UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE - … · Renal colic pain usually originates from the flank and radiates downwards, in the direction of genital region. Pain is accompanied

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA

ZDRAVSTVENE VEDE

ZDRAVSTVENA NEGA PRI PACIENTU Z AKUTNIMI LEDVIČNIMI KOLIKAMI

(diplomsko delo)

Maribor, 2009 Anamarija Bratkovič

Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA

ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: Predav. Anton Koželj, dipl. zn. univ. dipl.org. Somentor: Izr. prof . Breda Pečovnik Balon, dr .med.


POVZETEK

Sečni kamni ali urolitaza je bolezen, ki po arheoloških dokazih spremlja človeka že

tisočletja. Sečni kamni so ena najpogostejših ledvičnih bolezni, saj zaradi njih oboleva 5

% prebivalstva, prav tako pa so eden od najpogostejših vzrokov za prihod pacientov na

Splošno nujno medicinsko pomoč Zdravstvenega doma v Ljubljani. Najdemo jih lahko

kjerkoli v sečilih, od ledvic do sečnice. Najpogosteje se kamni pojavljajo med 18. in 45.

letom starosti, lahko pa jih imajo tudi otroci ali ljudje v pozni starosti. Pogostost nastanka

kamnov je 2-4 krat večja pri moških. Pri 6% obolelih je imel kamne že nekdo v družini

(Bresjanc, 1999). Ledvična kolika je močna enostranska bolečina, ki nastane zaradi

oviranega odtekanja seča po sečevodu zaradi kamnov. Večina kamnov, manjših od 4 mm,

se izloči sama. Pri kamnih, ki se ne izločijo sami, je potreben urološki poseg. Bolečina je

pogosto prenesena, seva navzdol proti spolovilom. Spremlja jo lahko slabost, bruhanje,

najpogosteje je pridruženo neznatno izločanje rdečih krvničk s sečem oz. mikrohematurija.

Zagotovo je ravno neznosna bolečina, ki jih sečni kamni povzročajo razlog, da si pacienti

ne morejo sami pomagati doma. Vloga medicinske sestre je pri takih primerih ključnega

pomena, saj mora takoj ko sprejme takega pacienta v obravnavo oceniti nujnost stanja.

Poleg izvajanja medicinsko tehničnih nalog po naročilu zdravnika pacienta tudi vzpodbuja,

ocenjuje stanje in jakost bolečine, izvaja zdravstveno vzgojno izobraževanje ter spremlja

pacienta na nadaljnje preiskave. Pacienta obravnava po procesu zdravstvene nege.

Ključne besede: kamni v sečilih, ledvične kolike, zdravstvena nega.


ABSTRACT

Urinary calculi, professionally known as urolithiasis is a disease that, archeologically

proofed, has been accompanying human beings for thousand years. Renal calculi are one

of the most frequent renal diseases as 5 % of population falls ill because of them.

Moreover, it is also one of the most frequent reasons why patients need help at Prehospital

Emergency Department in Ljubljana. Urinary calculi can be found anywhere in urinary

tract, from kidneys up to urethrea. Calculi are most frequent among adults between the

ages of 18 and 45. However, the disease could also affect children or elders. Frequency of

calculi is 2-4 times greater with men. Furthermore, 6% of persons suffering from calculi

have a member of family having the same problem. Renal colic is a precise, one sided pain

usually originating from the flank or kidney area, caused by obstruction of urine overflow

by urether because of one or more calculi. Most of solitary calculi, smaller than 4 mm,

uncomplicated by infection or obstruction do not require specific therapy and pass

spontaneously. Calculi impacted in the renal pelvis or urether may obviate the need of

surgery or endoscopic removal. Renal colic pain usually originates from the flank and

radiates downwards, in the direction of genital region. Pain is accompanied by symptoms

like nausea and vomiting. Often also excretion of an insignificant quantity of red

corpuscles-hematuria could occur. Undoubtedly the excruciating pain of renal calculi is

the main reason why patients can not help themselves at home but they need an immediate

and urgent professional help. The role of a nurse in such cases is very important because of

valuation of patient’s condition when accepted at the hospital. Beside performing medico-

technical tasks (skills), made by doctor’s order, she or he stimulates the patient, valuates

the degree of pain, performs medical service, health care education, and accompanies the

patient to eventual other examinations. She or he then treats the patient by performing

nurse care (process nursing).

Keyword: urolithiasis, ranal colic pain, nursing care.


KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 Opredelitev problema .................................................................................................. 1

1.2 Namen in cilji diplomskega dela ................................................................................. 2

1.2.1 Namen ................................................................................................................... 2

1.2.2 Cilji ....................................................................................................................... 3

1.3 Metodologija raziskovanja .......................................................................................... 3

2 ANATOMIJA LEDVIC .................................................................................................... 4

2.1 Fiziologija ledvic ........................................................................................................ 7

2.2 Etiologija sečnih kamnov ........................................................................................... 7

2.3 Pojav in razvoj sečnih kamnov ................................................................................... 9

2.4 Vrste in sestava sečnih kamnov .................................................................................. 9

2.5 Klinična slika pri akutnem napadu ledvičnih kolik .................................................. 14

2.6 Diagnostični postopki pri akutnih ledvičnih kolikah ................................................ 15

2.7 Zdravljenje akutne ledvične kolike........................................................................... 16

3 ZDRAVSTVENA NEGA PRI PACIENTU Z AKUTNIMI LEDVIČNIMI KOLIKAMI ............................................................................................................................................. 18

3.1 Obravnava pacienta po procesu zdravstvene nege .................................................... 18

3.1.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi ............................................................ 19

3.1.1.1 Intervju ............................................................................................................ 20

3.1.1.2 Negovalna anamneza ....................................................................................... 21

3.1.1.3 Opazovanje ...................................................................................................... 21

3.1.1.4 Analiza podatkov ............................................................................................. 24

3.1.1.5 Končni sklepi o problemu in vzroku ................................................................ 24

3.1.2 Načrtovanje zdravstvene nege ............................................................................ 24

3.1.3 Izvajanje zdravstvene nege ................................................................................. 25

3.1.4 Vrednotenje (evalvacija) zdravstvene nege ....................................................... 26

3.2 Zdravstvena vzgoja pri pacientu s sečnimi kamni .................................................... 26

4 PRIKAZ PRIMERA ........................................................................................................ 29

5 RAZPRAVA .................................................................................................................... 45

6 ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 50

7 LITERATURA ................................................................................................................ 52

8 PRILOGA………………………………………..……………………………………...55


1

1 UVOD

Sečni kamni so bolezen, ki je pogostejša pri Evropejcih in Azijcih, redkejša pri črncih,

Židih in Indijancih. Najpogosteje se kamni pojavljajo med 18. in 45. letom starosti, lahko

pa jih imajo tudi otroci ali ljudje v pozni starosti. Pogostost nastanka kamnov je 2-4 krat

večja pri moških. Pri 6% obolelih je imel kamne že nekdo v družini

(http://www.urologija.si, 2008). Najdemo jih lahko kjerkoli v sečilih od ledvic do sečnice.

Vzroki za nastanek kamnov so lahko notranji (telesni) ali zunanji (vpliv okolja). Med

notranje vzroke štejemo podedovane bolezni in motnje v presnovi ali pa anatomske

spremembe v sečilih. Najpogostejša podedovana bolezen je ledvična tubularna acidoza, ki

povzroči nastanek številnih kamnov v obeh ledvicah. Druga taka bolezen je cistinurija.

Klima (temperatura in vlaga) ter prehrambene navade, sta glavna zunanja vzroka za

nastanek kamnov v sečilih. Oba sta odvisna od zemljepisnega področja. Visoke

temperature z obilnim znojenjem in premajhnim uživanjem tekočine vodijo do nastanka

koncentriranega seča, kar lahko povzroči nastanek kamnov.

1.1 Opredelitev problema

Sečni kamni so bolezen, ki prizadene približno 5% prebivalstva. Gre za pogosto in resno

patologijo, saj lahko vodi tudi v končno ledvično odpoved. Kamni so največkrat sestavljeni

iz kalcijevih soli in v 80% vidni na pregledni Rtg sliki abdomna, tako da diagnostika ni

težavna. V klinični sliki najdemo hudo ledveno količno bolečino, ki lahko seva proti

spolovilom in se ob spreminjanju položaja pacienta nič ne omili. V 95 odstotkih se ob

podpornem zdravljenju kamni sami izločijo, v ostalih primerih pa imamo na voljo

zunajtelesno in znotraj telesno ultrazvočno drobljenje kamnov, endoskopske in klasične

kirurške posege. Pomembno je ločiti pogostejše idiopatske oblike sečnih kamnov, ki jih

samo spremljamo in zdravimo podporno, od metaboličnih motenj, ki jih lahko vzročno

zdravimo in preprečimo nastajanje kamnov (Medeno srce, 2008). Za bolečino, ki jo

povzroči kamen, ki se pomika iz ledvice po sečevodu v mehur, lahko rečemo, da je ena

najhujših v telesu. Napadi trajajo toliko časa, dokler kamen ne zdrsne v mehur. V tem

trenutku tudi bolečina premine. Poleg hudih bolečin pacienta tudi sili na bruhanje, trese ga

mrzlica, pogosto mora na vodo v kateri se lahko tudi pojavi kri. Običajno je ob takih

napadih potrebno pacienta sprejeti v bolnišnico. Tak napad doživi 2-3% prebivalcev. Do

30% pacientov bo imelo v življenju še en napad takih bolečin. Napade povzročijo manjši


2

kamni do 8 mm premera. Večji kamni običajno ne morejo v sečevod in zato povzročajo le

tope bolečine ledveno, ponavadi pri gibanju. Veliko kamnov se odkrije tudi slučajno ob

ultrazvočni preiskavi trebuha in ne povzročajo nobenih težav. Kamni, ki se zagozdijo v

sečevodu so nevarni, ker preprečujejo normalen odtok seča iz ledvice, kar lahko privede do

začasne ali končne odpovedi delovanja ledvice, zato je potreben takojšen zdravniški poseg.

Večina manjših kamnov se izloči spontano po naravni poti. Takih je do 80%. Kamni do

velikosti 4 mm se izločijo sami v 70%, večji od 6 mm v manj kot 15%, večji od 8 mm pa

zelo redko. Najpogostejše zdravljenje je izven telesno drobljenje kamnov z aparatom, ki

skozi kožo pošilja udarne valove na kamen in ga tako zdrobi. Majhne drobce potem

pacient izloči po naravni poti. To je ne invazivna metoda, ki jo v tujini naredijo

ambulantno, pri nas pa je potreben sprejem v bolnišnico. Nekatere kamne je potrebno

odstraniti operativno. Operiramo tudi paciente, pri katerih je vzrok za nastanek kamnov v

anatomski nepravilnosti sečil. Uratne kamne lahko topimo. Pacient jemlje več mesecev

zdravila s katerimi spremenimo pH seča. Pri pacientih s kamni, ki so posledica metabolnih

motenj je potrebno s posebnimi preiskavami ugotoviti vzrok. Te preiskave lahko pacient

največkrat opravi ambulantno, včasih pa je potreben tudi sprejem v bolnišnico. Takega

pacienta poleg urologa obravnava tudi endokrinolog ali nefrolog (http://www.urologija.si,

2008 )

1.2 Namen in cilji diplomskega dela

1.2.1 Namen

Namen diplomskega dela je opredeliti vlogo medicinske sestre in prikazati pomen,

kompleksnost in specifičnost zdravstvene nege pri pacientu z akutnimi ledvičnimi

kolikami. Prikazati želimo optimalno pomoč medicinske sestre, oziroma zdravstveno nego,

ki jo mora medicinska sestra izvajati za zadovoljitev pacientovih potreb. Opredelili bomo

znanje, dela in pristojnosti medicinske sestre.

V diplomski nalogi želimo prikazati pacienta, ki bo obravnavan po procesu zdravstvene

nege. Izhodišča za intervju bodo povzeta po priročniku Negovalne diagnoze, avtorice

Marjory Gordon in bodo namenjena ugotavljanju potreb po zdravstveni negi. Glede na

ugotovljene potrebe, bomo postavili negovalne diagnoze in načrtovali zdravstveno nego.

Nato bomo predstavili izvajanje negovalnih in zdravstveno tehničnih intervencij in na

koncu skupaj vrednotili narejeno. Vrednotili bomo v vseh fazah procesa zdravstvene nege.


3

1.2.2 Cilji

Cilji diplomskega dela so:

- ugotoviti in predstaviti specifike zdravstvene nege pri pacientu z akutnimi

ledvičnimi kolikami;

- predstaviti študijo primera pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami po

procesu zdravstvene nege;

- uporabiti model Marjory Gordon za postavitev negovalnih diagnoz;

predstaviti specifične negovalne diagnoze

1.3 Metodologija raziskovanja

Za izdelavo diplomske naloge bomo uporabili naslednje metode:

- študijo in analizo tako domače, kot tuje literature, ter preverjali vire iz interneta

- intervju za jemanje anamneze in postavitev negovalnih diagnoz;

- izvedba študije primera pacienta z akutnimi ledvičnimi kolikami, ki pride na Splošno

nujno medicinsko pomoč

- deskriptivno metodo za prikaz dobljenih rezultatov.

Izvedli bomo študijo primera pacienta z akutnimi ledvičnimi kolikami. Pri tem bomo

upoštevali moralni in etični pristop. Uporabljali bomo priročnik Negovalne diagnoze,

avtorice Marjory Gordon za postavitev negovalnih diagnoz pri ugotavljanju potreb po

zdravstveni negi. Po procesu zdravstvene nege bomo oskrbeli pacienta od sprejema do

odhoda domov.

Za sodelovanje bomo prosili Splošno nujno medicinsko pomoč zdravstvenega doma

Ljubljana. Prosili bomo za dovoljenje pri izdelavi diplomske naloge, tako da izvedemo

študijo primera pri pacientu. Za sodelovanje bomo prosili tudi pacienta in ravno tako bomo

dosledno upoštevali njegove želje.


4

2 ANATOMIJA LEDVIC

Ledvici sta parni organ, ki ležita za potrebušnico ob hrbtenici, v višini teles 12. prsnega in

prvih dveh ledvenih vretenc. Desna ledvica leži zaradi jeter praviloma nižje od leve.

