UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA … · prof. doc. Milan Vidmar (1885-1962) in his half century lasting chess career. In the first third of the 20th century,by

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ZGODOVINO

Zdravko Savić

PROF. DR. MILAN VIDMAR (1885-1962) PRVI JUGOSLOVANSKI IN

SLOVENSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER IN NJEGOVO

SODELOVANJE NA MEDNARODNIH ŠAHOVSKIH TURNIRJIH

(1904-1953)

Diplomska naloga

Maribor, 2009

Diplomska naloga univerzitetnega nepedagoškega študijskega programa

PROF. DR. MILAN VIDMAR (1885-1962)PRVI JUGOSLOVANSKI IN

SLOVENSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER IN NJEGOVO

SODELOVANJE NA MEDNARODNIH ŠAHOVSKIH TURNIRJIH

(1904-1953)

Študent: Zdravko SAVIĆ Študijski program: univerzitetni enopredmetni nepedagoški Smer: Zgodovina Mentor: red. prof. dr. Darko Friš Lektor: Bronislava Savić, predm. uč. slov.

Maribor, 2009

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Darku Frišu za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomske naloge. Najlepše se zahvaljujem Medobčinskemu muzeju v Kamniku, kjer sem

raziskoval zapuščino prof. Ivana Zike, ki se je ukvarjal s slovensko šahovsko zgodovino v času Avstro-Ogrske monarhije, Elektrotehničnemu inštitutu dr. Milan Vidmar v Ljubljani, kjer so mi pripravili nekaj slikovnega gradiva in Univerzitetni knjižnici Maribor, ki hrani del Vidmarjeve šahovske zapuščine. Še posebej bi se rad zahvalil velemojstru Svetozarju Gligoriću iz Beograda ter najstarejšemu slovenskemu šahovskemu mojstru 98-letnemu Antonu Preinfalku iz Ljubljane, ki sta mi o velemojstru Vidmarju povedala marsikaj zanimivega, saj sta se z njim srečevala za

šahovnico. Hvala ženi Bronislavi in hčerki Tjaši, ki sta mi bili v pomoč in podporo.

IV

U N I V E R Z A V M A R I B O R U

F I L O Z O F S K A F A K U L T E T A Koroška cesta 160 2000 Maribor

I Z J A V A Podpisani SAVIĆ ZDRAVKO, rojen 11. januarja 1955 študent Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer: univerzitetni enopredmetni nepedagoški program : ZGODOVINA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom PROF. DR. MILAN VIDMAR(1885-1962) PRVI JUGOSLOVANSKI IN SLOVENSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER IN NJEGOVO SODELOVANJE NA MEDNARODNIH ŠAHOVSKIH TURNIRJIH (1904-1953) pri mentorju red. prof. dr. DARKU FRIŠU, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. -------------------------------- Maribor, 5. september 2009

V

VI

PROF. DR. MILAN VIDMAR(1885-1962) PRVI JUGOSLOVANSKI IN SLOVENSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER IN NJEGOVO

SODELOVANJE NA MEDNARODNIH ŠAHOVSKIH TURNIRJIH (1904-1953)

Povzetek V diplomski nalogi predstavljam prvega jugoslovanskega in slovenskega šahovskega

velemojstra prof. dr. Milana Vidmarja (1885-1962) v njegovi pol stoletja trajajoči šahovski

karieri. V prvi tretjini 20. stoletja se je s svojimi velikimi uspehi na mednarodnih šahovskih

turnirjih povzpel med vodilne svetovne velemojstre in celó med kandidate za naslov svetovnega

šahovskega prvaka. Visoko mesto v svetovni šahovski hierarhiji si je pridobil kot amater, močno

zaposlen s svojim poklicnim in znanstvenim delom. Za mednarodne šahovske turnirje se ni

utegnil pripravljati kot njegovi nasprotniki-velemojstri, skoraj vsi šahovski profesionalci.

