoči v raziskavi so bili seznanjeni z namenom in vsebino raziskovanja. Upoštevali

smo etična načela zasebnosti, zaupnosti in prostovoljnosti z možnostjo odklonitve. Vsem

anketirancem pa je bila zagotovljena tudi anonimnost.


28

3 RAZULTATI

Vsako anketno vprašanje je predstavljeno z grafom ob katerem je tudi besedna razložitev

pridobljenih rezultatov.

Graf 1: Spol anketirancev

V anketi je sodelovalo 50 (100%) diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih

zdravstvenikov. Od tega je bilo 37 (74 %) anketirancev ženskega spola in 13 (26 %)

moškega spola.

0

5

10

15

20

25

30

35

4037

13

Ženske

Moški


29

Graf 2: Starost anketirancev

V anketi so sodelovali anketiranci, katere smo razvrstili v štiri starostna obdobja in sicer: 5

(10 %) anketirancev je bilo starih do 25 let, 15 (30 %) jih je bilo starih od 26 do 35 let, 14

(28 %) anketirancev je bilo starih med 36 do 45 let in 16 (32 % ) sodelujočih v anketi je

bilo starih nad 46 let.

0

5

10

15

20

5

15 14

16 do 25 let26 do 35 let36 do 40 letnad 46 let


30

Graf 3: Leta delovnih izkušenj

Po pregledu anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da je v anketi sodelovalo 16 (32 %)

anketirancev z 1 do 10 let delovnimi izkušnjami, 14 (30 %) anketirancev z 11 do 20 leti

delovnih izkušenj, 7 (14 %) anketirancev z 21 do 30 leti delovnih izkušenj ter 12 (24 %)

anketirancev z 30 leti in več delovnih izkušenj.

0

5

10

15

20 16 15

7 12

1 do 10 let11 do 20 let21 do 30 let30 let in več


31

Graf 4: Razumevanje pomena besede asertivnosti med anketiranci

Izmed vseh 50 (100 %) izpolnjenih anketnih vprašalnikov smo pri točki razumevanje

pomena besede asertivnosti dobili naslednje rezultate; 4 (8 %) jih je odgovorilo, da drži

naslednja trditev »Asertivnost pomeni, da smo trdo odločeni, da bomo dosegli svoje, ne

glede na to, kar bodo drugi želeli, čutili ali mislili«, 1 (2 %) anketiranec je mislil, da za

asertivnost drži trditev »Vedno imam prav, zato se mi morajo drugi prilagoditi«, 34 (68

%) misli, da je pravilna naslednja trditev »Asertivnost ni ne ponižnost, ne nasilnost, ampak

srednja pot med obema« in 11 (22 %) jih je mislilo da gre za način komuniciranja, kjer so

pravice drugih bolj pomembne kot naše pravice.

4 1

34

11

Pomeni, da smo trdo odločeni,da bomo dosegli svoje, ne gledena to, kar bodo drugi želeli, čutiliali mislili.Vedno imam prav, zato se mimorajo drugi prilagoditi

Asertivnost ni ne ponižnost, nenasilnost, ampak srednja potmed obema

Gre za način komuniciranja, kjerso pravice drugih boljpomembne kot naše pravice


32

Graf 5: Komunikacijski slog

Ugotovili smo, da je najpogostejši komunikacijski slog anketirancev asertiven. Od 50

(100 %) sodelujočih je za 43 (86 %) anketirancev značilen asertiven komunikacijski slog,

za 7 (14 %) sodelujočih je značilen pasiven komunikacijski slog. Tako agresivnega kot

manipulativnega komunikacijskega sloga med našimi anketiranci ni bilo.

0

10

20

30

40

50

7 0 0

43

PasivenAgresivenManipulativenAsertiven


33

V nadaljevanju bomo predstavili odgovore na 60 vprašanj, s pomočjo katerih smo določili

značilne komunikacijske sloge.

Graf 6: Pogosto težko zavrnem prošnjo in rečem ne

Na trditev »Pogosto težko zavrnem prošnjo in rečem ne« je 43 (86 %) vprašanih

odgovorilo večinoma drži in 7 (14 %) z večinoma ne drži.

Graf 7: Prepričan sem v svoje pravice in jih branim, ne da bi pri tem kršil pravice drugih

Na trditev »Prepričan sem v svoje pravice in jih branim, ne da bi pri tem kršil pravice

drugih« je 44 (88 %) vprašanih odgovorilo z večinoma drži in 6 (12 %) z večinoma ne drži.

43

7

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Večinoma drži

Večinoma ne drži

44

6

05

101520253035404550

Večinoma držiVečinoma ne drži


34

Graf 8: Sem previden, ne sprostim se, če svojega sogovornika ne poznam dobro

Na trditev »Sem previden, ne sprostim se, če svojega sogovornika ne poznam dobro« je 34

(68 %) odgovorilo večinoma drži in 16 (32 %) z večinoma ne drži.

Graf 9: Zlahka in hitro se odločam

Na trditev »Zlahka in hitro se odločam« je 23 (46 %) anketiranih odgovorilo večinoma drži

in 27 (54 %) večinoma ne drži.

34

16

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


23 27

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



35

Graf 10: Če je le možno ukrepam preko posrednikov, saj je to bolj učinkovito

Na trditev « Če je le možno ukrepam preko posrednikov, saj je to bolj učinkovito« je 7 (14

%) anketirancev odgovorilo večinoma drži in 43 (86 %) večinoma ne drži.

Graf 11: Sem neposreden. Ljudem povem, kar si mislim in se ne bojim izreči kritike

Pri trditvi »Sem neposreden. Ljudem povem, kar si mislim in se ne bojim izreči kritike« je

33 (66 %) odgovorilo z večinoma drži in 17 (34 %) z večinoma ne drži.

7

43

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Večinoma drži

Večinoma ne drži

33

17

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



36

Graf 12: Pred skupino ali na sestanku si ne upam povedati svojega mnenja

Na trditev »Pred skupino ali na sestanku si ne upam povedati svojega mnenja« je 16 (32

%) odgovorilo z večinoma drži in 34 (68 %) z ne drži.

Graf 13: Svoje mnenje povem brez zadržkov, čeprav je nasprotno večinskemu

mnenju

Na trditev »Svoje mnenje povem brez zadržkov, čeprav je nasprotno večinskemu mnenju«

je 25 (50 %) odgovorilo večinoma drži in 25 (50 %) večinoma ne drži.

16

34

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


25 25

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



37

Graf 14: Izmenjave mnenj sprava le opazujem in počakam, da spoznam, kako se

bodo odločili ostal, preden se odločim, kako bom ravnal

Na trditev »Izmenjave mnenj sprava le opazujem in počakam, da spoznam, kako se bodo

odločili ostal, preden se odločim, kako bom ravnal« je 27 (54 %) anketirancev odgovorilo

z večinoma drži in 23 (46 %) večinoma ne drži.