Ledvica ima fižolasto obliko, je v hrbtno trebušni smeri (dorzoventralno) sploščena in

meri v dolžino približno 11 cm (Dahmane, 2005, str. 126).

Ledvice so zajeten žlezni organ, ležeč sorazmerno na obeh straneh hrbtenice v ledvenih

vdolbinah. Vsaka ledvica ohlapno leži v t.i. ledvični vdolbini, zaprti z vseh strani, kjer jo

drži na mestu trebušni pritisk in napetost trebušnih mišic. Ledvica je temno rdeče barve.

Zgornji vrh ledvic sega do zadnjih reber, spodnji pa nekoliko proč od črevničnega grebena

medenice (levi 5 cm, desni 3cm, ker je desna ledvica nižja od leve (slika 1).

Slika 1: Ledvici in sečne poti, od spredaj

Vir: Hribernik (2003, str. 74)


5

Notranja stran ledvice ima v srednjem delu vdolbino, imenovano lina (lat. hilus), ki

prepušča ledvični pecelj, tega pa sestavljajo ledvično izvodilo, ledvična arterija in ledvična

vena. Ledvična lina ustreza odprtini notranje votline imenovane sinus, z ledvičnimi izločili,

žilami ledvičnega tkiva in živci (Brzin et al., 1980, str. 116).

Sprednja in zadnja stran sta konveksni, zgornji in spodnji pol sta zaokrožena. Lateralni rob

je konveksen, medialni pa konkaven in ima v sredini lino - hilus renalis, kjer vstopajo

arterije in živci, izstopajo pa sečevod, ledvična vena in mezgovnice. Ledvična lina se

odpira v ozko špranjo - sinus renalis, ki vsebuje ledvični meh, ledvične čašice, ledvične

žile in maščevje. Ledvico ovija čvrsta vezivna ovojnica - capsula fibrosa.

Na frontalnem prerezu (slika 2.) je razvidno, daj je ledvica zgrajena na obodu iz svetlejše

zrnate skorje - cortex renis in v notranjosti iz temnejše progaste sredice – medulla renis.

Sredica je zgrajena iz številnih piramid, ki imajo vrh obrnjen proti ledvičnemu sinusu.

Vrh piramide imenujemo ledvična bradavica - papilla renalis. Seč, ki se izloča na vrhu

papil, zbirajo male ledvične čašice - calices renales minores, te se združijo v večje čašice

- calices renales majores. Večje čašice se med seboj združijo v lijak, ledvični meh pelvis

renalis, ki leži za ledvičnimi žilami in se nadaljuje v sečevod (Dahmane, 2005, str. 126)

Slika 2: Frontalni prerez skozi levo ledvico



6

Funkcionalne enote ledvic so nefroni, ki so sestavljeni iz več delov. V skorji so

Malpighijeva telesca oz ledvična telesca ter vijugasti in ravni proksimalni in distalni

tubulusi, v sredici pa so Henlejeve zanke in zbiralca (slika 3). Nefroni se razlikujejo po

dolžini Henlejeve zanke (v skorji- koritikalni imajo kratko, tisti ob sredici- jukstamedularni

pa dolgo Henlejevo zanko).

Del proksimalnega tubulusa, ki sega v Malpighijevo telesce se imenuje Bowmanova

kapsula, ki se prilega stenam glomerulnih kapilar in sestavlja z njimi bazalno membrano. S

svojo zgradbo (mikroskopske pore) omogoči Malpighijevo telesce filtracijo krvne plazme

(Sket, Ribarič, 1999, str.63)

Slika 3: Zgradba nefrona in zgradba ledvičnega (Malpighijevega) telesca



7

2.1 Fiziologija ledvic

Ledvici izločata iz organizma dušične odpadke in z zelo občutljivim mehanizmom ob

nastajanju seča ohranjata stalno ravnovesje v notranjem telesnem okolju. V fiziologiji

ledvice se vključujejo trije mehanizmi: glomerulna filtracija, tubulna reabsorpcija in

tubulna sekrecija. Skoraj vse snovi, izločane s sečem, izvirajo vsaj delno iz glomerulne

filtracije (Brzin et al., 1980, str. 117).

Najpomembnejša naloga ledvic je uravnavanje prostornine in sestave zunaj celične

tekočine ter izločanje razpadnih produktov. Osnovna funkcionalna enota ledvice je nefron.

Tega sestavljajo glomerulus, proksimalni zaviti tubul (kanalček), Henleyjeva pentlja in

distalni zaviti tubul, ki se nadaljuje v zbiralnih kanalčkih, ti pa se končujejo v sistemu

ledvičnih čašic. Človek ima od 2 do 2,5 milijona nefronov. V glomerulih se filtrira dnevno

okrog 180 litrov primarnega seča. 99 % se ga resorbira v tubulih in zbiralnih kanalčkih,

tako da izločimo le 1,5 litra seča na dan. V proksimalnem tubulu se reabsorbirajo vsa

filtrirana glukoza, kalij, sečna kislina in aminokisline, 65 % natrija in voda. Natrij se

reabsorbira z aktivnim transportom, voda mu sledi pasivno. V proksimalnem tubulu se

začenja tudi uravnavanje kislinsko-bazičnega ravnovesja s skoraj popolno reabsorpcijo

hidrogenkarbonata. Tekočina v proksimalnem tubulu ostane tako izotonična s plazmo,

spremeni se le njena sestava. V ascendentnem kraku Henleyeve pentlje je pomembna

aktivna reabsorpcija 25 % natrija. Načelo nasprotnega toka lasnice omogoča vzdrževanje

hipertoničnega intersticija sredice, ki obdaja zbiralca. Henleyevo pentljo zapušča

hipotonična tekočina. Distalni tubul in zbiralca imenujemo tudi "distalni nefron". V

distalnem tubulu se začenja reabsorpcija vode pod vplivom antidiuretičnega hormona

(ADH). Reabsorbirata se še preostali natrij in hidrogenikarbonat, izločijo pa se preostali

kalij, sečna kislina in vodik. Nastaja tudi amonijev ion (NH4+), ki povečuje pufersko

kapaciteto. V zbiralnih kanalčkih se seč dokončno koncentrira (Smrkolj, Kralj, 1995, str.

445).

2.2 Etiologija sečnih kamnov

Sečni kamni nastanejo ponavadi zaradi spleta več dejavnikov. Vzroki za nastanek sečnih

kamnov so številni:

• motnje v odtoku seča,


8

• okužbe sečnih poti,

• hiperparatiroidizem (zvišana funkcija obščitnic, prekomerno izločanje parathormona),

• motnje v presnovi sečne kisline,

• motnje v presnovi cistina (povzročajo cistinurijo, ki je prirojena okvara v predelu

ledvičnih tubulov v reabsorbciji cistina).

Glavni podlagi za nastanek kamnov pa sta zoženje (obstrukcija) in okužbe sečil.

Obstrukcija nastane lahko na kateremkoli nivoju urinarnega trakta. Lahko gre za

poudarjeno prirojeno fiziološko ožino sečevoda, živčno žilne motnje, poškodbo, vnetje,

malignom, pa tudi podaljšano imobilizacijo oz negibnost pacienta (npr. dolgo ležanje

pacienta po zlomu medenice ali dolge kosti). Zastoj seča, ki nastopi kot posledica

obstrukcije, poveča možnost okužbe sicer sterilnega seča, vpliva pa tudi na njegovo

sestavo. Infekcije pa se razvijejo zaradi okužbe povzročene z mikroorganizmi, kot so

Proteus, Pseudomonas, Klebsiela, Haemophilus, Staphylococcus, Echerichia coli. Vse to

vodi do sprememb na mukozni površini urinarnega trakta. Epitelij se odlušči, izločajo se

mukus, fibrin in koloidi, na katere se vežejo bakterije in naredijo osnovo za nastanek

kamna (Smrkolj, 1995, str. 451).

Sečni kamni nastanejo pri pojavu visoke koncentracije kalcija (hipercalciuria), oksalata

(hiperoxalurija) in urične kisline (hiperuricosuria) v seču; pri pomanjkanju citrata v seču ali

pri pomanjkanju vode v ledvicah. Ledvice morajo prejeti dovolj vode iz telesa, saj le tako

lahko izpirajo odpadne produkte. Če redno prihaja do dehidracije (nizka diureza in zato

bolj koncentrira seč) se odpadne snovi nabirajo, koncentracija narašča in tako se počasi

začnejo formirati sečni kamni. Seč normalno vsebuje citrate, magnezij, pirofosfat, kisli

mukopolisaharidi. Vse te sestavine preprečujejo formiranje kamnov. Delujejo kot

inhibitorji. Vodilni je citrat.

Kamni oz. konkrementi pa so lahko prisotni tudi v sečevodu (uterolitiaza). Nastanejo v

ledvici, zato je njihova etiologija in kemična sestava enaka kot pri sečnih kamnih. V zelo

redkih primerih lahko nastanejo tudi v samem sečevodu. Pri potovanju iz ledvice proti

sečnemu mehurju se najpogosteje kamni ustavijo na fizioloških ožinah sečevoda. Zaradi

odtočne motnje povzročajo različne bolezenske spremembe na zgornjih sečilih, ki pa so

odvisne od dolžine in stopnje zapore ter od prisotnosti okužbe. Na mestu kamna lahko

pride zaradi draženja do vnetja stene sečevoda in okolnjega tkiva (Smrkolj, 1995, str. 465).


9

Dejavniki tveganja za nastanek sečnih kamnov so: majhen vnos tekočin, hiperkalcurija,

hiperoksalurija, hiperurikozurija, hipocitraturija, premajhen vnos beljakovin, družinska

anamneza, putika, okužbe z bakterijo ureazo, cistinurija, nekatera zdravila (npr.

Triamteren), močno kisel seč (poveča možnost za nastanek uratnih in cistinskih kamnov),

močno alkalen seč (poveča možnost za nastanek struvitnih in kalcijevih kamnov)

(Vir: Aplenc, Gradišek, 2004)

2.3 Pojav in razvoj sečnih kamnov

Sečni kamen je sestavljen iz organskega jedra (matriksa) in kristalnega plašča. Organsko

snov (mukopolisaharid) izloča tubulni epitelij ledvičnega parenhima, na to podlago pa se

sekundarno nalagajo mineralne snovi. Tako nastanejo mikroliti, ki jih seč brez težave spira.

Kadar pa mikrolit obvisi na sluznici papile, služi kot kristalizacijsko jedro za nabiranje

nadaljnjih soli. Postopoma raste za nalaganjem in tako nastane makrolit.

Za nastajanje kristalnega plašča pa sta potrebna dva procesa:

• proces kristalizacije soli – nastane lahko v prenasičeni raztopini kristalov v seču,

• proces agregacije solnih kristalov- omogoča zlepljenje ali agregacijo kristalov soli

Kristalizacija soli torej sama po sebi ne vodi nujno do pojava sečnih kamnov, zato lahko

izločamo velike količine kristalov v seču, ne da bi prišlo do tvorbe sečnih kamnov. Za

nastanek kamnov je torej potrebno zlepljenje ali agregacija kristalov soli (Resnick M. I,

1995, str. 147).

2.4 Vrste in sestava sečnih kamnov

Kemična sestava kamnov je odvisna od vrste kemičnega neravnovesja v seču. Poznane so

štiri vrste kamnov, v katerih prevladujejo kalcij, urična kislina, struvite in cistin. V sečilih

lahko nastanejo kamni različne kemične sestave.

Kalcijevi sečni kamni: teh kamnov je v povprečju kar 85% in so izmed vseh vrst sečnih

kamnov najpogostejši. Lahko so v obliki kalcijevega oksalata v 65-70 % ali kalcijevega

fosfata v 9-10 %. Najpogostejši vzrok za njihov nastanek je prevelika količina kalcija v

seču (hypercalciuria). Pribitek kalcija se pri normalnih pogojih izloča z sečom. Če tega

procesa ni, ali pa je moten, se kalcij kopiči v ledvici. Tam se nanj vežejo še drugi odpadni


10

produkti in tako pride do formiranja kalcijevih kamnov. Tudi nizka vrednost citrata, visoka

koncentracija oksalata in urične kisline ter dehidracija lahko privede do tvorbe kalcijevih

kamnov. Kalcijevi (karbonatni) kamni so sestavljeni iz kalcija, ki se kemično veže z

oksalatom ali pa s fosfatom (kalcijev oksalat ali kalcijev fosfat). Seveda je kalcijev oksalat

veliko pogostejši (slika 4).

Kamni, ki jih sestavlja kalcijev fosfat (slika 5) pa se večinoma pojavljajo pri pacientih z

metabolnimi ali hormonskimi motnjami. Nivo kalcija v seču se poveča zaradi povečane

intestinalne absorpcije, povečanega delovanja hormonov (hyperparathyroidisem), zaradi

osteoporoze, kostnih tumorjev, hipervitaminoze vitamina D, sarkoidoze, …

Če se nivo urične kisline poveča (tako v seču ali pa se je preveč izloča v ledvica) se

formirajo uratni kamni (slika 6). Ta vrsta kamnov je bolj pogosta pri moških in je deloma

tudi genetsko pogojena (Kumar in Clark, 1998, str. 557).

Slika 4: Kalcijev oksalat

Vir: http://www.urologija.si, 2008


11

Slika 5: Kalcijev fosfat

Vir: Žumer Pregelj, 2008

Slika 6: Kristal sečne kisline oz. uratni kamen


Kamni iz struvida (oz. magnezijev amonijevega sulfata) se pojavljajo redkeje, pogostejši

so pri ženskah. So mešani, vnetni kamni. Glede na sestavo so večinoma iz magnezij-

amonijevega fosfata. Ženski urogenitalni trakt je krajši in bolj podvržen okužbam. Lahko

zrastejo tudi večji kamni (slika 6).


12

Slika 6: Magnezijev amonijev fosfat (struvit)


Cistinski sečni kamni: cistin je aminokislina. So sicer redki, vendar je njihovo zdravljenje

zahtevno in dolgotrajno. Nastajanje teh kamnov je povezano z avtosomno recesivnimi

dednimi boleznimi, pri katerih je dedno spremenjena tubularna absorpcija cistina in drugih

vrst aminokislin. Ker je cistin manj topen v vodi se v seču obarja.