Mednarodni turnirji, ki so ga uvrstili med prve svetovne šahiste, so bili San Sebastian 1911,

London 1922, Semmering 1926 in New York 1927. Dr. Milan Vidmar je bil prvi predsednik

Jugoslovanske šahovske zveze in častni predsednik Šahovske zveze Slovenije in Ljubljanskega

šahovskega kluba. Mednarodna šahovska zveza (F.I.D.E.) je imenovala dr.Vidmarja za

vrhovnega sodnika na match-turnirju za svetovno prvenstvo v Haagu-Moskvi 1948 leta, kjer je

sovjetskega velemojstra Mihaila Botvinnika razglasil za 6. svetovnega šahovskega prvaka.

Vrhovni sodnik je bil tudi na šahovskih olimpijadah v Dubrovniku 1950 in Amsterdamu 1954 ter

na veleturnirju na Bledu 1961. Od ustanovitve ljubljanske univerze 1919. leta je dr. Vidmar kot

redni profesor predaval na tehniški fakulteti elektrotehniko. Bil je odličen predavatelj, rektor

univerze, dekan tehniške fakultete in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nekaj časa

tudi njen predsednik. V Ljubljani je ustanovil in vodil inštitut za elektrotehniko. Njegova

osebnost je bila vsestranska: šahovski velemojster, profesor elektrotehnike, umetnik in

znanstvenik, filozof, skratka-Vidmar polihistor. O njegovem znanstvenem delu priča 35 njegovih

knjig in več kot sto razprav in člankov. Umrl je v Ljubljani 9. oktobra 1962.

VII

Ključne besede: šahovski velemojster, dr. Milan Vidmar, mednarodni šahovski turnirji, San

Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926, New York 1927, Jugoslovanska šahovska

zveza, Šahovska zveza Slovenije, Ljubljanski šahovski klub, Mednarodna šahovska zveza –

F.I.D.E., Haag-Moskva 1948, velemojster Mihail Botvinnik, šahovske olimpijade Dubrovnik

1950, Amsterdam 1954, veleturnir Bled 1961, ljubljanska univerza, rektor, dekan, član in

predsednik SAZU, inštitut za elektrotehniko.

VIII

PROF. DOC. MILAN VIDMAR (1885-1962) THE FIRST YUGOSLAVIAN AND SLOVENIAN CHESS GRANDMASTER AND HIS PARTICIPATION

ON INTERNATIONAL CHESS TOURNAMENTS (1904-1953)

Abstract

In my diploma work I am presenting the first Yugoslavian and Slovenian chess grandmaster

prof. doc. Milan Vidmar (1885-1962) in his half century lasting chess career. In the first third of

the 20th century,by his great success on international chess tournaments,doc.Milan Vidmar one

of leading world chess grandmasters and even became a candidate for the title of the world chess

champion.. High position in the world chess hierarchy he had gained as an amateur, very busy

with his professional and scientific work. For international chess tournaments he was not able to

prepare as intensively as other competitors – almost all of them chess professionals,

grandmasters. The international tournaments which placed him in the top of the world chess

players were the tournaments in San Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926 and N ew

York 1927. Doc. Milan Vidmar was the first president of the Yugoslavian Chess Union and also

the president of honor of the Chess Union of Slovenia and the Chess Club of Ljubljana. The

International Chess Union named doc. Milan Vidmar for the head judge on a match-tournament

for the world championship in Haag-Moscow 1948 where he pronounced the Soviet grandmaster

Mihail Botvinnik for the 6th World Chess Champion. As a head judge he also participated in

chess olimpiades in Dubrovnik 1950 and in Amsterdam 1954 and on a grandtournament in Bled

1961. Since the establishment of the University of Ljubljana in 1919 prof. doc. Vidmar lectured

electroingeneering on the Technical Faculty. He was a great lecturer, rector, dean of the

Technical Faculty and a member of SAZU- Slovenian Academy of Science and Art and for

some time also its president. In Ljubljana he established and was running the Institute of

electroingeneering. His personality was very versital: chess grandmaster, professor of

electroingeneering, artist and scientist, philosopher, in short- Vidmar polyhistor. About his

scientific work we can read in 35 books and more than 100 discussions and articles. He died in

Ljubljana Oct. 9th 1962.