Graf 15: Včasih mi očitajo, da sem upornega duha

Na trditev »Včasih mi očitajo, da sem upornega duha« je 13 (26%) anketirancev

odgovorilo z večinoma drži in 37 (74 %) z večinoma ne drži.

27 23

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


13

37

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



38

Graf 16: Težko poslušam druge

Na trditev »Težko poslušam druge« je 4 (8 %) anketirancev odgovorilo z večinoma drži in

46 (92 %) z večinoma ne drži.

Graf 17: Vedno sem z vsem na tekočem (tudi z malenkostmi), to je zelo koristno

Na trditev »Vedno sem z vsem na tekočem (tudi z malenkostmi), to je zelo koristno« je 26

(52 %) odgovorilo večinoma drži in 24 (48 %) z večinoma ne drži.

4

46

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


26 24

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



39

Graf 18: Znan sem po tem, da znam ravnati z ljudmi

Na trditev »Znan sem po tem, da znam ravnati z ljudmi« je 49 (98 %) odgovorilo z

večinoma drži in 1 (2 %) z večinoma ne drži.

Graf 19: Zaupam ljudem s katerimi prihajam v stik

Na trditev »Zaupam ljudem s katerimi prihajam v stik« je 42 (84 %) odgovorilo večinoma

drži in 8 (16 %) z večinoma ne drži.

49

1 0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


42

8

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



40

Graf 20: Ne upam si prositi za pomoč, bojim se, da bodo mislili, da sem nesposoben in

stvari ne obvladam

Na trditev »Ne upam si prositi za pomoč, bojim se, da bodo mislili, da sem nesposoben in

stvari ne obvladam« je 9 (18 %) odgovorilo z večinoma drži in 41 (82 %) z večinoma ne

drži.

Graf 21: Težko se odločam, kadar moram storiti kaj neobičajnega

Na trditev »Težko se odločam, kadar moram storiti kaj neobičajnega« je 26 (52 %)

anketirancev odgovorilo z večinoma drži in 24 (48 %) z večinoma ne drži.

9

41

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


26 24

05

101520253035404550



41

Graf 22: Moja mirnost je krinka: ko se razjezim se to ljudem včasih zdi smešno

Na trditev »Moja mirnost je krinka: ko se razjezim se to ljudem včasih zdi smešno« je 11

(22 %) anketirancev odgovorilo z večinoma drži in 39 (78 %) z večinoma ne drži.

Graf 23: Med ljudmi sem sproščen, tako v skupini, kot na štiri oči

Na trditev »Med ljudmi sem sproščen, tako v skupini, kot na štiri oči« je 37 (74 %)

vprašanih odgovorilo z večinoma drži in 13 (26 %) z večinoma ne drži.

11

39

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


37

13

0

5

10

15

20

25

30

35

40



42

Graf 24: Pogosto igram, da dosežem svoje

Na trditev »Pogosto igram, da dosežem svoje« sta 2 (4 %) anketiranca odgovorila z


Graf 25: Ljudem pogosto skačem v besede, čeprav se tega včasih niti ne zavedam

Na trditev »Ljudem pogosto skačem v besede, čeprav se tega včasih niti ne zavedam« je 6

(12 %) anketirancev odgovorilo z večinoma drži in 44 (88 %) z večinoma ne drži.

2

48

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


6

44

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



43

Graf 26: Rad imam zadnjo besedo in uveljavljam svoje mnenje

Na trditev »Rad imam zadnjo besedo in uveljavljam svoje mnenje« sta 2 (4 %) anketiranca

odgovorila z večinoma drži in 48 (96 %) z večinoma ne drži.

Graf 27: Vem na koga se moram obrniti in kdaj je za to najprimernejši čas, to mi je

že velikokrat koristilo

Na trditev »Vem na koga se moram obrniti in kdaj je za to najprimernejši čas, to mi je že

velikokrat koristilo« je 41 (82 %) vprašanih odgovorilo z večinoma drži in 9 (18 %) z

večinoma ne drži.

2

48

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


41

9

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



44

Graf 28: Nesporazume rešim z kompromisom, ki vsem ustreza

Na trditev »Nesporazume rešim z kompromisom, ki vsem ustreza« je 47 (94 %) odgovorilo

z večinoma drži in 3 (6 %) z večinoma ne drži.

Graf 29: Raje delujem odkrito, ne da bi skrival svoje mnenje

Na trditev »Raje delujem odkrito, ne da bi skrival svoje mnenje« je 44 (88 %) odgovorilo z

večinoma ne drži in 6 (12 %) z večinoma ne drži.

47

3

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Večinoma drži Večinoma ne drži

44

6

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



45

Graf 30: Z obveznostmi pogosto odlašam

Na trditev »Z obveznostmi pogosto odlašam« je 12 (24 %) anketirancev odgovorilo z


Graf 31: Pogosto rečem »Vseeno mi je, ... kot želiš«

Na trditev »Pogosto rečem Vseeno mi je, ... kot želiš« je 13 (26 %) odgovorilo z večinoma

drži in 37 (74 %) z večinoma ne drži.

12

38

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


13

37

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



46

Graf 32: Brez zadržkov se kažem takšnega kakršen sem

Na trditev »Brez zadržkov se kažem takšnega kakršen sem« je 45 (90 %) anketirancev


Graf 33: Ne prestrašim se hitro

Na trditev »Ne prestrašim se hitro« je 40 (80 %) vprašanih odgovorilo z večinoma drži in

10 (20 %) večinoma ne drži.

45

5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


40

10

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45



47

Graf 34: V ljudeh vzbujam strah, da se lažje uveljavim

Na trditev »V ljudeh vzbujam strah, da se lažje uveljavim« sta 2 (4 %) anketiranca

odgovorila z večinoma drži in 48 (96 %) z večinoma ne drži.

Graf 35: Ljudje me redko pretentajo, kadar pa se to zgodi, se znam maščevati

Na trditev »Ljudje me redko pretentajo, kadar pa se to zgodi, se znam maščevati« je 13 (26

%) odgovorilo z večinoma drži in 37 (74%) z večinoma ne drži.

2

48

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


13

37

05

101520253035404550



48

Graf 36: Pretiravam in napihujem, da bi dobil kar želim

Na trditev »Pretiravam in napihujem, da bi dobil kar želim« je 1 (2 %) anketiranec

odgovoril z večinoma drži in 49 (98 %) z večinoma ne drži.

Graf 37: Znajdem se, znam izkoristiti sistem v svojo korist

Na trditev »Znajdem se, znam izkoristiti sistem v svojo korist« je 13 (26 %) anketirancev

odgovorilo z večinoma drži in 37 (74) z večinoma ne drži.