Pojavi se akutna bolečina (ledvične kolike), siljenje na bruhanje (nausea), bruhanje, lahko

tudi pojav krvi v seču (hematurija), možna je tudi povišana telesna temperatura, če je

prisotna okužba. Ledvične kolike veljajo za eno najhujših bolečin in se pojavijo, ko se

kamen premakne v sečevod (Gutman, Yu, 1968, str. 756).


13

Nekateri pacienti so lahko tudi brez simptomov. Edini znak, ki kaže na prisotnost kamnov

je hematurija. Vendar se ta lahko pojavi v neznatni obliki (mikrohematurija), ki jo lahko

dokažemo le s pomočjo urinskih preiskav.

Kamne, ki vsebujejo kalcij, dobro vidimo na rentgenski sliki (slika 7). Cistinske in uratne

kamne slabo vidimo na rentgenski sliki in jih lahko ugotovimo le s posebnim slikanjem

ledvic s kontrastnim sredstvom ali pa z ultrazvokom.

Kamni so lahko zelo majhni in jih opisujemo kot pesek, lahko pa so tako veliki, da

zapolnijo celotni zbiralni sistem ledvice. Običajno so posamezni, lahko pa so v gručah v

eni ali v obeh ledvicah. Pri pacientih, ki imajo motnje v odtoku seča iz mehurja (povečana

prostata), se lahko kamni tvorijo v mehurju in povzročajo stalno tiščanje na vodo ter

pogosta vnetja. Kamen, ki dolgo časa draži sluznico mehurja, lahko povzroči nastanek raka

mehurja (Kumar in Clark, 1998, str. 559).

Slika 7: Kamne, ki vsebujejo kalcij, dobro vidimo na rentgenski sliki

Vir: Internet (http://trismus1.files.wordpress.com/.../eg-kub_2_1.jpg)


14

Slika 8 prikazuje kemično sestavo sečnih kamnov in njihovo relativno pogostost, izraženo

v odstotkih po raziskavi Andreja Brena in Andreja Kmetec v Univerzitetni urološki kliniki

v Ljubljani v študiji med letoma 1983 in 1986. Reprezentativni vzorec predstavljajo samo

kamni, ki so bili v času študije kirurško odstranjeni.

Slika 8: Kemična sestava sečnih kamnov in njihova relativna pogostost (%)

46%

30%

14%

9% 1%

Kalcijev oksalat in fosfat

Kalcijev oksalat

Magnezijev amonijev fosfat

Urat

Cistin

Vir: Kocijančič, Mrevlje (1998).

2.5 Klinična slika pri akutnem napadu ledvičnih kolik

Vodilni simptom je navadno količna bolečina, ki se začne nenadno z bolečino ledveno in

se širi navzdol s potovanjem kamna. Bolečina je navadno enostranska. Pri kamnu v

spodnjem delu sečevoda bolečina seva tudi pri moških v testis in pri ženskah v velike

labije (slika 9). Bolečina je lahko zelo močna, pacient je bled in poten. Značilnost bolečine

pri ledvični koliki je tudi, da je težko najdi udoben položaj. Tipično so v seču prisotni

eritrociti, prisotni pa so tudi levkociti in bakterije, ki nakazujejo na istočasno okužbo sečil.

Na podlagi pH seča je možno predvideti vrsto kamnov. Bazični seč (pH nad 7,5) kaže na

kamne s komponento fosfatov, pa tudi na struvitne kamne. Ti so slabše vidni na

rentgenskih posnetkih in so pogosto povezani z inficiranim sečem. Kisel seč (pH okrog 5)

pa je močan znak, da gre za uratne kamne, kar pa je izredno pomemben podatek, saj ta


15

vrsta kamnov na rentgenskih posnetkih ni vidna. Uratni kamni so namreč tudi primerni za

raztapljanje (Hajdinjak, 2006, str. 385)

Slika 9: Grafični prikaz količne enostranske bolečine

Vir: Internet (www.catalog.niddk.nih.gov)

2.6 Diagnostični postopki pri akutnih ledvičnih kolikah

Večina manjših kamnov se izloči spontano po naravni poti. Takih je do 80%. Kamni do

velikosti 4 mm se izločijo sami v 70%, večji od 6 mm v manj kot 15%, večji od 8 mm pa

zelo redko. Najpogostejše zdravljenje je izven telesno ultrazvočno drobljenje kamnov z UZ

aparatom, ki skozi kožo pošilja udarne valove na kamen in ga tako zdrobi. Majhne drobce

potem pacient izloči po naravni poti. To je neinvazivna metoda, ki jo v tujini naredijo

ambulantno, pri nas pa je potreben sprejem v bolnišnico. Nekatere kamne je potrebno

odstraniti operativno. Operirati je potrebno tudi paciente, pri katerih je vzrok za nastanek

kamnov v anatomski nepravilnosti sečil. Uratne kamne se zdravi s topljenjem kamnov.

Pacient jemlje več mesecev zdravila s katerimi spremenimo pH seča. Pri pacientih s kamni,

ki so posledica metabolnih motenj je potrebno s posebnimi preiskavami ugotoviti vzrok.

Te preiskave lahko pacient največkrat opravi ambulantno, včasih pa je potreben tudi


16

sprejem v bolnišnico. Takega pacienta poleg urologa obravnava tudi endokrinolog ali

nefrolog (http://www.urologija.si, 2008).

Od slikovnih preiskav se v Sloveniji kot prvi uporabljata pregledna RTG slika sečil in

ultrazvok trebuha in sečil. Vendar velikokrat ti dve preiskavi nista zadostni za postavitev

diagnoze. Na ultrazvoku je namreč možno videti zgolj kamne v ledvici, v predelu

pieloureteralnega prehoda ali pa, v kolikor povzročijo zastoj, pred mehurjem. Večine

kamnov, ki povzročajo težave in so v sečevodu, pa ultrazvok ne zazna, saj se z njim lahko

identificira razširjen votli sistem v ledvici, ki pa se tudi v primeru popolne zapore

odtekanja seča po sečevodu ne pojavi takoj in za odpoved ledvic ni nujno da se sploh

razvije. Tudi pri pregledni sliki sečil je kalcijeve kamne tipične oblike in na tipičnem

mestu možno videti le, v kolikor je pacientovo črevo prazno in ni prisotnosti črevesnih

plinov (Hajdinjak, 2006, str. 385).

2.7 Zdravljenje akutne ledvične kolike

Zdravljenje akutne ledvične kolike zajema naslednje diagnostične postopke:

• Pridobitev izčrpne osebne in družinske anamneze

• Fizikalni pregled pacienta (zdravnik)

• Laboratorijski pregled seča

• Laboratorijski pregled krvi

• Rentgensko slikanje

• Pregled sečil z ultrazvokom

• Postavitev oz potrditev diagnoze

• Aplikacija medikamentozne terapije: po naročilu zdravnika analgetike apliciramo z

intravenoznim in intramuskularnim pristopom ter peroralno. Pri hudi bolečini

kombiniramo intravenozni in intramuskularni pristop.

• Opazovanje pacienta

• Zdravstveno vzgojno izobraževanje pacienta in njegov odpust oz.

• Hospitalizacija pacienta (Aplenc, Gradišek, 2004)

Zdravljenje vključuje analgetik (diklofenak, v kolikor ni prizadeta ledvična funkcija) in

spazmolitik za sečevod. Danes ne izbiramo antiholinergika, temveč alfa blokator


17

(tamsulozin, dokazosin). Ta prispeva k olajšanju bolečine in omogoči hitrejše izločanje

konkrementa.

Indikacija za nujno napotitev v bolnišnico je nezmožnost olajšanja bolečine s peroralnimi

analgetiki po začetnem parenteralnem odmerku, huda slabost, ki zahteva rehidracijo,

septično stanje ali ledvična odpoved, ki zahteva urgentno drenažo, nosečnost in pacienti z

eno ledvico. Večina kamnov, manjših od 4 mm, se izloči sama. Pri konkrementih, ki se ne

izločijo sami, je potreben urološki poseg (Hajdinjak, 2006, str. 385).

Bolečino zdravimo z analgetiki. V kolikor ne gre za pacienta, ki bi imel od prej znano

oslabljeno ledvično funkcijo, je izbira nesteroidno protivnetno zdravilo (Dalla et all, 2001).

Zelo pogosto se priporoča diklofenak (npr. 1 ampula i.m. in nato še per os 75mg na 12 ur).

Smiselno ga je podpreti še z drugimi analgetiki, ki jih lahko kombiniramo k nesteroidnim

protivnetnim zdravilom, kot so kombinacija paracetamola in tramadola (npr Zalidar ) ter

metamizol. V kolikor je kreatinin višji je potrebno v akutnem stanju uporabiti parenteralni

morfinski preparat in ga pacientu takoj dodati, v kolikor ni kontraindikacij, alfa blokator

ter morda še metoklopamid (Hajdinjak, 2006).

Pri uretralni koliki je smiselno k analgetiku dodati zdravilo, ki vpliva na gladko mišičje

sečevoda. Na ta način se bolje in učinkoviteje olajša bolečina ter prispeva k hitrejšemu in

lažjemu spontanemu izločanju kamnov. Danes si kot zdravila izbora za relaksacijo

distalnega dela sečevoda, ki lahko bistveno olajšajo težave pacientu z ureteralno koliko in

pospešijo rešitev pacientovih težav, torej izločanje konkrementa uporabljamo alfa

blokatorje (npr. tamsulozin ali doksazosin s podaljšanim sproščanjem) (Hollingsworth,

Rogers, Kaufman, 2006).

Alternativa alfa blokatorjem (če jih pacient ne prenaša) so kalcijevi antagonisti. V kolikor

ni kontraindikacij, se lahko uporablja tudi metoklopramid (Reglan, Dean), ki naj bi ob

blaženju slabosti, ki je pogost spremljevalec kolike, tudi omogočal hitrejše izločanje

kamnov in prispeval k sprostitvi zapore.

Ledvično ureteralno koliko se da blažiti tudi s fizikalnimi sredstvi. Zabeležili so ugoden

učinek lokalnega hlajenja, lokalnega gretja ali transkutane električne stimulacije (TENS).

To bi utegnila biti dobrodošla dopolnilna metoda, uporabna takrat, ko parenteralnih zdravil

ni pri roki oz niso zaželena (Hajdinjak, 2006).


18

3 ZDRAVSTVENA NEGA PRI PACIENTU Z AKUTNIMI

LEDVIČNIMI KOLIKAMI

3.1 Obravnava pacienta po procesu zdravstvene nege

Pojem proces zdravstvene nege je metodološki pristop za odkrivanje ali reševanje

problemov pacientov ali metoda dela.

Proces zdravstvene nege je sodobna metoda dela, ki narekuje način delovanja medicinskih

sester v sodobni zdravstveni negi in se odlikuje po visoki stopnji organiziranosti,

sistematičnosti in celostnem in individualnem pristopu. Je eden od temeljnih

elementov sodobne zdravstvene nege. Lastnosti procesa zdravstvene nege so

sistematičnost, dinamičnost in fleksibilnost.

Sistematičnost izhaja iz opisa posameznih faz procesa zdravstvene nege. Sistematičnost

spoznamo že, ko obravnavamo posamezne faze. Začne se s 1. fazo in se nadaljuje preko

posameznih faz ter vključuje:

1. Zbiranje informacij (potrebe po ZN -vsebine in potrebe nam podajo teoretični

zdravstveni modeli),

2. Analiza informacij(urejevanje podatkov in na osnovi le teh oblikujemo:

-negovalno diagnozo,

-prioriteta reševanja negovalnega problema,

-negovalne cilje,

-negovalne intervencije ali aktivnosti,

-izvedbo negovalne intervencije,

-vrednotenje zdravstvene nege.

Dinamičnost izhaja iz prepletanja faz procesa zdravstvene nege. Je pomembna lastnost.

Upoštevati moramo, da v praksi ne teče delo v takšnem zaporedju. Dinamičnost

prilagajamo situaciji. Posamezne faze se lahko prepletajo, potekajo sočasno ali pa

zaporedno. Drugače je pri vitalno ogroženem pacientu. Najprej začnemo z zbiranjem

podatkov, postavitvijo ciljev, izvajamo in vrednotimo. Sprememba zdravstvenega stanja

pacienta zahteva, da v fazi izvajanja začnemo ponovno zbirati podatke. Lahko se spremeni

kader (številčno), zato ne smemo slepo slediti načrtom prejšnjega dne. To pomeni

dinamičnost procesa ZN. Če se situacija ne spremeni, pa teče delo po ustaljenem načrtu.


19

Sistematičnost vključuje:

-prilagajanje spremembam zdravstvenega stanja (negovalna diagnoza se lahko spreminja –

medicinska diagnoza relativno stabilna),

-ponovno ugotavljanje negovalnih problemov (ker pacienta stalno spremljamo) in tako

pride,da skupaj določimo:

-določitev ciljev,

-določitev intervencij/aktivnosti,

-vrednotenje-zaradi spremembe stanj pri posamezniku pride do spremembe načrta ZN,

-sprememba načrta zdravstvene nege.

Fleksibilnost predstavlja procesni pristop dela, ki je uporaben na:

-vseh področjih delovanja MS,

-vseh nivojih zdravstvene dejavnosti,

-vseh nivojih preventive,

-pri vseh teoretičnih modelih zdravstvene nege,

-pri zdravem in /ali bolnem pacientu,družini,skupini,skupnosti.

Proces zdravstvene nege lahko po vsebini razdelimo v štiri faze: 1. faza: Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

2. faza: Načrtovnje ZN (izdelamo načrt zdravstvene nege)

3. faza: Izvajanje zdravstvene nege. Pred samim izvajanjem načrta zdravstvene nege pa je

potrebno načrt še oceniti oz validitati, preveriti oz analizirati pogoje za izvajanje

zdravstvene nege. Nato načrt zdravstvene nege realiziramo ter sprotno vrednotimo načrt

zdravstven nege oz ugotavljamo spremembe stanja pacienta.

4. faza: Vrednotenje zdravstvene nege, katere namen je primerjanje doseženega stanja

pacienta,družine,skupine,skupnosti s postavljenimi cilji.