IX

Key-words: chess grandmaster, doc.Milan Vidmar, international chess tournaments, San

Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926, New York 1927, Yugoslavian Chess Union,

Chess Union of Slovenia, Chess Club of Ljubljana, International Chess Union- F.I.D.E., Haag-

Moscow 1948, grandmaster Mihail Botvinnik, chess olimpiade Dubrovnik 1950, Amsterdam

1954, grand tournament Bled 1961, University of Ljubljana, rector, dean, member and president

of SAZU, Institute of electroingeneering.

X

KAZALO 1. UVOD..................................................................................................................................... 1 2. ŠAH NA SLOVENSKEM V OKVIRU AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE(1867-1918) ... 4

2.1. SLOVENSKI PROBLEMISTI ....................................................................................... 6

2.2. ŠAHOVSKE RUBRIKE V SLOVENSKIH LITERARNIH REVIJAH...................... 10

2.3. ŠAHOVSKO ŽIVLJENJE NA SLOVENSKEM DO 1914 LETA .............................. 11

2.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIRJI V AVSTRO-OGRSKI .............................. 14

2.5. ŠAHISTI AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE............................................................. 19

3. VIDMARJEV VSTOP V ŠAHOVSKI SVET...................................................................... 20 4. DUNAJSKA »VISOKA« ŠAHOVSKA ŠOLA IN PRVI MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIRJI..................................................................................................................................... 24

4.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR COBURG 1904 ( XIV. KONGRES NEMŠKE

ŠAHOVSKE ZVEZE ) ............................................................................................................. 26

4.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BARMEN 1905........................................... 27

4.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR NÜRNBERG 1906 ( XV. KONGRES

NEMŠKE ŠAHOVSKE ZVEZE )............................................................................................ 29

5. ŠAHOVSKI VELEMOJSTRI SKOZI ZGODOVINO ( OD STEINITZA DO KONCA II. SVETOVNE VOJNE ) ................................................................................................................. 33

5.1. VELEMOJSTRI STEINITZOVE ERE ........................................................................ 34

5.2. VELEMOJSTRI LASKERJEVE ERE ......................................................................... 35

5.3. ERA CAPABLANCE................................................................................................... 36

5.4. ALJEHINOVA ERA .................................................................................................... 37

6. VZPON OD MOJSTRA DO VELEMOJSTRA................................................................... 40 6.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR DUNAJ 1907............................................... 40

6.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KARLSBAD 1907....................................... 42

6.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR PRAGA 1908 .............................................. 46

6.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SANKT PETERBURG 1909 (MEMORIAL

M. I. ČIGORINA)..................................................................................................................... 51

6.5. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR GÖTEBORG 1909 ...................................... 58

7. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SAN SEBASTIAN 1911 MILAN VIDMAR POSTANE VELEMOJSTER........................................................................................................ 61 8. OD KARLSBADA 1911 DO MANNHEIMA 1914 ............................................................ 68

8.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KARLSBAD 1911....................................... 69

8.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BUDIMPEŠTA 1913 .................................. 75

8.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR MANNHEIM 1914 (XIX. KONGRES

NEMŠKE ŠAHOVSKE ZVEZE)............................................................................................. 77

9. DR. MILAN VIDMAR MED PRVO SVETOVNO VOJNO (1914 – 1918)....................... 81

XI

9.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BERLIN 1918.............................................. 83

9.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KOŠICE 1918.............................................. 85

10. VIDMARJEVO AVSTRO-OGRSKO ŠAHOVSKO OBDOBJE IN NJEGOVA TEORIJA ŠAHOVSKIH OTVORITEV ...................................................................................... 87 11. PREGLED MEDNARODNIH ŠAHOVSKIH DOGODKOV MED OBEMA VOJNAMA (1919 – 1939)................................................................................................................................ 91 12. PREGLED RAZVOJA JUGOSLOVANSKEGA ( SLOVENSKEGA) ŠAHA MED OBEMA VOJNAMA (1919 – 1939)............................................................................................ 94