1

49

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


13

37

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



49

Graf 38: Dobro se počutim, kadar sem sam in tudi kadar sem v družbi

Na trditev »Dobro se počutim, kadar sem sam in tudi kadar sem v družbi« je 47 (94 %)

odgovorilo z večinoma drži in 3 (6 %) anketiranci z večinoma ne drži.

Graf 39: Svoje nestrinjanje znam izraziti brez pretiravanja in tako, da me upoštevajo

Na trditev »Svoje nestrinjanje znam izraziti brez pretiravanja in tako, da me upoštevajo« je

41 (82 %) anketirancev odgovorilo z večinoma drži in 9 (18 %) z večinoma ne drži.

47

3

05

101520253035404550


41

9

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



50

Graf 40: Bojim se, da sem ljudem v napoto

Na trditev »Bojim se, da sem ljudem v napoto« so 3 (6%) anketiranci odgovorili z


Graf 41: Težko izbiram in se določim

Na trditev »Težko izbiram in se določim« je 16 (32 %) anketirancev odgovorilo z


3

47

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


16

34

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



51

Graf 42: V družbi nočem sam zagovarjati svoja mnenja

Na trditev »V družbi nočem sam zagovarjati svoja mnenja« je 15 (30 %) vprašanih


Graf 43: Ni me strah govoriti v javnosti

Na trditev »Ni me strah govoriti v javnosti« je 24 (48 %) anketiranih odgovorilo z


15

35

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


24 26

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



52

Graf 44: Življenje me je naučilo samoobrambe in boja

Na trditev « Življenje me je naučilo samoobrambe in boja« je 39 (78 %) anketirancev


Graf 45: Rad imam izzive in tveganja, tudi velika

Na trditev »Rad imam izzive in tveganja, tudi velika« je 24 (48 %) vprašanih odgovorilo z


39

11

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


24 26

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



53

Graf 46: Ponavadi se znam dobro izogibati konfliktom

Na trditev »Ponavadi se znam dobro izogibati konfliktom« je 42 (84 %) odgovorilo z


Graf 47: Karte položim na mizo, da pridobim zaupanje ljudi

Na trditev »Karte položim na mizo, da pridobim zaupanje ljudi« je 41 (82 %) anketirancev


42

8

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


41

9

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



54

Graf 48: Znam poslušati in sem pozoren

Na trditev »Znam poslušati in sem pozoren« je 50 (100%) anketirancev odgovorilo, z

večinoma drži in nobeden anketiranec z večinoma ne drži.

Graf 49: Ko se za nekaj odločim, to kljub presenečenjem, ki jih doživim tudi izpeljem

Na trditev »Ko se za nekaj odločim, to kljub presenečenjem, ki jih doživim tudi izpeljem«

je 47 (94 %) anketirancev odgovorilo z večinoma drži in 3 (6 %) anketiranci z večinoma ne

drži.

05

101520253035404550

50

0


47

3

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



55

Graf 50: Brez obotavljanja povem, kaj čutim

Na trditev »Brez obotavljanja povem, kaj čutim« je 31 (62 %) odgovorilo z večinoma drži

in 19 (38 %) z večinoma ne drži.

Graf 51: Ljudi znam pridobiti za svoje ideje, sem prepričljiv

Na trditev »Ljudi znam pridobiti za svoje ideje, sem prepričljiv« je 36 (72 %) vprašanih


31

19

05

101520253035404550


36

14

05

101520253035404550



56

Graf 52: S komplimenti in nasmeškom lahko pridobimo, kaj želimo

Na trditev »S komplimenti in nasmeškom lahko pridobimo, kaj želimo« je 33 (66 %)


Graf 53: Govorim predlogo ali prehitro končam

Na trditev »Govorim predlogo ali prehitro končam« je 6 (12 %) anketirancev odgovorilo z


33

17

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


6

44

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



57

Graf 54: Sposoben sem zbadljive ironije

Na trditev »Sposoben sem zbadljive ironije« je 10 (20 %) anketirancev odgovorilo z

večinoma drži in 40 (80 %) z večina ne drži.

Graf 55: Sem ustrežljiv in nezahteven; včasih ljudje to izkoristijo

Na trditev »Sem ustrežljiv in nezahteven; včasih ljudje to izkoristijo« je 40 (80 %)


10

40

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


40

10

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



58

Graf 56: Raje opazujem kot sodelujem

Na trditev »Raje opazujem kot sodelujem« je 17 (34 %) odgovorilo z večinoma drži in 33

(66 %) vprašanih z večinoma ne drži.

Graf 57: Ne maram biti prvi v vrsti, raje sem zadnji

Na trditev »Ne maram biti prvi v vrsti, raje sem zadnji« je 37 (74 %) anketirancev


17

33

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Večinoma drži

Večinoma ne drži

37

13

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



59

Graf 58: Navadil sem se, da se ne primerjam z drugimi

Na trditev »Navadil sem se, da se ne primerjam z drugimi« je 43 (86 %) anketirancev


Graf 59: Ne zdi se mi pametno prehitro razkriti svojih namenov

Na trditev »Ne zdi se mi pametno prehitro razkriti svojih namenov« je 32 (64 %)


43

7

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


32

18

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



60

Graf 60: S svojimi predlogi ljudi včasih presenetim

Na trditev »S svojimi predlogi ljudi včasih presenetim« je 32 (64 %) anketirancev


Graf 61: Če se ne bi naučil braniti bi me ljudje že poteptali

Na trditev »Če se ne bi naučil braniti bi me ljudje že poteptali« je 33 (66 %) vprašanih


32

18

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


33

17

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



61

Graf 62: Če hočemo doseči, kar želimo, je bolje, da naši cilji in namere ostanejo skriti

Na trditev »Če hočemo doseči, kar želimo, je bolje, da naši cilji in namere ostanejo skriti«

je 17 (34 %) anketirancev odgovorilo z večinoma drži in 33 (66 %) z večinoma ne drži.

Graf 63: Ljudi okoli sebe znam sprostiti z odkritim humorjem

Na trditev »Ljudi okoli sebe znam sprostiti z odkritim humorjem« je 35 (70 %) vprašanih


17

33

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


35

15

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



62

Graf 64: Težav ne moremo odpraviti, če ne poiščemo globljih vzrokov za njihov

nastanek

Na trditev »Težav ne moremo odpraviti, če ne poiščemo globljih vzrokov za njihov

nastanek« je 47 (94 %) anketirancev odgovorilo z večinoma drži in 3 (6 %) z večinoma ne

drži.