3.1.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

Prva faza procesa zdravstvene nege je ugotavljanje potreb po zdravstveni negi, v kateri

zbiramo podatke oz informacije o pacientu, analiziramo in definiramo negovalne probleme

(razpredelnica 1).


20

Razpredelnica 1: Vsebina in aktivnosti medicinske sestre v 1. fazi PZN

VSEBINA AKTIVNOSTI MED. SESTRE

Zbiranje informacij, podatkov Intervju

Negovalna anamneza

Opazovanje

Analiza, selekcija Merjenje

Analiza dokumentacije

Revizija

Definiranje problemov Interpretacija

Potrjevanje

Končni sklepi o problemu in vzroku

Vir: Šušteršič, 2003.

3.1.1.1 Intervju

Uporabljamo različne tehnike zbiranja informacij. Primarni vir predstavlja pogovor

(intervju) z pacientom, opazovanje in merjenje vitalnih funkcij. Sekundarni vir pa

predstavlja pregled in analizo dokumentacije, pogovor s člani negovalnega tima, pogovor s

člani zdravstvenega tima ter pogovor s svojci in prijatelji pacienta. Najpomembnejši je

primarni vir, zato želimo večino podatkov pridobiti ravno iz njega.

Prav tako je pomemben tudi sekundarni vir, ki pa ga uporabimo v primeru nezavestnega

pacienta (merimo, opazujemo, ne moremo pa se pogovarjati).

Na podlagi pogovora dobimo pomembne informacije in oblikujemo negovalno anamnezo.

Negovalna anamneza vsebuje podatke o pacientovem stanju, ki so pomembni za spoznanje

pacienta, za spoznanje njegovih problemov, ki jih lahko zdravstvena nega rešuje. Podatki

in informacije se lahko nanašajo na čas pred prvim stikom z pacientom (daljši, bližnji), ali

pa se nanašajo na sedanji čas.

Medicinske sestre ugotavljamo potrebe pacientov, zdravniki pa iščejo odgovore na

vprašanja o bolezni.


21

3.1.1.2 Negovalna anamneza

Negovalna anamneza je zbirka podatkov o pacientu, družini ali skupnosti, ki jih ob prvem

stiku z njim zbere medicinska sestra. Z negovalno anamnezo ugotavljamo trenutno stanje

pacienta in spoznamo življenjske navade subjektov (pridobivanje pomembnih informacij

tudi iz preteklosti). Negovalno anamnezo naredimo čim prej – ob prvem kontaktu z

pacientom, ali vsaj prvih 24 ur. Negovalna anamneza vsebuje:

- demografske podatke,

- pacientovo poznavanje bolezni in diagnostično terapevtskega programa,

- pretekle izkušnje z boleznimi in hospitalizacijami,

- razgledanost – izobraževanje, intelektualne sposobnosti,

- poklic, zaposlitev, hobiji, ekonomske prilike,

- življenjske navade, razvade in omejitve,

- kulturne, religiozne navade,

- poznavanje jezika,

- način, kako se spoprime s stresno situacijo, kako reagira,

- stanovanjske prilike,

- ožje in širše socialno okolje,

- odnosi v družini, na delovnem mestu, prijatelji.

3.1.1.3 Opazovanje

Vsak pacient je od prihoda na urgenco ob sprejetju v ambulanto Splošne nujne medicinske

pomoči nenehno opazovan, saj so v vsaki ambulanti stalno prisotne medicinske sestre.

Poleg opazovanja skušamo pacienta tudi pomiriti, se z njim pogovarjati in mu dati občutek

varnosti ter občutek, da ni sam. Opazovanje je pomembna informacija zbiranja podatkov.

Z opazovanjem na podlagi lastnih čutil pridemo do podatkov o pacientu. Z opazovanjem

dobimo subjektivne podatke, ki jih dopolnimo z merjenjem. Objektivne podatke dobimo

samo z merjenjem. Medicinske sestre paciente opazujejo, izvajajo aktivnosti, ki jih pacient

sam ne more in na koncu tudi vrednotijo njihovo zdravstveno stanje.

Opazovanje prisotnosti bolečine:

Zelo pomembno je opazovanje prisotnosti, jakosti in lokacijo bolečine. Prisotnost bolečine

nadzorujemo kontinuirano in jo tudi dokumentiramo na za to pripravljene obrazce.

Medicinske sestre jo ocenjujemo po VAS – Vizuelna Analogna Skala. Po navodilu


22

zdravnika dajemo predpisana zdravila, ki blažijo količno bolečino v obliki protibolečinskih

injekcij in hkrati upoštevamo pravilo 5P. Skrbimo za to, da pacient ne čuti neugodja in

bolečin.

Opazovanje dihanja in pulza:

Pri dihanju opazujemo frekvenco, globino in pravilnost dihanja. Pacientu damo na prst

roke senzor pulznega oksimetra. Saturacija, ki jo opazujemo na monitorju, nam pove

procent kisika v periferni krvi.

Pri pulzu opazujemo frekvenco, ritem in njegovo polnjenost.

Merjenje krvnega tlaka:

Takoj ob prihodu pacienta v ambulanto izmerimo krvni pritisk. Naslednji krvni pritisk

merimo 15 minut kasneje, meritev pa naprej ponavljamo po naročilu zdravnika oz. po

potrebi. Krvni pritisk zaradi bolečine navadno naraste, potrebno pa ga je tudi meriti po

prejeti medikamentozni terapiji, saj lahko sama zdravila vplivajo na obremenitev srca in

krvnega obtoka.

Merjenje telesne temperature:

Telesno temperaturo merimo ob sprejemu v ambulanto, kasneje pa jo merimo po naročilu

zdravnika oziroma po potrebi. Vzdrževanje normalne telesne temperature je pomembna

aktivnost. Navadno povišana telesna temperatura nakazuje na okužbo sečil, ki je lahko

spremljajoči znak napada sečnih kamnov. Če je temperatura povišana, je potrebno

pacienta hladiti poskrbeti, da ne pride do dehidracije. Po zdravnikovem naročilu

odvzamemo kužnine ter pošljemo vzorce v laboratorij.

Bilanca tekočin:

Bilanca tekočin je razmerje med sprejetimi in izločenimi tekočinami.

Pod sprejete tekočine vodimo vse tekočine, vnesene v telo per os ali parenteralno. Izločene

tekočine pa so tiste, ki jih pacient izgubi preko drenaže, urinskega katetra, bruhanja,

znojenja ali drugače. Pri napadu sečnih kamnov je potrebno pacienta podučiti o povečanem

vnosu tekočine, da se kamen lažje izloči. Uživanje toliko tekočine, da izločimo vsaj 1700

ml seča dnevno (v primeru nekaterih, npr cistinskih kamnov pa več kot 2 litra), prispeva k

zmanjšanju možnosti nastajanja kamnov in je prvi ukrep pri preprečevanju ponovitve

urolitiaze potem, ko je prišlo do uspešnega izločanja konkrementa. Ta količina za veliko

ljudi ni običajna in res se morajo potruditi in zavestno uživati večje količine tekočine. To


23

mora postati pri tistih, ki so nagnjeni k nastajanju kamnov v urotraktu in se jim le-ti

ponavljajo, način življenja (Hajdinjak, 2006, str. 384). Posebno je potrebno paziti na

zadostni vnos tekočine v poletnih mesecih, ko so zaradi visokih temperatur izgube tekočine

velike in pri tem nastaja močno koncentriran seč. Dejstvo pa je, da obilna hidracija in

forsirana diureza ne sodi v čas akutne ledvične kolike. Takrat namreč pride do

naraščanja tlaka v votlem sistemu, ki povzroči prek avtoregulacije zmanjšanje pretoka krvi

skozi ledvice in je tako neuspešno. Z zvišanjem tlaka v tistem delu votlega sistema, kjer

pride do zapore oz. obstrukcije, bi se lahko pojavila še močnejša bolečina, vračanje seča

nazaj v smeri proti ledvici ter dodatno zagozdenje kamna v zožen ali pa otekel del

sečevoda. Zato je med zdravljenjem akutne ledvične kolike potrebno skrbeti za primerno

hidracijo , v akutni fazi tudi parenteralno, ko pacient zaradi slabosti lahko bruha in ne more

uživati tekočine, pretiravanje pa ni smiselno (Moro U et al., 1999, str. 10). Pri pacientih,

kjer je vzrok za nastanek kamnov v motnjah presnove, je na prvem mestu dieta z

omejenimi količinami živalskih beljakovin, purinov, oksalatov, soli in hrane bogate s

kalcijem. Dokazan je tudi ugoden vpliv naravne mineralne vode obogatene s citrati na

presnovne nepravilnosti v seču. Mineralne vode povečajo tveganje za nastanek kamnov. Iz

teh vod se minerali izločajo skozi ledvice, in če je vnos tekočin (navadne vode) premajhen,

se ti minerali tam naberejo, kar v končni fazi pripelje do nastanka kamnov.

Skrb za prepoznavanje nevarnosti:

Medicinske sestre moramo prepoznati nevarnosti, ki pacientu grozijo in jih moramo

pravočasno odpraviti. Posebno pozornosti moramo medicinske sestre posvetiti varnosti in

preprečevanju poškodb pacientov. Včasih pacienti ogrožajo sami sebe, ker ne sodelujejo,

so nedisciplinirani ali pa imajo motnje spomina. Prav tako je pacient lahko nemiren iz

različnih vzrokov (npr. nezmožnost namestitve v ustrezen položaj zaradi hude bolečine).

Zato moramo biti medicinske sestre ob pacientu prisotne, jih namestiti v ležeč položaj in

jih preprečiti možnost padcev in poškodb z stranskimi ograjicami postelj.


24

3.1.1.4 Analiza podatkov

Ko zberemo podatke in informacije, sledi interpretacija in njihova analiza. Zbrane podatke

analiziramo in obenem potrdimo njihovo veljavnost s tem, da preverimo, če so podatki

točni in tudi popolni. S potrditvijo veljavnosti lahko preidemo na združevanje podatkov.

Združujemo jih v skupine ali kategorije, tako kot so povezani z varovančevim fizičnim,

psihičnim in socialnim stanjem in z dejavniki tveganja (Ščavničar, 1999).

3.1.1.5 Končni sklepi o problemu in vzroku

Končni sklepi o problemu in vzroku so zaključek 1. faze procesa zdravstvene nege s

postavljanjem negovalne diagnoze. Negovalna diagnoza je poimenovanje pacientovih

problemov, ki so lahko aktualni ali obstoječi oziroma potencialni ali grozeči in jih v okviru

pristojnosti in strokovnega znanja rešuje medicinska sestra. Problemi, ki jih vključuje

negovalna diagnoza so lahko tudi prikriti. Formuliranje problemov ali negovalnih diagnoz

mora biti kratko, jedrnato, specifično, objektivno, konkretno in podprto s strokovno

terminologijo. Marjory Gordon definira po NANDA negovalno diagnozo: ''Negovalna

diagnoza je klinična presoja o dejanskih ali možnih negovalnih problemih posameznikov,

družin ali lokalnih skupnosti; služi nam kot osnova za izbor aktivnosti zdravstvene nege,

usmerjenih k rezultatom, za katere je odgovorna medicinska sestra; je tudi poimenovanje

dejanskega ali možnega zdravstvenega problema, ki je vezan na človekovo osebno

odzivanje'' (Gordon 2006 po NANDA 1994, str. 312) Po Gordonovi, se negovalne

diagnoze postavljajo po principu PES (problem, etiologija, simptom). PES velja samo za

obstoječe probleme, ki jih rešujemo takoj. O prikritih problemih razmišljamo, potencialne

pa preprečujemo.

3.1.2 Načrtovanje zdravstvene nege

Pred samo izdelavo plana oz. načrta zdravstvene nege je potrebno ugotoviti

prioriteto reševanja negovalnih problemov in definirati cilje zdravstvene nege.

Vrstni red reševanja problemov je zelo pomemben, sprva rešujemo ogrožajoče; pri tem

moramo upoštevati kako pacient ta problem doživlja, razen ko pacient ne more sodelovati


25

pri diagnostično terapevtskem programu (npr. pacient se hoče gibati, a je zaradi

travmatske nesreče vezan na posteljo). Pacientove potrebe so po Maslowu na prvem mestu

fiziološke (dihanje, hrana, higiena..).

Ko ugotovimo prioriteto reševanja problemov, skupaj z pacientom postavimo cilje, ki

predstavljajo opis stanja problema in so podlaga za evalvacijo načrta zdravstvene nege in

aktivnosti medicinskih sester. Cilji so želeni oz. realni izidi zdravstvene nege, ki se izražajo

v stanju pacienta, ko je problem omiljen ali pa rešen. Cilje formuliramo kratko, jedrnato,

nanašati se morajo na pacienta in ne na intervencije zdravstvene nege, biti morajo

specifični, da omogočajo kasnejšo evalvacijo.

Cilje zdravstvene nege moramo:

• časovno opredeliti (kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni cilji),

• postaviti v skladu z realnostjo (vsebina cilja mora biti tudi glede nivoja in časa usklajena

z zmožnostmi in sposobnostmi pacienta, svojcev, osebja, pacienta),

• postaviti relevantno oz. primerno (primernost se nanaša predvsem na edukacijske cilje,

kjer moramo cilje prilagoditi razumevanju pacienta in njegovemu zdravstvenemu stanju)

• postaviti usklajeno oz. v primernem vrstnem redu.

Intervencije so možne le ob ugotovitvi problema in postavitvi ciljev. Bistvo načrtovanja je

določitev postopkov, ki so primerni za reševanje problemov.

3.1.3 Izvajanje zdravstvene nege

Pred samim izvajanjem zdravstvene nege je potrebno ponovno validirati načrt zdravstvene

nege, analizirati če so na voljo vsa sredstva, ki so potrebna za izvajanje načrta ter šele nato

pričeti z realizacijo načrta zdravstvene nege.

Izvajanje zdravstvene nege je realizacija plana, kjer izvajamo intervencije, ki vodijo k

specifičnim, individualno postavljenim ciljem. Pacient v tej fazi aktivno sodeluje, vodi nas

načrt, vendar moramo biti sposobni načrt spremeniti in ga prilagoditi spremenjeni situaciji.