12.1. USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE ŠAHOVSKE ZVEZE V CELJU 1921 ..... 95

12.2. AMATERSKI NACIONALNI ŠAHOVSKI TURNIRJI (1921 – 1940) ................. 95

12.3. EKIPNA ŠAHOVSKA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE (1925 – 1941).................. 96

12.4. ŠAHOVSKA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE (1935-1939) .................................... 98

12.5. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIRJI V JUGOSLAVIJI ................................. 99

12.6. REPREZENTACIJA JUGOSLAVIJE NA ŠAHOVSKIH OLIMPIJADAH......... 100

12.7. ŠAHOVSKI DVOBOJI IN SIMULTANKE.......................................................... 101

12.8. ŠAHOVSKA LITERATURA IN ČASOPISNE RUBRIKE .................................. 103

13. OD LONDONA 1922 DO SEMMERINGA 1926 ......................................................... 105 13.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR LONDON 1922 ..................................... 105

13.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR HASTINGS 1925/26 ............................. 109

13.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SEMMERING 1926 .............................. 111

14. KANDIDATSKI TURNIR ZA IZZIVALCA SVETOVNEGA PRVAKA V NEW YORKU 1927. LETA ................................................................................................................. 117 15. OD LONDONA 1927 DO SAN REMA 1930................................................................ 122

15.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR LONDON 1927 ..................................... 122

15.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KARLOVY VARY 1929 ...................... 124


15.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SAN REMO 1930.................................. 131

16. MEDNARODNI ŠAHOVSKI VELETURNIR BLED 1931 ......................................... 134 17. OD SLIAČA 1932 DO BAD NAUHEIMA 1936 .......................................................... 143

17.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SLIAČ 1932 .......................................... 143

17.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR UJPEŠT 1934 ........................................ 145

17.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BAD NAUHEIM 1936.......................... 148

18. MEDNARODNI ŠAHOVSKI VELETURNIR NOTTINGHAM 1936......................... 150 19. OD HASTINGSA 1936/37 DO BUDIMPEŠTE 1940 ................................................... 157


19.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR LJUBLJANA 1938................................ 158

19.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR STUTTGART 1939............................... 161

19.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BUDIMPEŠTA 1940 ............................ 163

XII

20. VIDMARJEVO PRVO JUGOSLOVANSKO ŠAHOVSKO OBDOBJE IN NJEGOVA OTVORITVENA ŠAHOVSKA TEORIJA................................................................................ 164 21. DR. MILAN VIDMAR MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1939 – 1945) ............. 166 22. OD LJUBLJANE 1945/46 DO OPATIJE 1953 ............................................................. 169

22.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR LJUBLJANA 1945/46........................... 169

22.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI VELETURNIR GRONINGEN 1946 .................... 172

22.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BASEL 1952 ......................................... 176

22.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR OPATIJA 1953...................................... 177

23. VIDMARJEVO DRUGO JUGOSLOVANSKO ŠAHOVSKO OBDOBJE- ZAKLJUČNI OBRAČUN - NJEGOVO SODELOVANJE V OKVIRU JUGOSLOVANSKEGA ŠAHA..... 181 24. POVZETEK, SUMMARY ............................................................................................. 185

24.1. POVZETEK............................................................................................................ 185

24.2. SUMMARY............................................................................................................ 189

25. VIRI IN LITERATURA................................................................................................. 194 25.1. VIRI ........................................................................................................................ 194

25.1.1. Šahovski časopisi (ameriški, angleški, avstrijski in nemški) razvrščeni po abecedi 194 25.1.2. Šahovski časopisi (jugoslovanski in slovenski) razvrščeni po abecedi .............. 194

25.2. LITERATURA ....................................................................................................... 195

25.2.1. Splošno................................................................................................................ 195 25.2.2. Biografije šahistov .............................................................................................. 196 25.2.3. Mednarodni šahovski turnirji (zborniki partij navedeni kronološko) ................. 196

26. PRILOGE........................................................................................................................ 198 26.1. SEZNAM SLIK: ..................................................................................................... 198