Graf 65: Nočem se pokazati v negativni luči

Na trditev »Nočem se pokazati v negativni luči« je 41 (82 %) anketirancev odgovorilo z


47

3 05

101520253035404550


41

9

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50



63

4 RAZPRAVA

Asertivna komunikacija je opisana kot komunikacija med odraslimi, ki temelji na win- win

principu. Gre za odprt, pošten način komuniciranja. Glavne značilnosti te vrste

komunikacije so, da izražamo svoje občutke brez vpitja oziroma kršenja pravic drugih. V

pogovoru vzdržujemo zaupanje, mir, sproščenost in prevzemamo odgovornost za izrečene

besede (O'Sullivan, 2011).

Veliko pomanjkanje znanja iz strani komunikacije lahko kar hitro ugotovimo, ko stopimo v

neko okolje ali prostor. Vsi imamo drugačne načine sporazumevanja drug z drugim in med

tem se tudi razlikujejo posamezne družine, kulture in skupnosti med seboj. Tudi Pipas &

Jaradat (2010) pravita, da smo velikokrat tako doma, kot na delovnem mestu povezani z

ljudmi, kateri ne komunicirajo na isti način kot mi. To v medosebni komunikaciji povzroča

razočaranja in občutke nemoči.

Med pregledom domače literature smo ugotovili, da je malo raziskav narejenih iz področja

asertivne komunikacije. Vedno več pa je zanimanja iz področja komunikacije pri pisanju

diplomskih, magistrskih nalogah, strokovnih srečanjih in izpopolnjevanjih. Lahko bi rekli,

da se je raziskovanje o asertivni komunikaciji z manjšimi anketnimi vzorci pričelo šele

pred dobrimi 5 leti.

V diplomski nalogi smo ugotavljali kakšno je stanje asertivne komunikacije v zdravstveni

negi v zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca Maribor. Pri izpolnjevanju anketnih

vprašalnikov je sodelovalo 50 diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih

zdravstvenikov zaposlenih v zgoraj omenjeni instituciji. Če povzamemo glavne značilnosti

rezultatov ugotovimo, da je v anketi sodelovalo 37 (74 %) anketirancev ženskega spola in

13 (26 %) moškega spola. Vidi se, da je zdravstvena nega še vedno bolj zastopana iz

ženske strani, čeprav je število moških zaposlenih v zdravstveni negi v porastu. Omeniti

moramo, da v okvir zdravstvenega doma spada tudi reševalna služba, katere trend je, da je

enota bolj primerna za moške, čeprav najdemo tudi nekaj žensk. Ko smo preučevali

starostno skupino zaposlenih smo ugotovili, da ne moremo točno opredeliti katera skupina

prevladuje, saj so bili rezultati razen v prvi starostni omejitvi do 25 let je bilo le 5 (10%)

anketirancev, zelo blizu. 15 (30%) jih je bilo starih od 26 do 35 let, 14 (28%) anketirancev

je bilo starih med 36 do 45 let in 16 (32% ) sodelujočih v anketi je bilo starih nad 46 let. Iz


64

česa vidimo, da je pravzaprav največ zaposlenih starih nad 46 let, zelo malo samo 5 (10 %)

pa do 25 let. Ko smo analizirali leta delovnih izkušenj smo ugotovili da ima največ

zaposlenih 16 (32 %) 1 do 10 let delovnih izkušenj. 34 (68 %) anketirancev je pravilno

ugotovilo kaj pomeni beseda asertivnost, čeprav je bilo iz anketnih vprašalnikov razvidno,

da niso takoj vedeli kaj bi obkrožili, saj so večkrat obkrožil napačen odgovor in nato

popravil v pravilnega. Omeniti pa moramo, da so anketiranci lahko pri izpolnjevanju

uporabljali različne vire za katere mi ne vemo. Ko smo ugotavljali značilne

komunikacijske sloge smo ugotovili, da je največ anketirancev kar 43 (86 %) asertivnih,

kar je za samo organizacijo zelo dobro.

Velikokrat komunikaciji pripisujemo premajhen pomen. Ko komunikacijo postavimo med

štiri zidove pacientove sobe pa ima zelo velik pomen in vpliv na potek okrevanja in

psihično stanje obolelega. Pacient se v svoji negotovosti in nemoči velikokrat ne upa

komunicirati z negovalnim in zdravstvenim timom. Mislim, da se še vedno večina

pacientov drži podrejene - pasivne vloge v procesu okrevanja, čeprav se tudi to počasi

spreminja. Vedno večje število visoko izobraženih ljudi bo pripomoglo k aktivnejši vlogi

pacientov. Na drugi strani pa so pacienti, ki se ne upajo odkrito vprašati ali prositi za

pomoč ali nasvet. Zdi se kot, da ima zdravstvo samo preveč težav z administrativnimi in

tehničnimi težavami in premalo časa za sam pogovor s pacienti. Kar je res. Velikokrat

pozabimo, da je pacient na prvem mestu, da je prišel v zdravstveno institucijo nenadoma in

da je to čas velikih sprememb in prilagajanj za posameznika. Zaposleni v zdravstvu ne

moremo pričakovati, da bodo vsi komunicirali na ustrezen način ali poznali vse strokovne

izraze, ki so nekaj vsakdanjega za zdravstveno osebje. Bolezen namreč pomeni čas

negotovosti, pomanjkanja znanja, volje, bolečine in nenehno iskanje rešitev za okrevanje.

Zelo pomembno je, da zdravstveno osebje, ki prihaja v stik s pacientom ne uporablja

strokovnih izrazov ali drugih žargonskih besed. Pacient ne more aktivno sodelovati v

procesu zdravljenja, če ne razume osnovnih navodil. Ne morem mimo dogodka, ki se je

zgodil v času moje klinične prakse, ko je zaradi neprimerne komunikacije medicinska

sestra izgubila zaupanje, avtoriteto in strokovnost v odnosu do pacienta. Takrat sem se kot

opazovalec dogodka počutila zelo razočarano nad tem, kam lahko pripelje neprimerna

komunikacija. Drugi skušamo opravičevati neprimerna dejanja ali besede sodelavca, pa

vendar to ni več isto. Pacientovo zaupanje si moramo graditi ves čas zdravljenja, od prvega

stika do slovesa.


65

Ali diplomirane medicinske sestre v Zdravstvenem Domu poznajo pomen besede

asertivnosti?

Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da več kot polovica anketiranih 34 (68 %) pozna

pomen besede asertivnost.

Asertivost je v slovenskem prostoru velikokrat še mnogim nepoznan in premalo raziskan

pojem. Vsi ljudje komuniciramo in prav zato bi se morali poglobiti v posamezne oblike,

načine in primere dobre prakse komunikacije v poklicnem in prav tako zasebnem življenju.