V tem se kaže zahtevnost, znanje in sposobnosti, da smo sposobni tega. Nositi moramo

odgovornost za izvajanje in za rezultate dela. Sam načrt zdravstvene nege mora biti sproti

vrednoten. V kolikor se izkaže kot manj primeren, je načrt potrebno takoj prilagoditi

novim potrebam.

Pomembno je tudi, da opravljeno delo dokumentiramo. Tako v vsakem trenutku vemo, do

katere stopnje je bila zdravstvena nega izvedena.


26

3.1.4 Vrednotenje (evalvacija) zdravstvene nege

V tej fazi vrednotimo uspešnost pri doseganju ciljev . To se kaže v stanju in obnašanju

pacienta. V kolikor cilji niso bili doseženi, je potrebno definirati zakaj niso bili doseženi

oz. kje je vzrok. Podlaga za končno evalvacijo so cilji. Stanje pacienta primerjamo s

stanjem, ki smo ga opisali v cilju.

Ta faza je sestavljena s ponovnim opisom stanja pacienta, ter primerjanje tega stanja z

želenim, vendar realnim ciljem.

V končni evalvaciji opišemo v kakšni meri je bil cilj uspešen. Sprotna evalvacija pomeni

trajno spremljanje, da opazimo, če se spremembe pri pacientu res približujejo cilju.

Končno evalvacijo naredimo v času, ki je predviden za dosego cilja. Ugotavljamo ali smo

cilje dosegli, ali ne. Če ne zakaj ne? Ali smo izvedli vse pogoje, če ne zakaj ne?

Ugotavljamo če smo izpolnili pričakovanja pacienta, če nismo, iščemo vzroke.

Če smo cilje dosegli, ugotavljamo ali je možen recidiv problema oz. če so se pojavili novi

problemi. Končno vrednotenje zapišemo v Načrt zdravstvene nege. To je dokument o

stanju, počutju pacienta in dokument o uspešnosti zdravstvene nege.

Če smo problem rešili in ni novih problemov je krog procesa zdravstvene nege zaključen.

Končno vrednotenje služi strokovnemu razvoju vsakega posameznika. Ker je naše delo

tudi dokumentirano, lahko služi kot podlaga za raziskovalno delo, za razvoj stroke

zdravstvene nege.

3.2 Zdravstvena vzgoja pri pacientu s sečnimi kamni

Medicinske sestre imamo pomembno vlogo tudi pri zdravstveno vzgojnem delu svojcev.

Posredujemo jim informacije o trenutnem stanju ter jih pogosto tudi poučujemo o

življenju pacienta v domačem okolju. Pacient, ki nima dovolj znanja, nam ne zaupa, je

prestrašen in ne more dobro sodelovati pri izvajanju zdravstvene nege in pri zdravljenju.

Pri tej aktivnosti se pacienta pouči o njegovi bolezni in oceni, ali je potrebno delo tudi s

svojci in v kakšnem obsegu. Medicinske sestre smo jim dolžne pomagati po svojih

najboljših močeh. Za tako delo moramo biti dobro strokovno in psihično pripravljene,

skrbeti pa moramo tudi za svoje dobro počutje in preprečevanje stresa. Tako moramo

zdravstveno vzgojno delovati na področju poučenosti pacienta in njegovih svojcev, saj se v

nasprotni smeri kažejo strah, nerazumevanje, stalno spraševanje in zaskrbljenost. Če je


27

možno zagotovimo primerno literaturo in načrtujemo pogovor z zdravnikom, ki jih seznani

z zdravstvenim stanjem pacienta ter diagnostično-terapevtskim programom.

Za informiranje pacientov o nevarnostih posameznih dejavnikov tveganja je ključna

zdravstvena vzgoja, ki se mora izvajati permanentno na vseh treh ravneh zdravstvenega

varstva: primarni, sekundarni in terciarni in to v vseh življenjskih obdobjih. Zdravstvena

vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega pacienti dobijo ustrezna znanja,

informacije, veščine in spretnosti, ki jim omogočijo, da živijo zdravo. Zdravstveno vzgojo

morajo izvajati strokovno usposobljeni zdravstveni delavci. Cilj zdravstvene vzgoje je

paciente z sečnimi kamni pravočasno, pravilno, popolno informirati za samostojno skrb za

zdravje in da doživljajo vrednote zdravja (Kvas, 1999, str. 251).

Najpomembnejša definicija zdravstvene vzgoje je definicija, ki jo je sprejela Svetovna

zdravstvena organizacija leta 1982. ''Zdravstvena vzgoja je kombinacija izobraževalnih in

vzgojnih dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo, kako lahko postanejo in

ostanejo zdravi, in da naredijo vse, kar je v njihovi moči za varovanje zdravja, ter da

poiščejo pomoč tedaj, ko jo potrebujejo'' (WHO, 1982). Da pa pacienti lahko prevzamejo

načela zdravstvene vzgoje, pa je predpogoj njihovo aktivno sodelovanje, da lahko

prevzamejo del odgovornosti za lastno zdravje. To pa je možno le, če so ustrezno

informirani in seveda tudi motivirani. Cilj sodobne zdravstvene vzgoje je spodbujanje ljudi

k doseganju dobrega zdravja, boriti se proti boleznim s pomočjo lastnih akcij in naporov,

izvajati samopomoč, vzajemno pomoč in domačo oskrbo ter poiskati zdravniško pomoč,

kadar je ta potrebna (Hoyer, 1995).

Medicinske sestre na Splošni nujni medicinski pomoči na urgenci Univerzitetnega

kliničnega centra v Ljubljani, navadno paciente z sečnimi kamni srečamo v stadiju

akutnega stanja. Zato je potrebno, da čas in način zdravstvene vzgoje pri pacientu z

akutnim napadom ledvičnih kolik prilagodimo stanju pacienta. V fazi, ko ima pacient

močne bolečine na pragu vzdržljivosti, ko je močno prisotna slabost in bruhanje, je

potrebno najprej pacienta skušati pomiriti. Pomembno je, da naše aktivnosti usmerjamo

skladno s procesom zdravstvene nege v vseh štirih fazah in po navodilih zdravnika

poskrbeti, da so opravljeni vsi medicinsko tehnični posegi, da se akutni napad sečnih

kamnov umiri. Ko pacientu bolečina popusti, prav tako pa tudi slabost in bruhanje, nastopi

čas za zdravstveno vzgojo in nadaljnja navodila.

Obilna hidracija in forsirana diureza, naj bi pripomogla k izločanju kamnov. Uživanje

toliko tekočine, da izločimo vsaj 1700 ml seča dnevno (v primeru nekaterih, npr. cistinskih


28

kamnov pa več kot 2 litra), prispeva k zmanjšanju možnosti nastajanja kamnov in je prvi

ukrep pri preprečevanju ponovitve urolitiaze potem, ko je prišlo do uspešnega izločanja

konkrementa. Ta količina za veliko ljudi ni običajna in res se morajo potruditi in zavestno

uživati večje količine tekočine. To mora postati pri tistih, kis o nagnjeni k nastajanju

kamnov v urotraktu in se jim le-ti ponavljajo, način življenja (Hajdinjak, 2006, str. 384).

Posebno je potrebno paziti na zadostni vnos tekočine v poletnih mesecih, ko so zaradi

visokih temperatur izgube tekočine velike in pri tem nastaja močno koncentriran seč.

Dejstvo pa je, da obilna hidracija in forsirana diureza NE sodi v čas akutne ledvične kolike.

Takrat namreč pride do naraščanja tlaka v votlem sistemu, ki povzroči prek avtoregulacije

zmanjšanje pretoka krvi skozi ledvice in je tako neuspešno. Z zvišanjem tlaka v tistem delu

votlega sistema, kjer pride do zapore oz. obstrukcije, bi se lahko pojavila še močnejša

bolečina, vračanje seča nazaj v smeri proti ledvici ter dodatno zagozdenje kamna v zožen

ali pa otekel del sečevoda. Zato je med zdravljenjem akutne ledvične kolike potrebno

skrbeti za primerno hidracijo , v akutni fazi tudi parenteralno, ko pacient zaradi slabosti

lahko bruha in ne more uživati tekočine, pretiravanje pa ni smiselno (Moro U et al., 1999,

str. 10).

Pravilna in zdrava prehrana: Pri pacientih, kjer je vzrok za nastanek kamnov v motnjah

presnove, je na prvem mestu dieta z omejenimi količinami živalskih beljakovin, purinov,

oksalatov, soli in hrane bogate s kalcijem. Dokazan je tudi ugoden vpliv naravne mineralne

vode obogatene s citrati na presnovne nepravilnosti v seču. Mineralne vode povečajo

tveganje za nastanek kamnov. Iz teh vod se minerali izločajo skozi ledvice, in če je vnos

tekočin (navadne vode) premajhen, se ti minerali tam naberejo, kar v končni fazi pripelje

do nastanka kamnov.

Preventivna ultrazvočna preiskava: pri pacientih, pri katerih je bil enkrat odkrit in

zdravljen konkrement v sečilih, je potreben vsaj enkrat letno opraviti preventivno

ultrazvočno preiskavo sečil. Verjetnost, da se bo pri teh pacientih ponovno pojavi kamen

narašča z leti. Po 2 - 3 letih se ponovi konkrement pri 40% pacientov, po 7 – 10 letih pri

75% in po 15 – 20 letih pri 100% pacientov (http://www.urologija.si, 2008).


29

4 PRIKAZ PRIMERA

Intervju in negovalna anamneza:

v procesu zdravstvene nege je pomembna kakovostna negovalna anamneza. Medicinska

sestra mora pridobiti podatke o pacientu, saj na podlagi pridobljenih podatkov lahko

oblikuje negovalne diagnoze. V večini primerov podatke posreduje pacient sam, če pa

opazimo, da njegovo pripovedovanje ni realno oz. je prisotna motnja zavesti, zbiramo

podatke tudi od svojcev. Seveda dobimo dodatne informacije tudi z opazovanjem pacienta,

merjenjem vitalnih znakov, pregledom medicinske in negovalne dokumentacije ter s

pogovorom z drugimi člani negovalnega tima.

Pridobivanje negovalne anamneze je zaradi močne bolečine, slabosti in bruhanja v akutni

fazi težje izvedljivo, ker se pacientka težko koncentrira, je nemirna in si želi najprej

čimprejšnje pomoči za odpravo količne bolečine. Vendar smo jo s profesionalnim

pristopom, razumevanjem in pogovorom umirili in motivirali pri komunikaciji. Sprejmemo

jo v ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči na urgenci Univerzitetnega kliničnega

centra v Ljubljani. Medicinske sestre pacientko v ambulanti namestimo v ležeč položaj in

jo pripravimo na pregled. Medicinske sestre zberemo tudi podatke o pacientki in njeni

družini. Z negovalno anamnezo ugotavljamo trenutno stanje pacientke in spoznamo

življenjske navade subjektov (pridobivanje pomembnih informacij tudi iz preteklosti).

Pacientka je bila rojena 14.1.1943 (starost 65 let) v Ljubljani. Pred leti se je upokojila, do

takrat pa je imela samostojno podjetje, ki se je ukvarjalo z gradbeništvom. Živi z možem v

večsobnem stanovanju v Ljubljani. Ima dva sinova in hčerko, ki so vsi že preskrbljeni in na

svojem. So v dobrih medsebojnih odnosih in se večkrat srečujejo. Pacientka je finančno

dobro preskrbljena (prejema pokojnino) in poleg stanovanja ima še apartma na morju in

vikend v okolici Ljubljane. Higienske razmere so urejene.

Pacientka v prostem času rada vrtnari pri vikendu in obiskuje Univerzo za tretje življenjsko

obdobje. Rada je veliko na sprehodih in svežem zraku.

Pacientka je sicer zdrava, brez dosedanje redne terapije. Nekajkrat je že bila

hospitalizirana, največkrat zaradi poškodb in enkrat zaradi napada žolčnih kamnov. Alergij

ne navaja.


30

Uživa vso vrsto hrane, nima nobene diete. S spanjem nima težav. Je pomična in zmožna

popolne samooskrbe. Prihaja pri polni zavesti, govor je razumljiv, z razumevanjem jezika

in izražanjem nima težav.

V njeni družini je oče umrl za srčnim infarktom v 85. letu starosti. Mati je umrla zaradi

raka na dojki v 78. letu starosti.

Pacientka prihaja zaradi akutnih bolečin ledveno, ki se širijo naprej skozi trebuh proti

mehurju. Bolečina je ostra, opisuje jo kot količno. Opisuje občutek, kot da bi jo rezali z

nožem. Bolečina se je pojavila nenadoma, nepričakovano. Doma in ob prihodu je tudi

večkrat bruhala. Pacientka je bleda, obliva jo hladen pot. Opisuje da jo zelo mudi na vodo,

vendar ko gre na stranišče, ne more popolnoma izpraznit mehurja, pa tudi sama mikcija je

boleča oz. pekoča. Prav tako opisuje, da je seč nekoliko rdečkasto obarvan.

Pacientki izmerimo vrednosti vitalnih funkcij in jih vpišemo na interni protokol obravnave

pacienta na Splošni nujni medicinski pomoči (slika 10).

Slika 10: Izmerjene vrednosti vitalnih funkcij

VITALNE

FUNKCIJE

ČAS

MERJENJA

IZMERJENE

VREDNOSTI

NORMALNE

VREDNOSTI

OPIS

(strokovni izrazi)

DIHANJE

25 vdihov/izdihov

v minuti

12 – 16

vdihov/izdihov v

minuti

Tahipneja

PULZ

110 udarcev na

minuto

60-80 udarcev na

minuto

Tahikardija

TELESNA

TEMPERATURA

37,9 °C

36-37 °C

Aksilarno

merjena telesna

temperatura,

febrilnost

KRVNI TLAK

150 /75

mmHg

120-140 /70-90

mmHg

Hipertenzija

Vir: Interni protokol obravnave pacienta na Splošni nujni medicinski pomoči


31

Opazovanje:

Pacientki je zelo slabo, še vedno pogosto bruha. Zaradi bolečine ne more najti ustreznega

položaja. V nobenem položaju ne zdrži dolgo, zato je nemirna. Zaradi razburjenosti in

bolečine je pacientka tahipnoična, obstaja nevarnost nastanka hiperventilacije. Prav tako je

nekoliko hipertenzivna in tahikardna. Zenici sta srednje široki in normalno reaktivni na

osvetlitev. Ocena zavesti po Glasgow Coma Skali je 15. Glede na visok odstotek

saturacije, ki smo jo izmerili preko pulznega oksimetra podučimo pacientko o nevarnosti

prehitrega dihanja za nastanek hiperventilacije, ter jo s pogovorom umirjamo in

spodbujamo da diha počasneje in plitveje.

Vse simptome, ki smo jih opazili in vse vrednosti vitalnih funkcij smo zabeležili na interni

protokol obravnave pacienta Splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma

Ljubljana.

Ko smo pacientko namestili v ambulanto, pridobili potrebne informacije in izmerili vitalne

funkcije, jo pregleda še zdravnik. Predpiše potrebno medikamentozno terapijo in naroči

medicinsko tehnične posege, katere opravimo medicinske sestre v skladu z standardi

zdravstvene nege.

Medicinska sestra izvede sledeče posege:

1. Nastavimo intravenozno kanilo primerne velikosti (Venflon, G 18).

2. Odvzamemo venozno kri za preiskave (CRP, hemogram, glukoza, sečnina, kreatinin,

kalij, natrij), epruvete s krvjo ustrezno označimo, preko računalnika naročimo

laboratorijske preiskave po naročilu zdravnika ter naročimo prenos krvi do laboratorija.

3. Apliciramo medikamentozno terapijo po naročilu zdravnika v skladu s standardi,

upoštevamo pravilo 5P. Po aplikaciji zdravil v dokumentacijo vpišemo še čas aplikacije

zdravila in se podpišemo:

• Analgin 1 ampula = 2,5 g intravenozno,

• Spasmex 1 ampula = 0,2 mg / 5 ml intravenozno,

• Reglan 1 ampula = 10 mg intravenozno,

• Ketonal 2 ampuli = 200 mg intramuskularno.


32

4. Pripravimo urinski lonček, ga ustrezno označimo, ter razložimo pacientki pravilni

postopek dajanja seča.

5. Pospremimo pacientko na rentgensko slikanje sečil

6. Spodbujamo pacientko, da zaužije čim več tekočine (zdravstveno vzgojno

izobraževanje)

7. Spremljamo potek bolečine in opazujemo stanje pacientke. Rezultate beležimo in o

njih obveščamo zdravnika.

Natančen laboratorijski izvid krvi in seča pomaga zdravniku, da se lažje odloča pri

diagnosticiranju in nadaljnji obravnavi pacientke. Naročene preiskave krvi in seča ter

njihove referenčne vrednosti prikazujejo spodnje razpredelnice. Izvid dokazuje tudi

spremljajočo okužbo sečil (zvišana vrednost levkocitov v serumu). Zdravnik se je odločil

tudi za antibiotično zdravljenje, zato je predpisal pacientki Ciprobay 500, 1 tableto na 12

ur.

Hematološke preiskave

Biokemijske preiskave

Preiskava Rezultat Referenčna vrednost Enota

S-Glukoza H 7,6 3,6-6,1 mmol / L

S-Sečnina 6,6 2,8-7,5 mmol / L

S-Kalij 4,1 3,8-5,5 mmol / L

S-Natrij 140 135-145 mmol / L

S-Kreatinin H 147 53-106 µmol / L

S-CRP 4,2 do 10 mg /L


K- Levkociti H 13,8 4 -10 109 / L

K- Eritrociti 5,42 4,2-6,3 1012/L

K- Hemoglobin 159 120-180 g/L

K- Hematokrit 0,462 0,37-0,54 L/L

K- MCV 85,2 81-94 f/L

MCH-K 29,4 26-32 pg

K- MCHC 345 310-350 g/L

K- Trombociti 256 140-360 109/L


33

Analiza seča


U- Rel. gostota >=1.030 1.003 – 1.040 1

U-pH 5,5 4.4 - 8 1

U- Proteini H 2 poE

U- Glukoza 0 poE

U- Metilketoni H 1 poE

U- Urobilinogen <1 do 1 poE

U- Bilirubin 0 poE

U- Levkociti 0 poE

U- Nitriti 0 poE

U- Hemoglobin H 3 poE

U- Sediment NULL poE

Sed_Erci.sveži NULL

Sed_Erci-izl 3-4

Sed_Lkci 2-3

Sed_Cilindri_grobo_gr. NULL

Sed_Cilindri_hialini NULL

Sed_ Cilindri_drobno_gr. NULL

Sed_Kristali NULL

Sed_Sluz obilo

Sed_Epitel NULL

Sed_Bakte malo kok.

Vir: Zdravstveni dom Ljubljana, Splošna nujna medicinska pomoč

BOLEČINA:

Pri ugotavljanju potreb po zdravstveni negi najbolj izstopa nezmožnost obvladovanja

akutne bolečine. Medicinska sestra deluje v skupini (timu) za obravnavo bolečine in je v

soodvisni vlogi. Znanje o bolečini, ki ga ima medicinska sestra, pomen bolečine za

pacienta ter celostna obravnava bolečine, so elementi od katerih je odvisna kakovost

obravnave pacienta, ki trpi bolečino (Fordham in Dunn, 1994).


34

Čeprav medicinske sestre nudimo veliko pacientu, je vseeno potrebno pri pacientu, ki trpi

zaradi bolečine, aplicirati kombinacijo farmakoloških ali nefarmakoloških sredstev, ki jih

predpiše zdravnik (Taylor in LeMone, 2001). Skrb medicinskih sester za paciente, ki trpijo

bolečino je v prvi vrsti povezana s tistim, kar spada na področje zdravstvene nege in ne s

predpisovanjem bolečinske terapije, čeprav jo seveda izvaja po naročilu zdravnika. Metoda

dela za obravnavo bolečine je procesna (Ščavničar, 2004).

Negovalni cilji:

• pacientka bo zmožna obvladovati akutno bolečino,

• bolečina bo pravočasno opažena, beležena in zmanjšana / odpravljena.

Negovalne intervencije:

• pogovoriti se s pacientom,

• namestiti pacienta v ustrezen telesni položaj, ki mu odgovarja,

• izmeriti intenzivnost bolečine preko lestvic za ugotavljanje jakosti bolečine (VAS) ,

beležiti rezultate ter obvestiti zdravnika,

• vstaviti intravenozno kanilo za aplikacijo protibolečinske terapije,

• izvajati aktivnosti po naročilu zdravnika in aplikacirati medikamentozno terapijo po

pravilu 5P,

• beležiti opravljeno delo v predpisano dokumentacijo.

Izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane intervencije so bile izvedene po standardih zdravstvene nege.

NEGOVALNI PROBLEM VZROKI, KI SO

PRIVEDLO DO ND

SIMPTOMI ND

Nezmožnost obvladovanja

akutne bolečine

- kamen v sečilih

- stokanje

-izraz bolečine na obrazu

-nemir bolnice

-spremenjen mišični tonus


35

Vrednotenje:

Pacientka je bila zmožna obvladovati akutno bolečino, saj je bila le ta pravočasno opažena,

zabeležena ter zmanjšana.

DIHANJE IN CIRKULACIJA:

Ob sprejemu pacientka zaradi razburjenosti in bolečine diha ritmično, globoko in

pospešeno. Diha s frekvenco 25 vdihov in izdihov v minuti. Zaradi prehitrega dihanja je

dobila občutek mravljincev v prstih rok in nog. Koža in sluznice so blede barve. Na prst

roke ji namestimo senzor pulznega oksimetra, da izmerimo saturacijo, ki je 99%. Pacientko

skušamo pomiriti in jo opozoriti na prehitro dihanje ter na možne posledice prehitrega

dihanja. Zaradi močnih bolečin smo pri pacientki težko pridobili pozornost in sodelovanje,

zato je bilo potrebno pacientko večkrat opominjati, da lahko na dihanje zavestno vpliva.

NEGOVALNI PROBLEM

VZROKI, KI SO

PRIVEDLI DO ND

SIMPTOMI ND

Povečana frekvenca vdihov

in izdihov na minuto

- bolečina

- strah

hiperventilacija

Povišana frekvenca pulza na

minuto

- bolečina

- strah

tahikardija

Povišan krvni tlak - bolečina

- strah

hipertenzija

Negovalni cilji:

• nepravilnosti pri dihanju bodo pravočasno odkrite in beležene,

pacientka bo dihala ritmično, s primerno frekvenco in primerno globino vdihov in izdihov, • ventilacija bo izboljšana,

• pri pacientki ne bo prišlo do nadaljnjega razvoja hiperventilacije,

• odstopanja pulza od normale bodo pravočasno opažena in beležena,

• nepravilnosti arterijskega krvnega tlaka bodo pravočasno odkrite, beležene in

nadzorovane, arterijski krvni tlak bo v mejah normale (stabiliziran),


36

• pacientka bo pomirjena.


• pogovarjati se z pacientko, da jo pomirimo in jo motiviramo za sodelovanje,

• meriti pulzno oksimetrijo / obvestiti zdravnika,

• vzpodbujati pravilno dihanje na način, da nas pacientka lahko razume, opazovanje

nepravilnosti pri dihanju ter beleženje le teh,

• neinvazivno meriti krvni tlak,

• vstaviti intravenozno kanilo za aplikacijo protibolečinske terapije,

• aplicirati medikamentozno terapijo po naročilu zdravnika za odpravo bolečine.



Vrednotenje:

Pacientka je dihala ritmično, s primerno frekvenco ter globino vdihov in izdihov.

Nepravilnosti pri dihanju so bile pravočasno odkrite in beležene, zato ni prišlo do

nadaljnjega razvoja hiperventilacije. Bolečina, ki je bila tudi vzrok strahu in hitremu

dihanju je bila pravočasno opažena ter odpravljena. Tudi odstopanja pulza od normale in

nepravilnosti arterijskega krvnega tlaka so bila pravočasno opažena in beležena. Pacientka

je bila pomirjena.

PREHRANJEVANJE IN PITJE

Pacientka je samostojna pri hranjenju in pitju. Na splošno ima dober apetit, motnje

požiranja niso prisotne. Ustna sluznica je nepoškodovana, stanje zobovja je brez

posebnosti. Je primerno hranjena, indeks telesne mase je primeren. V času obravnave je

pacientki močno slabo in bruha. Zaradi pogostega bruhanja obstaja tudi nevarnost

aspiracije in dehidracije. V pogovoru s pacientko izvemo, da nima nobene diete čeprav je

pred časom že imela napad žolčnih kamnov. Pove tudi, da je njen vsakodnevni vnos

tekočin prenizek. Pacientka ne pozna pomembnosti pravilne prehrane in zadostnega vnosa


37

tekočin za preprečevanje nastanka oz izločanje kamnov v sečilih, zato je pri pacientki

zaradi nezadostnega znanja potrebno izvajati edukativno in zdravstveno vzgojno delo

Negovalni cilji:

• pacientka bo primerno hranjena in hidrirana,

• pacientki ne bo slabo in ne bo bruhala,

• pacientka ne bo aspirirala,

• pri pacientki bo beležena tekočinska bilanca,

• pacientki bo z zdravstveno vzgojnim delom predstavljena pomembnost zadostnega

dnevnega vnosa tekočin ter diete za preprečevanje nastajanja kamnov in izločanja le teh v

primeru njihove prisotnosti.


• pogovoriti se s pacientko,

• aplicirati zdravila za prekinitev slabosti in bruhanja po naročilu zdravnika,

• vnošati tekočine per os in parenteralno v obliki infuzij,

• beležiti vnos in izločanje tekočin v času obravnave pacientke,

• pogovoriti se z pacientko o pomembnosti zadostnega dnevnega vnosa tekočin in ustrezne

diete za preprečevanje nastajanja kamnov in izločanja le teh v primeru njihove

prisotnosti.



NEGOVALNI PROBLEM

VZROKI, KI SO

PRIVEDLI DO ND

SIMPTOMI ND

- Prenizek vnos tekočin

-nauzea, bruhanje - neznanje o pomembnosti

zadostnega uživanja tekočin

izguba telesnih tekočin


38

Vrednotenje:

Pacientki ni bilo slabo, prav tako ni več bruhala. Dosegli smo zadostno hidracijo s

pomočjo parenteralnega vnosa infuzijskih tekočin, vnos in izguba tekočin sta bili

zabeleženi preko bilance tekočin. Prav tako pa je bil pacientki preko zdravstveno

vzgojenega dela predstavljen pomen zadostnega vnosa tekočin in primerne diete za

izločitev kamnov in preprečitev ponovnega nastanka.

IZLOČANJE

Pri pacientki je bilo zaradi hude količne bolečine prisotno močno potenje in bruhanje,

obstaja potencialna nevarnost dehidracije. Izločanje seča je moteno zaradi bolečine in

kamna v sečilih. Pacientka ima občutek, da mehurja ne more izprazniti do konca.

Pacientko pogosto tišči na vodo. Seč je moten ter rdečkasto obarvan. Z odvajanjem blata

nima težav.

NEGOVALNI PROBLEM

VZROKI, KI SO

PRIVEDLI DO ND

SIMPTOMI ND

Potencialna nevarnost

nastanka dehidracije

-bruhanje

-potenje

Spremenjen vzorec

odvajanja seča

-kamen v sečilih

-prisotnost bolečine

- povečana frekvenca mikcij

-nezmožnost popolne

izpraznitve mehurja

- pojav bolečine

- prisotnost eritrocitov v

seču


39

Negovalni cilji:

- pacientka bo primerno hidrirana,

- pacientki bo omogočeno olajšano uriniranje in popolna izpraznitev mehurja zaradi

odprave bolečine,

- pacientka bo znala pravilno oddati seč za preiskavo,

- količina, pogostost in videz izločenega seča bodo nadzorovani in zabeleženi.


- nadomestiti izgubljeno tekočino (parenteralni vnos),

- aplicirati protibolečinsko terapijo po naročilu zdravnika,

- zagotoviti zasebnost pacientke z namestitvijo zavese,

- podučiti pacientko kako pravilno oddati seč za preiskavo seča,

- pravilno označiti lonček z oddanim sečem, označiti zahtevane preiskave seča po naročilu

zdravnika v računalniškem programu laboratorija, transport vzorca v laboratorij,

- namestiti pacientki posteljno posodo ter namestitev v sedeč položaj,

- merjenje, opazovanje in beleženje izločenega seča v času obravnave.