To ugotavljata tudi Pipas & Jaradat (2010), ki navajata, da ljudje nenehno komuniciramo

med seboj tako verbalno kot neverbalno in potrjujeta tudi, da je asertivnost relativno nov

pojem.

Ugotovili smo, da je poznavanje pomena besede asertivnosti med anketiranci relativno

visoka saj od 50 anketiranih pozna pomen besede asertivnosti 34 (68 %) anketirancev. 16

(32 %) sodelujočih jih pravilnega pomena te besede ne pozna. Od tistih 16, ki pravilnega

pomena besede asertivnost ne poznajo je 7 (44 %) moških in 9 (56 %) žensk. Ponovno pa

moramo omeniti, da so sodelujoči v raziskavi lahko pri izpolnjevanju uporabljali različne

pripomočke, prav zato ne moremo vedeti ali so dobljeni podatki plod lastnega znanja ali je

bilo znanje pridobljeno od drugod.

Zanimivi so tudi podatki, da od 13 (26 %) anketirancev moškega spola jih pravilnega

pomena asertivnosti ni poznalo 7 (14 %). Lahko bi rekli, da je za naš manjši vzorec to zelo

pomemben podatek. Sklepamo lahko, da je asertivnost manj poznana med moškim

diplomiranimi zdravstveniki.

Timmins & McCabe (2005) ugotavljata, kako pomembna je kvalitetna zdravstvena nega.

Zaposleni v zdravstveni negi se morajo naučiti kako delovati asetivno. Zdravstvena nega

potrebuje ustrezne mehanizme, ki bi izboljšali medosebne odnose med zdravstvenimi

delavci. Program izobraževanja bi se moral pričeti že v času izobraževanja, kar ugotavlja

tudi O'Sullivan (2011), ki navaja, da gre za težek način komuniciranja, ki bi se ga morali

učiti že od začetka študija in prakse. Posameznikova samopodoba se namreč oblikuje že od

otroštva dalje. V vzgoji so pomembni vedenjski in komunikacijski vzorci, ki jih otroci

prejmemo predvsem od staršev, nato od sovrstnikov in prijateljev. Mislim, da so

najpomembnejše navade in rituali tisti, ki jih nam posredujejo starši. Otroci so v dobi


66

odraščanja velikokrat postavljeni pred določene odločitve in najpogosteje se bodo odzvali

na način, ki jim je bil posredovan od staršev. Starši so namreč otrokovi vzorniki,

vzgojitelji, posredovalci določenih kulturnih navad in običajev.

Drugo raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili je bilo »Ali je starost medicinskih

sester povezana z uporabo asertivnosti na delovnem mestu?«

V naši raziskavi smo ugotovili, da so starejše medicinske sestre bolj asertivne od mlajših.

Rezultati so pokazali, da je bilo v prvi starostni skupini do 25 let 5 anketirancev. Od tega

sta bila 2 anketiranca asertivna in 3 pasivni. V drugi starostni omejitvi od 26 do 35 let je

bilo 15 anketirancev. Od tega jih je bilo 13 asertivnih in 2 pasivna. V tretji starostni skupini

od 36 do 45 let je sodelovalo 14 anketirancev od katerih je bilo 13 asertivnih in 1 pasiven.

Ter v zadnji starostni omejitvi nad 46 let je sodelovalo 16 anketirancev in vsi so bili

asertivni.

Da so starejše medicinske sestre bolj asertivne od mlajših sta v svoji raziskavi ugotovili

tudi Roncelli Vauput & Železnik (2011).

Zanimanje za izobraževanje v zdravstvenem poklicu se nenehno povečuje. Srednje šole in

zdravstvene fakultete so polne mladostnikov, ki so se odločili, da bi v življenju radi

pomagali drugim. V času izobraževanja pridobimo mnogo strokovnega znanja, ki ga

nadgrajujemo s praktičnim delom ob pacientu in sodelavci. In prav zato, ker je število

vpisanih v takšne programe zelo veliko je na trgu dela zelo veliko mladih sodelavcev, ki bi

se želeli zaposliti v zdravstveni negi. Na žalost pa je prostih delovnih mest premalo za ves

ta visoko izobražen kader, ki ima veliko teoretičnega znanja a premalo priložnosti, da bi se

izkazali tudi na praktičnem področju. Prav zato se danes veliko mladih, kot tudi malce

starejših medicinskih sester odločuje za nadaljevanje svoje kariere izven Slovenje. S tem

mislim predvsem na naše sosednje države, ki pa z veseljem sprejemajo naše ljudi in so z

njihovim delom tudi zelo zadovoljni.


67

Tretje raziskovalno vprašanje je bilo »Kateri način komuniciranja je pri delu s

pacienti najpogosteje uporabljen?«

Pri delu s pacienti je najpogosteje uporabljen asertiven način komuniciranja. Kar 43 (86 %)

anketirancev pri delu s pacienti uporablja asertivno komunikacijo.

Asertivnost je pomembna komponenta življenjskih spretnosti, ki bi se je moral vsakdo

naučiti. Potreba po asertivni delovni sili je najbrž največja prav na področju zdravstva

(Rungapadiachy, 2003).

Iz rezultatov raziskave je razvidno, da je najpogosteje uporabljen način komuniciranja

asertiven. Kar 43 anketirancev je bilo asertivnih in 7 pasivnih. Zanimivo je bilo, da prav

nobeden komunikacijski slog udeležencev raziskave ni bil ne agresiven ali manipulativen.

Je pa bil rezultat med pasivnim in manipulativnim načinom komuniciranja velikokrat zelo

blizu. Iz tega lahko sklepamo, da ljudje, ki so pasivnega karakterja imajo določene

karakteristike manipulativnega komuniciranja. Velikokrat ne vedo ali bodo skrili svoje

želje in namene ali bi jih uporabili na način, ki bi jim prinesel določene koristi.

Zaskrbljujoče so ugotovitve Maxfield, Grenny, McMillan, Patterson, & Switzler (2005), ki

navajajo, da so pretekle študije pokazale, da več kot 60 odstotkov napak pri zdravljenju,

nastane zaradi napak v medsebojni komunikaciji. Vsak dan, veliko zdravstvenih delavcev

stoji zraven kolegov in vidijo, kako delajo določene napake tako v medosebni

komunikaciji kot pri opravljanju različnih nalog povezanih z zdravstveno nego pacienta.

Toda le majhen odstotek ljudi spregovori in se pogovori, kaj so videli, kljub temu, da

stojite le nekaj korakov stran, ko se je dogodek zgodil. Rezultat tega je, da se težave ne

rešujejo sproti, zmanjšuje se moralna in strokovna odgovornost opravljenega dela in

zmanjša se sama produktivnost zaposlenega.

Ugotovitve zgoraj omenjenih avtorjev so zelo resne. Ko govorimo o tako visokih odstotkih

napak v zdravstvu, ki so posledica zgolj neprimerne komunikacije, bi morali biti zelo

zaskrbljeni. Takšne študije, ki so izdelane v tujini, kjer je sam nivo zdravstvene oskrbe

bistveno višji, bi morale biti vodilo tudi v Sloveniji.

Vemo, da so vsi konflikti za organizacijo in potek dela zelo škodljivi in lahko povzročijo

nepopravljive napake. Najboljši način za reševanje težav je asertivna komunikacija.


68

Chalvin (2004) pravi, da je asertivnost tehnika, ki omogoča bolj učinkovito komuniciranje

in svetuje, kako se izognemo marsikateri nerodnosti v komunikaciji. Ne temelji na

zapletenih teorijah, pač pa s svojimi enostavnimi in lahko uresničljivimi nasveti pomaga

vsem, ki imajo težave v odnosih z ljudmi.

Večina zaposlenih v zdravstveni negi so v svojem poklicu srečni in zadovoljni. Svoji

organizaciji verjamejo, da dela dobro (Maxfield, Grenny, McMillan, Patterson, & Switzler,

2005).

Zadovoljstvo na delovnem mestu je zelo pomemben parameter, ki vpliva na kvaliteto

opravljenega dela in na samo produktivnost zaposlenih. Zdravstveni delavci so zaradi

njihove narave dela, povečanega stresa v veliki nevarnosti za povečano nezadovoljstvo pri

delu. Čeprav je večina menilo, da je njihovo delo zanimivo in spodbudno, jih veliko misli

tudi, da so na delovnem mestu preobremenjeni. Zaposleni menijo, da lahko vplivajo na

svoje delovne pogoje kot tudi na uspešnost organizacije. V svoji preobremenjenosti, ko so

velikokrat pod stresom in pomembnimi odločitvami so zelo zadovoljni, da se lahko

obrnejo in posvetujejo s svojimi sodelavci. Večina ima dobre izkušnje s timskim delom.

Rezultati kažejo, da obstaja velika potreba po izobraževanju na področju komunikacijskih

veščin, ki bi izboljšale delovne pogoje in zadovoljstvo na delovnem mestu (Arandjelovic,

Stankovic, Nikic, & Nikolic, 2008).

Delo v zdravstveni negi je zelo kompleksno in zahtevno. Pri delu se zahteva, da je človek

zbran in osredotočen na samo dogajanje. Že najmanjše napake ali nesporazumi lahko za

seboj puščajo nepopravljivo škodo. Velikokrat v določenih situacijah zaradi pomanjkanja

znanja in sposobnosti komuniciranja preprosto ne vemo kaj bi storili. Vse negativne

občutke in poklicne dileme zadržujemo v sebi s tem pa si povečujemo možnosti za

nastanek poklicne izgorelosti. Zelo dobrodošlo je, če imamo ob sebi sodelavca, ki nas

razume in kateremu se lahko zaupamo. Le on se lahko najbolje postavi v našo vlogo in

nam primerno svetuje. Veliko zaposlenih nosi vse zgodbe iz delovnega okolja domov v

svoje domače okolje. Domači nas bodo poslušali, nam dajali nasvete in nas potolažili. Pa

vendar se to ne more dogajati celo življenje. Doma se nas bodo naveličali, naše družinsko

vzdušje se bo izgubilo in najhujše, kar se lahko zgodi je, da naši otroci odrastejo, mi pa se

šele kasneje zavemo, da smo se namesto z njimi, ves čas ukvarjali z težavami, ki smo jih

imeli v službi. Tega majhni otroci ne bodo razumeli, saj potrebujejo le starše, ki bodo imeli


69

zanje čas. Večji pa se tega vedno bolj zavedajo, postajajo vedno bolj oddaljeni od osnovne

družine in si iščejo nova prijateljstva, katera pa ni nujno, da so dobra.

Z diplomskim delom želim opozoriti vse zdravstvene in druge delavce na pomembnost

komunikacije. Pomembno je, da poznamo asertivnost, kot tisto komunikacijsko veščino, ki

nam pomaga, da izrazimo svoja mnenja in pričakovanja, pri tem pa ne smemo pozabiti na

občutke sogovornika. Med pisanjem diplomskega dela smo pregledali veliko domače in

tuje literature. Zasledili smo mnogo različnih definicij asertivnosti in komunikacije. Če bi

morala danes s svojimi besedami komu pojasniti kaj pomeni asertivnost, bi rekla, da je to

način komunikacije, ki temelji na mojem življenjskem vodilu, ki pravi, da delaj z drugim

tako kot bi želel, da dela drugi s teboj. Ob upoštevanju osnovnih človekovih pravic,

kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in osnovnih načel

posameznika, je lahko tudi zdravstvena nega v Sloveniji kvalitetna in primerljiva vsem

tistim najbolj kvalitetnim in strokovnim po svetu.

Pomembno je, da zaposleni in njihovo vodstvo vedo za rezultate takšnih raziskav, saj jim

je to lahko v veliko pomoč pri načrtovanju in izvajanju zdravstvene nege v prihodnje. V

zdravstveni negi je premalo raziskav izvedenih na najbolj kritičnih točkah samega sistema.

Mislim, da lahko brez težav rečemo, da je ena izmed takšnih točk prav komunikacija. Če

primerjamo Slovenijo s tujino, smo še vedno v velikem zaostanku pri raziskovanju. V

prihodnje si lahko želimo več raziskav, iz področja zdravstvene nege ter komunikacije, saj

rezultati dobro izvedene raziskave nudijo smernice za izvajanje kvalitetne zdravstvene

nege v prihodnje.

Flajs (2005) navaja, da je vsak stik začetek nekega odnosa. Če se že ne razvije v širše in

bogatejše dimenzije, pa vsekakor vpliva na druge odnose, ki se v bližini ustvarjajo,

porajajo, razvijajo. Velikokrat se ne zavedamo, kaj vse povzročamo s svojim obnašanjem

in delom. Na osnovi tistega, kar vidimo, slišimo in občutimo si ustvarimo mnenje o

posameznikih in kolektivu kot celoti.


70

5 SKLEP

Komunikacija je ključ do izražanja naših misli, vedenj, prepričanj. Prav zato moramo

poznati vsaj osnovne značilnosti komunikacije. Vse življenje nenehno pošiljamo sporočila

tako verbalna kot neverbalna. O komunikaciji imamo možnost prebirati veliko gradiva in

prav komunikacija je velikokrat glavna tema na strokovnih predavanjih in

izpopolnjevanjih. Pridobivanje na znanju iz komunikacije nam lahko pomaga na poti k

uspešni poklicni poti in v zasebnem življenju.