- Načrtovane intervencije so bile izvedene po standardih zdravstvene nege.

Vrednotenje:

Izgubljena tekočina je bila nadomeščena preko infuzij, do nastanka dehidracije ni prišlo.

Pacientka je po zmanjšanju bolečine lažje izločala seč, tudi mehur je lahko izpraznila do

konca. Vzorec seča je bil pravilno oddan. Količina, pogostost in izgled seča so bili v času

obravnave na Splošni nujni medicinski pomoči opazovani in zabeleženi na interni protokol.

GIBANJE IN USTREZNA LEGA

Pacientka se zaradi akutnega pojava izredno močne bolečine ne more namestiti v ustrezen

položaj. Je sposobna samostojno menjavati položaje, vendar ji noben položaj telesa ne

olajša bolečine. Pri pacientki je zmanjšana telesna aktivnost zaradi bolečine pri gibanju,

stoji sključeno, drži se za boleč predel telesa. Potrebuje pomoč pri posedanju, vstajanju in

hoji. Izražen je nemir pacientke, pogosto stoka, na obrazu je razviden izraz bolečine.

Mišice telesa ima napete.


40

NEGOVALNI PROBLEM

VZROKI, KI SO

PRIVEDLO DO ND

SIMPTOMI ND

Nezmožnost namestitve v

ustrezen telesni položaj

- nesposobnost

obvladovanja akutne

bolečine

- sečni kamni

-nemir pacientke

- stokanje

-izraz bolečine na obrazu

-spremenjen mišični tonus

Negovalni cilji:

- pacientka se bo zmožna samostojno namestiti v ustrezen položaj,

- pacientka bo brez bolečin,

- mišični tonus bo primeren,

- pacientka bo umirjena.


- pogovor z pacientko o bolečini z namenom da jo pomirimo,

- pacientko vzpodbujati k namestitvi v ustrezen položaj,

- aplicirati zdravila za odpravo bolečine po naročilu zdravnika.



Vrednotenje :

Po aplikaciji protibolečinske terapije po naročilu zdravnika je bila pacientka brez bolečin.

Lahko se je samostojno namestila v ustrezen položaj. Zaradi odsotnosti bolečine je bila

pacientka tudi umirjena, mišični tonus pa je bil primeren.

IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU

Pacientka se zaradi akutnega pojava izredno močne bolečine ne more namestiti v ustrezen

položaj. Zaradi tega je precej razburjena. Ob sprejemu jo namestimo na posteljo, kjer pa se

neprestano obrača, poseda in pomika proti robu postelje. Obstaja nevarnost padca s

postelje in s tem posledično nevarnost poškodb.


41

NEGOVALNI PROBLEM

VZROKI, KI SO

PRIVEDLO DO ND

SIMPTOMI ND

Nevarnost padca in poškodb

-nesposobnost

obvladovanja akutne

bolečine

-nezmožnost namestitve

v ustrezen telesni

položaj

-nemir

- frekventno

premikanje po

postelji

- ležanje na robu

postelje

Negovalni cilji:

- pacientka se bo umirila,

- pacientka se bo zavedala možnosti padca iz postelje,

- pacientka ne bo padla,

- pacientka bo ostala nepoškodovana.


- pomiriti pacientko in jo spodbuditi k sodelovanju pri namestitvi v ustrezen položaj,

- pogovoriti se z pacientko o možnosti padca in poškodb zaradi nenehnega obračanja,

posedanja in želje vstajanja v postelji,

- izvajati nadzor nad pacientko,

- aplicirati zdravila za odpravo bolečine po naročilu zdravnika,

- namestiti varnostne ograjice ob straneh postelje.



Vrednotenje:

Pacientko smo s pogovorom nekoliko umirili in spodbudili k sodelovanju. Pacientka ni

padla in je ostala nepoškodovana.


42

VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE

Pacientki smo ob prihodu v ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči aksilarno

izmerili telesno temperaturo. Pacientka je imela povišano telesno temperaturo. Prav tako je

bila prisotna velika izguba tekočin s potenjem in bruhanjem. Po prejemu laboratorijskega

izvida seča se je izkazalo, da količno bolečino spremlja tudi okužba sečil. Pacientka je v

sklopu medikamentozne terapije po naročilu zdravnika prejela tudi ampulo Analgina

intravenozno, ki ima med drugim tudi antipiretični učinek.

NEGOVALNI PROBLEM

VZROKI, KI SO

PRIVEDLO DO ND

SIMPTOMI ND

Povišana telesna

temperatura

-okužba sečil

-napor in povečana

mišična aktivnost zaradi

bolečine

izmerjena vrednost telesne

temperature nad normalno

vrednostjo

Negovalni cilji:

- mišična aktivnost bo zmanjšana,

- telesna temperatura bo znižana,

- pacientki bomo nadomestili izgubo telesnih tekočin.


- pogovoriti se z pacientko,

- kontrolno merjenje telesne temperature uro po prejemu medikamentozne terapije,

- nuditi pacientki zadostno količino tekočine per os ter parenteralni vnos tekočin,

- obveščanje zdravnika o vrednostih izmerjene telesne temperature,

- dokumentiranje izmerjenih vrednosti telesne temperature.



Vrednotenje:

Po prejemu medikamentozne terapije se je telesna temperatura znižala na normalno

vrednost. Ker bolečina ni bila več prisotna, se je zmanjšala tudi mišična aktivnost.


43

Pacientka je bila umirjena, samostojno se je namestila v želeni položaj in v njem tudi

vzdržala. Izguba telesnih tekočin je bila nadomeščena.

UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA

Pri pacientki je bilo razvidno, da po izločanju kamnov pred leti ni več računala na

ponovitev problema. Glavni razlog je bilo pomanjkanje znanja o pomembnosti diete in

zadostnega dnevnega vnosa tekočin. Zdravstveno vzgojno delo ni bilo izvedeno oziroma ni

bilo realizirano na pravi način. Sposobnost učenja pri pacientki sicer ni motena, vendar ni

prisotne zadostne motivacije za ohranjanje lastnega zdravja, prav tako pa ni bila deležna

vseh odgovorov na svoja vprašanja o bolezni.

NEGOVALNI PROBLEM

VZROKI, KI SO

PRIVEDLO DO ND

SIMPTOMI ND

Nezadostno poznavanje

bolezni.

Nepoznavanje pomena

diete za preprečevanje

nastajanja kamnov v sečilih.

-neustrezno(nezadostno)

zdravstveno vzgojno delo

- nezavedanje možnosti

recidiva bolezni

-pomanjkanje znanja

-zmanjšana motivacija za

preprečevanje bolezni

Negovalni cilji:

- pacientka bo pridobila znanje o svoji bolezni,

- pacientka bo dobila odgovore na svoja vprašanja o bolezni.


- pogovoriti se z pacientko,

- odgovoriti na vprašanja pacientke o bolezni (obvestiti zdravnika o želji pacientke za

pogovor in odgovore o bolezni),

-dajanje navodil v okviru svojih kompetenc.


Načrtovane intervencije so bile izvedene po naših najboljših zmožnostih.


44

Vrednotenje:

Na Splošni nujni medicinski pomoči smo se trudili, da bi pacientki lahko odgovorili na vsa

vprašanja o bolezni, prav tako pa smo dajali navodila pacientki v okviru svojih kompetenc.

Žal pa je bilo v nekajurnem stiku z pacientko nemogoče izvesti kvalitetno ter vsebinsko

primerno zdravstveno vzgojno delo, saj je frekvenca pacientov prevelika, število kadra in

ambulant pa omejeno. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega

pacienti dobijo ustrezna znanja, informacije, veščine in spretnosti, ki jim omogočijo da

živijo zdravo. Za uspešno zdravstveno vzgojo so namreč potrebni strokovno usposobljeni

zdravstveni delavci, ki imajo izdelane oblike, metode, cilje, načela ter motivacijske

programe za pomoč pacientom.


45

5 RAZPRAVA

Splošna nujna medicinska pomoč deluje v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana. Enota se

nahaja v Urgentnem bloku Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani, na Bohoričevi

ulici. Splošna nujna medicinska pomoč 24 ur na dan nudi nujno medicinsko pomoč za

odrasle v svojih ambulantah in izvaja nujne intervencije na terenu. Samo ponoči, ob

nedeljah in praznikih deluje tudi kot dežurna služba Zdravstvenega doma Ljubljana.

Velja pravilo, da morajo pacienti pomoč na Splošni nujni medicinski pomoči poiskati samo

v resnično nujnih primerih, drugače pa se morajo ob delavnikih in sobotah med 7. in 19.

uro obrniti po pomoč na svojega osebnega zdravnika, ob njegovi odsotnosti pa na

sprejemnega oz. nadomestnega zdravnika v svoji enoti Zdravstvenega doma Ljubljana.

Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri

osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma pri

kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti.

Pod življenjsko ogroženost se smatrajo naslednja stanja:

• dušenje, močna bolečina v prsnem košu, izgubljanje zavesti,

• nenadna ohromelost dela telesa,

• nenaden pojav hudega glavobola z bruhanjem, motnjami vida, govora, spomina z ali brez

pridružene visoke temperature,

• bruhanje, izkašljevanje ali odvajanje krvi ali črno odvajanje smrdečega in mazavega

blata,

• pojav nenadnih hudih bolečin v trebuhu in otrdelost trebuha,

• pojav novonastalih motenj srčnega ritma (prepočasen <50), prehiter (> 150) ali

popolnoma nereden utrip,

• več dni trajajoča visoka telesna temperatura z omotico, oslabelostjo, če je pacient bled in

poten in ima neobičajno nizek krvni pritisk (npr. sistolični pod 100 mmHg) (Zdravstveni

dom Ljubljana, 2008).

Nujnih storitev ni potrebno plačati. Če storitve niso nujne, so po Pravilih Zavoda za

zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) samoplačniške. Pravila ZZZS določajo, da je

storitev plačljiva, kadar v času dežurstva (ponoči, nedelje in prazniki) pacienti zahtevajo

storitve, ki niso nujne oz. v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči pacienti

uveljavljajo storitve, ki niso nujne.


46

Po pravilih ZZZS imajo pacienti pravico do pregleda v urgentni ambulanti le v nujnih

stanjih. V urgentni ambulanti in dežurni službi pacienti ne morejo pridobiti napotnic za

naročene preglede in receptov za zdravila, ki jih sicer redno jemljejo ter zdravniških potrdil

(Zdravstveni dom Ljubljana, 2008).

Vendar pacienti ne upoštevajo vedno navodil in so ob opozorilih osebja, da obisk ni nujen

ter da je potrebno določene stvari urediti pri svojem osebnem zdravniku sproži nemalokrat

val nasprotovanja in hude krvi. Zato je oddelek Splošne nujne medicinske pomoči vse

prevečkrat preobremenjen, prav tako pa se pojavlja tudi nezadovoljstvo pri pacientih, ki

morajo zaradi kadrovskih omejitev ter omejenega števila ambulant nemalokrat do konca

obravnave čakati po več ur. Tudi laboratorijske preiskave pripomorejo k temu, saj je za

področje celotnega urgentnega bloka na voljo le en laboratorij.

Po raziskavi, ki sta jo na Splošni nujni medicinski pomoči v letu 2006 opravila dr. Aplenc

in dr. Gradišek (slika 11) je razvidno, da več kot polovico vseh primerov predstavljajo

pacienti, ki bi lahko svoje zdravstvene težave reševali pri svojem osebnem zdravniku, zato

je dejstvo, da je osebje več kot preobremenjeno.

Slika 11: Obravnava primerov na SNMP v letu 2006

Vir: Aplenc, Gradišek, 2006

Zaradi kadrovske omejenosti in omejenega števila ambulant ter visokega števila pacientov

dnevno, medicinske sestre na oddelku Splošne nujne medicinske pomoči ne zmoremo

vsakega pacienta posamezno obravnavati natančno po Procesu zdravstvene nege in po

vzorcu teoretičnih modelov. Vendar so vse naše aktivnosti zdravstvene nege usmerjene k


47

ohranjanju, izboljšanju in vzdrževanju zdravja in življenja ter delu v skladu z načeli

sodobne zdravstvene nege.

Predvsem medicinske sestre pogrešamo učinkovito zdravstveno vzgojno delo s pacienti ter

preventivne aktivnosti za ohranjanje zdravja.

Na Splošni nujni medicinski pomoči se medicinske sestre trudimo, da bi pacientom lahko

odgovorili na vsa njihova vprašanja o bolezni, prav tako pa si zadajamo cilj, da bi dajali

vsa potrebna navodila pacientom v okviru svojih kompetenc. Žal pa je velikokrat težko

izvedljivo v kratkem stiku s pacienti izvesti kvalitetno ter vsebinsko primerno

zdravstveno vzgojno delo, saj je frekvenca pacientov prevelika, število kadra in ambulant

pa omejeno. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega pacienti dobijo

ustrezna znanja, informacije, veščine in spretnosti, ki jim omogočijo da živijo zdravo. Za

uspešno zdravstveno vzgojo so namreč potrebni strokovno usposobljeni zdravstveni

delavci, ki imajo izdelane oblike, metode, cilje, načela ter motivacijske programe za pomoč

pacientom.

Zagotavljanje dobre in kakovostne zdravstvene nege pacienta je najpomembnejše in

novejše področje. Prizadevanje za izboljšanje zdravstvene nege zahteva usposobljeno

medicinsko sestro. Biti moramo v oporo pacientom. Medicinske sestre čutimo potrebo, da

bi bilo naše delo vidno, zato tudi vse postopke in posege dokumentiramo oziroma

uporabljamo obrazce negovalne dokumentacije.

Naša pozornost je usmerjena predvsem v dobro opazovanje pacienta ter hitro reakcijo, ko

je potrebna. Nudimo tudi kvaliteteno zdravstveno nego, ki pacienta celostno zajame. Zato

je naša pomembna vloga stalno opazovanje pacientov in takojšnje poročanje sprememb

stanja zdravniku. Prav tako moramo dati pacientom občutek, da jih razumemo in jih tudi

poslušamo. Pacient mora imeti možnost, da se odpre in pove svoje mnenje. Imeti mora

tudi možnost, da v procesu zdravljenja in zdravstvene nege enakopravno sodeluje. Pacienti

potrebujejo razumevanje medicinske sestre, da ji lahko zaupajo, ker od nje pričakujejo

pomoč. Tako pomoč je sposobna nuditi medicinska sestra, ki ima dovolj strokovnega

znanja, izkušenosti in sposobnosti komuniciranja.