Z asertivnim obnašanjem krepimo samozavest, samospoštovanje, samozaupanje,

zadovoljstvo s seboj in z življenjem, pridobivamo občutek lastne vrednosti, moči in

občutek, da obvladujemo izzive, ki nam jih prinaša življenje. Vedno bolje znamo

prisluhniti svojim potrebam, čustvom in občutkom, kar nam je lahko v veliko pomoč pri

stiku s pacientom.

Zaposleni v zdravstvu se moramo naučiti, kako se nenasilno, spoštljivo, individualno in

brez zadrege izražati, ko pridemo v stik s sogovornikom, pa naj bo to pacient, svojci ali

zdravstveno osebje. Pomembno je, da ne prihajamo v konflikte. Če pa se to zgodi, je

pomembno, da imamo dovolj znanja, da nastalo težavo rešimo ali jo preprečimo. To

pomeni, da moramo imeti veliko znanja iz komunikacije.

Asertivna komunikacija je pomembna v življenju vsakega posameznika. Ko se naučimo

asertivnega izražanja, hitro spoznamo prednosti uporabe te vrste komunikacije. Pomembno

je, da se znamo v določenih situacijah primerno odzvati in najti najbolj optimalno rešitev

za nastal nesporazum.

Asertivne komunikacije se moramo učiti in jo uporabljati že od naše zgodnje mladosti, saj

nam le tako lahko daje dobre rezultate.


71

LITERATURA IN VIRI

Arandjelovic, M., Stankovic, A., Nikic, D., & Nikolic, M. (2008). Job satisfaction in

health care workers. Prevzeto 22. oktober 2012 iz

http://scholar.google.si/scholar?q=job+satisfaction+in+health+care+workers&btnG

=&hl=sl&as_sdt=0&as_vis=1.

Blažic, I. (2012). Negovalni tim in komunikacija v zdravstveni negi. Maribor: Fakulteta za

zdravstvene vede.

Chalvin, M. J. (2004). Kako preprečiti konflikte. Radovljica: Didakta.

Černelič Bizjak, M. (2009). Asertivnost in zdravstvo. Obzornik zdravstvene nege 43(1):31-

6.

Flajs, N. (2005). Učinkovito komuniciranje in reševnje konfliktov. Maribor: Društo

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.

Gavranovič, S. (2011). Asertivnost pri managemantu v zdravstveni negi. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

Grobelšek, B. (2009). Medsebojni odnosi med negovalnim in zdravstvenim timom.

Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.

Hartley, M. (2005). The assertiveness Handbook. V L. Perviz, Asertivna komunikacija v

teoriji in praksi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Hedberg, B., Cederborg, A., & Johanson, M. (2007). Care- planning meetings with stroke

survivors. Journal of Nursing Managment, 21.

Hopkins, L. (2004). Asssertive communicationc. Prevzeto 12. oktober 2012 iz

http://ezinearticles.com/?Assertive-Communication---6-TiP-For-Effective-

Use&id=10259.

Hoyer, S. (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za

zdravstvo.


72

Jerman, N. (2011). Asertivna komunikacija v podjetju- študija primera. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

Kavaš, M. (2011). Asertivna komunikacija. Kranj: Višja strokovna šola.

Krapež, B. (2007). Asertivnost – sinteza odločenosti in empatije. Prevzeto 22. julij 2012 iz

http://www.cdk.si/soutripanje/st47/asertivnost.htm .

Maxfield, D., Grenny, J., McMillan, R., Patterson, K., & Switzler, A. (2005). Silence kills:

The Seven Crucial Conversations for Healthcare. Prevzeto 22. oktober 2012 iz

www.silencekills.com.

Možina, S., Tavčar, M., Zupan, N., & Kneževič, A. (2004). Poslovno komuniciranje:

evropske razsežnosti. Maribor: Obzorja, založništvo in izobraževanje.

O'Sullivan, A. (2011). Communicating for Success. Journal of Illinois Nursing, Volume

108, Number 2.

Perše, D., Narič, G., & Tibljaš, A. (2011). Prednosti asertivne komunikacije v zavodih za

prestajanje kazni zapora. Maribor: Fakulteta za varnostne vede.

Perviz, L. (2009). Asertivna komunikacija v teoriji in praksi. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

Petrovič Erlah, P., & Žnidarec Demšar, S. (2004). Asertivnost. zakaj jo potrebujemo in

kako si jo pridobimo. V M. Debelak, & A. Zorec, Razvojno-edukativni model

supervizije v domu za stare. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Pipas, M., & Jaradat, M. (2010). Assertive communication skills. Annales Universitatis

Apulensis Series Oeconomica.

Prebil, A., Mohar, P., & Drobne, J. (2009). Komunikacija v zdravstvu. Celje: Celjska

Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba.

Račnik, M. (2010). Postani najboljši vodja. štore: Samozaložba M. Račnik.

Rodeš, B., & Pušnik, D. (2009). Vpliv profesionalne komunikacije na organizacijsko klimo

in v interakciji s pacientom. Kakovost v zdravstveni in babiški negi - odgovorni,


73

kompetentni in inovativni zaposleni: zbornik predavanj in posterjev 2.

Znanstvenega simpozija z mednarodno udeležbo (str. 197-204). Maribor: Društvo

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Roncelli Vauput, S., & Železnik, D. (2011). Pomen asertivnosti v zdravstvu. Gradimo

prihodnost:odprti za spremembe in nove izzive na področju raziskovanja

zdravstvenih in socialnih ved: Zbornik predavanj z recenzijo (str. 96-105). Slovenj

Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede.

Rungapadiachy, D. (2003). Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy.

Ščuka, V. (2006). Asertivnost v komunikaciji. Ljubljana: Aktiv socialnih delavcev Aktiv

socialnih delavcev domov za stare pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Taylor, C., & Lillis, C. (2005). Fundamentals of Nursing. ZDA: Lippincott.

Timmins, F., & McCabe, C. (2005). Nurses' and midwives' assertive behaviour in the

workplace. Journal of Advanced nursing, 51 (1) 38-45.

Triler, A., Prebil, A., & Filej, B. (2010). Asertivno komuniciranje v zdravstveni negi.

Partnerstvo, znanje in razvoj na zdravstvenem področju: Zbornik predavanj z

recenzijo- 2. študentska konferenca s področja zdravstvenih ved: (str. 31-38).

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta.

Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Železnik, D. (2006). Pomen komunikacije in etike v zdravstveni negi. Kakovostna

komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege (str. 35-42).

Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Žlak, M., Žlak, P., & Saje, M. (2012). Odgovornost delavcev v zdravstveni administraciji

in medicinskih sester pri pravilnem komuniciranju s pacienti. V M. (. Berkopec,

Odgovornost v zdravstveni negi / 4. dnevi Marije Tomažič (str. 93-106). Dolenjske

Toplice: Splošna bolnišnica Novo mesto; Društvo medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Novo mesto: Visoka šola za zdravstvo Novo mesto.


1

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Spoštovani

Sem Helena Šerbinek, študentka 3. letnika študijskega programa Zdravstvena nega na

Fakulteti za zdravstvene vede Maribor. Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom

»Asertivna komunikacija v zdravstveni negi «. Vljudno vas prosim, da si vzamete nekaj

minut časa za izpolnitev anketnega vprašalnika s katerim bom pridobila dragocene

podatke za pripravo svoje diplomske naloge.

Vprašalnik je anonimen, rezultati pa bodo objavljeni izključno v moji diplomski nalogi.

Za sodelovanje in Vaš dragoceni čas se Vam najlepše zahvaljujem.

Helena Šerbinek

1. Spol

a) M

b) Ž

2. Starost

a) do 25 let

b) 26–35 let

c) 36–45 let

d) nad 46 let

3. Koliko let delovnih izkušenj imate pri delu s pacienti?

a) 1 do 10 let

b) 11 do 20 let

c) 21 do 30 let

d) 30 let in več


2

4. Kaj po Vašem mnenju pomeni beseda asertivnost?

a) Pomeni, da smo trdno odločeni, da bomo dosegli svoje, ne glede na to, kaj bodo drugi

želeli, čutili ali mislili.

b) Vedno imam prav, zato se mi morajo drugi prilagoditi.

c) Asertivnost ni ne ponižnost, ne nasilnost, ampak srednja pot med obema.

d) Gre za način komuniciranja, kjer so pravice drugih bolj pomembne kot naše pravice.

5. Pri vsaki trditvi prosim označite z X ustrezen stolpec.

Večinoma

drži

Večinoma

ne drži

1. Pogosto težko zavrnem prošnjo in rečem ne.

2. Prepričan sem v svoje pravice in jih branim, ne

da bi pri tem kršil pravice drugih.

3. Sem previden, ne sprostim se, če svojega sogovornika ne

poznam dobro.

4. Zlahka in hitro se odločam.

5. Če je le možno, ukrepam preko posrednikov, saj je to bolj

učinkovito.

6. Sem neposreden. Ljudem povem, kar mislim, in se ne bojim izreči kritike.

7. Pred skupino ali na sestanku si ne upam povedati svojega

mnenja.

8. Svoje mnenje povem brez zadržkov, čeprav je nasprotno večinskemu mnenju.

9. Izmenjave mnenj sprva le opazujem in počakam, da spoznam, kako se bodo odločili ostali, preden se odločim, kako bom ravnal.

10. Včasih mi očitajo, da sem upornega duha.

11. Težko poslušam druge.

12. Vedno sem z vsem na tekočem (tudi z malenkostmi), to je

zelo koristno.

13. Znan sem po tem, da znam ravnati z ljudmi.

14. Zaupam ljudem, s katerimi prihajam v stik.

15. Ne upam si prositi za pomoč, bojim se, da bodo mislili, da


3

sem nesposoben in stvari ne obvladam.

16. Težko se odločam, kadar moram storiti kaj neobičajnega.

17. Moja mirnost je krinka; ko se razjezim se to ljudem včasih

zdi smešno.

18. Med ljudmi sem sproščen, tako v skupini, kot na štiri oči.

19. Pogosto igram, da dosežem svoje.

20. Ljudem pogosto skačem v besede, čeprav se tega včasih niti

ne zavedam.

21. Rad imam zadnjo besedo in uveljavljam svoje mnenje.

22. Vem na koga se moram obrniti in kdaj je za to

najprimernejši čas, to mi je že velikokrat koristilo.

23. Nesporazume rešim z kompromisom, ki vsem ustreza.

24. Raje delujem odkrito, ne da bi skrival svoje mnenje.

25. Z obveznostmi pogosto odlašam.

26. Pogosto rečem » Vseeno mi je, .. kot želiš «.

27. Brez zadržkov se kažem takšnega kot sem.

28. Ne prestrašim se hitro.

29. V ljudeh vzbujam strah, da se lažje uveljavim.

30. Ljudje me redko pretentajo, kadar se pa to zgodi, se znam

maščevati.

31. Pretiravam in napihujem, da bi dobil kar želim.

32. Znajdem se, znam izkoristiti sistem v svojo korist.

33. Dobro se počutim, kadar sem sam in tudi kadar sem v

družbi.

34. Svoje nestrinjanje znam izraziti brez pretiravanja in tako, da

me upoštevajo.

35. Bojim se, da sem ljudem v napoto.

36. Težko izbiram in se odločim.

37. V družbi nočem sam zagovarjati svojega mnenja.

38. Ni me strah govoriti v javnosti.

39. Življenje me je naučilo samoobrambe in boja.


4

40. Rad imam izzive in tveganja, tudi velika.

41. Ponavadi se znam dobro izogibati konfliktom.

42. »Karte položim na mizo,« da pridobim zaupanje ljudi.

43. Znam poslušati in sem pozoren.

44. Ko se za nekaj odločim, to kljub presenečenjem, ki jih

doživim, tudi izpeljem.

45. Brez obotavljanja povem, kaj čutim.

46. Ljudi znam pridobiti za svoje ideje, sem prepričljiv.

47. S komplimenti in nasmeškom lahko pridobimo, kaj želimo.

48. Govorim predolgo ali prehitro končam.

49. Sposoben sem zbadljive ironije.

50. Sem ustrežljiv in nezahteven; včasih ljudje to izkoristijo.

51. Raje opazujem kot sodelujem.

52. Ne maram biti prvi v vrsti, raje sem v ozadju.

53. Navadil sem se, da se ne primerjam z drugimi.

54. Ne zdi se mi pametno prehitro razkriti svojih namenov.

55. S svojimi predlogi ljudi včasih presenetim.

56. Če se ne bi naučil braniti bi me ljudje že poteptali.

57. Če hočemo doseči, kar želimo, je bolje, da naši cilji in

namere ostanejo skriti.

58. Ljudi okoli sebe znam sprostiti z odkritim humorjem.

59. Težav ne moremo odpraviti, če ne poiščemo globljih

vzrokov za njihov nastanek.

60. Nočem se pokazati v negativni luči.

* Trditve iz točke 5. so vzete iz že sestavljene ankete avtorice (Chalvin, 2004).


5

Priloga 2: Dovoljenje za izvedbo raziskave

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE - … · Šerbinek Helena: Asertivna komunikacija v zdravstveni negi 1 1 UVOD Komunikacija je motivirana, zavestna dejavnost, s katero