Ker je bila bolnica, ki smo jo predstavili kot študijo primera, v težkem stanju že ob

sprejemu, je potrebovala stalni nadzor, zato smo jo takoj namestili v eno od ambulant.

Pacientka, ki je sicer samostojna v vseh življenjskih aktivnostih, je bila zaradi hude akutne

bolečine praktično nemočna in odvisna od naše pomoči.

Najprej smo poskrbeli za natančno anamnezo in naredili načrt zdravstvene nege. Ta nam

je pomagal pri aktivnostih, ki so sledile kot nujne tudi po aplikaciji zdravil. Pri pacientki pa


48

smo težko prišli do cilja, ki smo ga želeli doseči, saj je pacientka prihajala s slabim

poznavanjem in razumevanjem svojega obolenja. Zaradi slabega sodelovanja v stanju

akutne bolečine smo se toliko bolj trudili pripraviti jo do razumevanja situacije, v kateri je

bila pacientka v danem času.

Pacientka je bila prizadeta zaradi hude, neobvladljive bolečine, katera pa je bila tudi vzrok

večini nadaljnjih težav. Dihala je pospešeno, zaradi tega se je pričela razvijati

hiperventilacija. Zaradi pospešenega dihanja, pogostega bruhanja in močnega potenja je

prišlo tudi do velike izgube telesnih tekočin, katere smo kasneje uspešno nadomestili.

Zaradi pojava hude bolečine je bil temu primerno povišan tudi pulz in krvni tlak. Vse te

težave smo definirali kot negovalni problem in jih uvrstili pod kratkoročne cilje, ki smo jih

želeli doseči v čim krajšem, možnem času.

Izpostavili smo negovalne diagnoze, najbolj pereče pa so bile: nezmožnost obvladovanja

akutne bolečine, povečana frekvenca vdihov in izdihov v minuti, povišana frekvenca pulza,

povišan krvni tlak, nevarnost aspiracije, hipertermija, nevarnost okužbe, nevarnost za

prenizek volumen tekočin, spremenjen vzorec odvajanja seča, nezmožnost namestitve v

ustrezen telesni položaj, nevarnost padca in poškodb ter nezadostno poznavanje lastne

bolezni.

Za navajanje negovalnih diagnoz smo uporabili model Marjory Gordon, s katerim smo

obravnavali potrebe bolnice, jih razčlenili in nato tudi opisali aktivnosti, ki so bile nujno

potrebne za določeno diagnozo. Na koncu vsake diagnoze smo izvedbo aktivnosti tudi

evalvirali.

Ugotovili smo, da je proces zdravstvene nege potreben in da nam je pomagal pri

načrtovanju in izvajanju zdravstvene nege pacientke, ki smo jo predstavili v diplomskem

delu, da pa je možno vedno novo pojavljanje novih negovalnih diagnoz, ki potrebuje

konstantno spreminjanje in dodajanje negovalnih intervencij. S takim načinom dela smo

pacientko pripeljali do najboljšega možnega izboljšanja zdravstvenega stanja.

Kot dolgoročni cilj, katerega pa nismo v celoti dosegli pa smo si postavili zdravstveno

vzgojenost in poznavanje bolezni pacientke. Nudili smo ji možnost, da se pogovori z

zdravnikom in tako pridobi vse odgovore na vprašanja o svoji bolezni. Prav tako smo

pacientki tudi medicinske sestre v okviru svojih znanj, kompetenc in časa odgovarjale na

njena vprašanja. Ker pa se zavedamo da je zdravstveno vzgojno delo kompleksen proces,

v katerem je potrebno pristopati sistematično ter je zanj potrebno imeti izdelan učni načrt,

smo pacientko seznanili z učnimi delavnicami, ki so organizirane v Zdravstvenem domu

Ljubljana, na Metelkovi ulici 9. Te delavnice potekajo pod okriljem programa Cindi, prav


49

tako pa je možno obiskati tudi učne delavnice drugih strokovnjakov (npr. s področja

dietetike itd).

Na področju zdravstvene nege se je v zadnjih letih mnogo spremenilo. Stroka se razvija v

profesijo in pomembnost dela medicinske sestre riše skozi negovalno dokumentacijo, s

katero dokazuje uspešnost dela.

Mislimo, da potrebujemo na področju zdravstvene nege dodatna izobraževanja vseh

zdravstvenih delavcev, saj nam ravno na področju zdravstvene nege primanjkuje znanje o

kakovostni in dobri zdravstveni negi. To bo omogočilo konstruktiven pristop k pacientu, ki

bo postal enakopraven partner v negovalnem procesu. Morali bi izboljšati tudi sodelovanje

med vsem zdravstvenimi delavci, ki sodelujejo pri skrbi za paciente, prav tako pa bi bilo

potrebno več delavnic z namenom izobraževanja zdravstvenih delavcev na preventivnem

nivoju zdravstvenega varstva. Vsekakor pa bi bile dobrodošle tudi zloženke in ostali

edukativni material namenjen pacientom, ki iščejo odgovore na svoja vprašanja.


50

6 ZAKLJUČEK

Sečni kamni so pogosto in resno obolenje, saj lahko vodijo tudi do končne odpovedi

ledvic. Na nastanek kamnov vpliva več dejavnikov, vendar sta glavna vzroka obstrukcija

urinarnega trakta (zapora) in okužba. Dejavniki, na katere ne moremo vplivati in imajo

pomembno vlogo pri nastanku kamnov, so presnovne motnje (cistinurija), starost, spol,

prirojene anatomske anomalije (odtočne motnje pri benigni hiperplaziji prostate).

Pogosteje se kamni pojavljajo v poletnih mesecih in toplih deželah (dehidracija), k

nastanku pa prispeva tudi prehrana, bogata s proteini, a revna z vlakninami.

Proces nastajanja kamnov imenujemo urolitiaza in se začne s kristalizacijo snovi v

prenasičenem seču.

Priporoča se pitje velikih količin tekočine (3 l na dan) in gibanje, s čimer se drobni kamni

samodejno izločijo. Pacientu se predpišejo spazmolitiki, ki ublažijo krče (buscopan,

spasmex), analgetiki, ki ublažijo bolečino in znižajo povišano telesno temperaturo

(lekadol, ketonal, naklofen, nalgesin ...), antiemetiki, ki preprečijo bruhanje (torecan),

diuretiki, ki povečajo izločanje seča (moduretic, tertensif, hygroton).

Novejša dognanja priporočajo uporabo antagonistov alfa adrenergičnih receptorjev, ki

sproščajo gladko mišičje sečnega mehurja in tako povečajo pretok seča in kombinacijo

terpenov, ki pomaga pri raztapljanju kamnov in preprečuje nastajanje novih (rowatinex).

Zdravila se dobijo v lekarni, če so predpisana na zdravniški recept!

Če so kamni večji od 10 mm, sama podporna terapija ne bo dovolj. Kamen bo treba

odstraniti s pomočjo ultrazvočnega drobljenja, perkutane nefrolitotomije ali operacijsko.

Kljub vsemu obstaja kar nekaj dejavnikov, na katere lahko vplivamo in s tem preprečimo

nastanek kamnov. V glavnem velja, da se je treba izogibati živilom z veliko vsebnostjo

kalcijevega oksalata (čokolada, zelena, grozdje, fižol, jagode, špinača, šparglji, pesa, črni

čaj, orehi, lešniki ), saj vplivajo na nastanek kalcijevih kamnov. Pri uratnih kamnih je treba

omejiti hrano, ki poveča koncentracijo sečne kisline v krvi in seču. To so ribe, drobovina,

pivski kvas, meso, perutnina.

Napitki, kot so kava, pravi čaj, kokakola, privedejo do dehidracije in s tem povečajo

verjetnost za nastanek kamnov. Zmanjšati je treba uživanje soli (manj kot 3 g na dan),

jemanje antacidov (nevtralizirajo odvečno želodčno kislino) naj se omeji na nujno

potrebno. Priporočljivo je piti donat-Mg, predvsem pri srčnih pacientih, ki se morajo


51

izogibati čezmernemu vnosu tekočine zaradi obremenitve srca. Tudi s spremembo kislosti

seča lahko odvisno od vrste kamnov pospešimo raztapljanje. Trditev, da naj se omeji vnos

mleka (bogat s kalcijem), danes ne drži več! Prav tako je treba biti pozoren pri upoštevanju

nasvetov, ki priporočajo zmanjšanje vnosa kalcija in vitamina D, saj njuno pomanjkanje

vodi do drugih zapletov (osteoporoza). Omejen vnos beljakovin je pri določenih osebah in

boleznih dvomljiv, prav tako tudi velik vnos tekočin (srčni bolniki).


52

7 LITERATURA

• Bresjanc M, Rupnik M. Patofiziologija s temelji fiziologije. Ljubljana: Inštitut za

patološko fiziologijo, 1999.

• Brzin B, Hubad L, Komel R, Korsika L, Musar M, Premzl V, Ravnik I, Sever-Jurca D,

Smerdu N, Smerdu F. Medicinska enciklopedija. Ljubljana: Državna založba Slovenije,

1980.

• Dahmane R. Ilustrirana anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2005.

• Dalla PL, Pozzi Maucelli R, Stacul F. Present day imaging of patients with renal colic.

Eur Radiol 2001; 11:4-17.

• Fordham M, Dunn V. Alongside the person in pain. London, Philadelphia, Toronto,

Sydney, Tokyo: Bailliere Tindall, 1994.

• Gutman AB, Yu TF. Uric acid nephrolithiasis. Am J Med 1968; 45:756

• Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege

Slovenije, 1998: 19-88.

• Hollingsworth JM, Rogers MA, Kaufman SR. Medical therapy to facilitate urinary stone

passage: a meta-analysis. Lancet 2006; 368:1171-9.

• Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije, 1995.

• Hribernik M, Mali Bajrovic S, Smerdu V, Snoj Cvetko E, Števanec M. Anatomski atlas.

Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003.

• Ivanuša A, Železnik D. Osnove zdravstvene nege kirurškega pacienta. Maribor: Univerza

v Mariboru, Visoka zdravstvena šola, 2000 : 349.

• Kocijančič A, Mrevlje F. Interna medicina. Ljubljana: DZS, 1998.

• Kumar P, Clark M. Clinical Medicine. Fourth Edition. London: W.B. Saunders, 1998

• Kursh ED, Resnick MI. Urology. Oradell: Medical Economics Company Inc, 1995.

• Kvas A. Zdravstvena vzgoja pacienta z ishemično boleznijo srca. Obzor Zdr N 1999; 33:

251-6.

• Moro U, De SS, Crisci A, De AP, Scott Ca, Selli C. Evaluation of the effects of

desmopressin in acute ureteral obstruction. Urol Int 1999; 62: 8-11.

• Pravilnik o organizaciji in delovanju službe zdravstvene nege v Kliničnem centru,

Področje za zdravstveno nego. Ljubljana, marec. 2000.


53

• Ščavničar E. Ocenjevanje pojava bolečine v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 1997; 32:

223-32.

• Ščavničar E.Celostna obravnava bolečine v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 2004; 38:

101-11.

• Ščavničar E. Negovalna diagnoza in poskus uporabe v praksi. Obz Zdr N 1999;33: 141-5

• Smrkolj V. Kirurgija. Ljubljana: Sledi, 1995.

• Šušteršič O. Zdravstvena nega 1. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Visoka šola za zdravstvo, 2003.

• Taylor C, Lillis C, LeMone P. Comfort. V: Fundamentals Of Nursing. The art and

science of nursing care. Philadelphia, New York, Baltimore: Lippincott Company, 2001:

1037-77.

• World Healt Organization. New policies for health education in PHC. Geneva:WHO,

1982.

• Zbirka standardov, postopkov zdravstvene nege in medicinsko-tehničnih posegov.

Ljubljana: Služba zdravstvene nege Kliničnega centra Ljubljana, 1995.

• Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov, 2001.

• Zdravstveni dom Ljubljana. Kdaj na urgenco. Zloženka. Ljubljana: Zdravstveni dom

Ljubljana, 2008.

• Železnik D, Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege Maribor. Visoka

zdravstvena šola, 2002.

INTERNETNI VIRI:

• Aplenc P, Gradišek A. Bolnik s kamni v sečilih v ordinaciji splošne (družinske)

medicine. Interno gradivo. Kirurgija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska

fakulteta, 2004. Dosegljivo na : www.mf.uni-

lj.si/dokumenti/db9894309f406aa80eaf469e23f290e0.ppt

• http://trismus1.files.wordpress.com/.../eg-kub_2_1.jpg (5.11.2008)

• MEdical DENtal Overt Student Resource CEnter (Medeno srce). Ledvični kamni. 2008.

Dosegljivo na: http://medenosrce.dsms.net/tiskaj.asp?id=637 (28.10.2008)


54

• Univerza v Ljubljani. Medicinska fakulteta. Seminar ledvični kamni, 2004. Dosegljivo

na: maxilla.mf.uni-lj.si/files/interna/sečni%20kamni/LEDVIČNI%20KAMNI-

SEMINARJI%202004.ppt (30.10.2008)

• Urologija d.o.o.. Gradivo. 2008. Dosegljivo na:

http://www.urologija.si/gradivo.php?subaction=showfull&id=1161270099&archive=&s

tart_from=&ucat=& (28.10.2008)

• www.catalog.niddk.nih.gov (5.11.2008)

www1.mf.uni-lj.si/kirurgija/predavanja/urologijakamniaplenc.ppt (12.12.2008) • Žumer Pregelj M. Etiopatogeneza in razdelitev sečnih kamnov. Interno gradivo.

Kirurgija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Medicinska fakulteta. Dosegljivo na:

www1.mf.uni-lj.si/kirurgija/predavanja/urologijakamnizumer.ppt (28.10.2008)


1

8 PRILOGA

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE - … · Renal colic pain usually originates from the flank and radiates downwards, in the direction of genital region. Pain is accompanied