26.2. SEZNAM VIDMARJEVIH NAJBOLJŠIH ŠAHOVSKIH PARTIJ: .................... 198

26.3. REZULTATI VELEMOJSTRA MILANA VIDMARJA NA MEDNARODNIH

ŠAHOVSKIH TURNIRJIH ( 1904 – 1953 ) .......................................................................... 206

KAZALO SLIK

Slika 1: Mednarodni šahovski turnir Barmen 1905 ...................................................................... 29 Slika 2: Mednarodni šahovski turnir Karlsbad 1907 .................................................................... 46 Slika 3: Mednarodni šahovski turnir St. Peterburg 1909.............................................................. 57 Slika 4: Mednarodni šahovski turnir San Sebastian 1911 ............................................................ 67 Slika 5: Mednarodni šahovski turnir Karlsbad 1911 .................................................................... 74 Slika 6: Mednarodni šahovski turnir Semmering 1926 .............................................................. 116 Slika 7: Mednarodni šahovski turnir New York 1927 ................................................................ 121 Slika 8: Mednarodni šahovski turnir Karlovy Vary 1929........................................................... 129 Slika 9: Mednarodni šahovski veleturnir Bled 1931................................................................... 137 Slika 10: Aljehin-Vidmar Bled 1931 .......................................................................................... 141 Slika 11: Mednarodni šahovski veleturnir Bled 1931................................................................. 142 Slika 12: Mednarodni šahovski veleturnir Nottingham 1936 ..................................................... 155 Slika 13: Mednarodni šahovski veleturnir Groningen 1946 ....................................................... 176 Slika 14: prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) jugoslovanski (slovenski) šahovski velemojster193

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 1

1. UVOD

Leta 1985 sem se začel načrtno ukvarjati z zbiranjem in arhiviranjem svetovnega,

jugoslovanskega in slovenskega šahovskega gradiva. V obdobju (1985-2000) sem podrobneje

pregledal univerzitetne knjižnice v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu (Hrvatska) in Gradcu

(Avstrija) in tudi nekatere zasebne šahovske knjižnice v Mariboru, Ptuju in Ljubljani.

Vse, kar me je zanimalo, sem fotokopiral in tako je nastala zbirka 50-ih debelih map šahovske

zgodovine, ki vsebujejo naslednja šahovska področja:

1. Svetovni šah

1.1. Mednarodni šahovski turnirji (1851-1970);

1.2. Šahovski dvoboji v 19. stoletju;

1.3. Šahovski dvoboji za naslov svetovnega prvaka (1886-1990);

1.4. Ekipna šahovska prvenstva Evrope (1957-1989);

1.5. Šahovske olimpijade (1927-2000);

2. Jugoslovanski in slovenski šah

2.1. Amaterski nacionalni šahovski turnirji (1921-1940);

2.2. Šahovska prvenstva Jugoslavije (1935-1991);

2.3. Ekipna šahovska prvenstva Jugoslavije (1925-1991);

2.4. Pokal maršala Tita (1958-1991);

2.5. Šahovski dvoboji reprezentance Jugoslavije ( 1947-1979);

2.6. Mednarodni šahovski turnirji (1929-1991);

2.7. Balkanijade (1946-1990);


2.8. Ekipna šahovska prvenstva Evrope (1957-1989);

2.9. Šahovske olimpijade (1927-1990);

2.10. Velikani šaha (dr. Vidmar, Kostić, Pirc, dr. Trifunović);

Sodeloval sem tudi z nekaterimi vidnimi šahovskimi pisci kot npr. z Jankom Bohakom

(Ptuj), mag. Mladenom Tancerjem (Maribor), Antonom Preinfalkom (Ljubljana), dr.

Svetislavom Mitrinovićem (Beograd), dr. Slavkom Domazetom (Beograd) in z dr. Slavkom

Pelehom (Zagreb).

Doma imam šahovsko knjižnico z več kot 200 naslovi od tega je polovica knjig posvečena

mednarodnim šahovskim turnirjem v času od 1851 do 1970. leta.

Glede na zgornje naslove se mi ni bilo težko odločiti za naslov diplomskega dela, ki je

posvečeno prof. dr. Milanu Vidmarju kot šahistu in ima naslov :

Prof. dr. Milan Vidmar ( 1885 – 1962 ) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster

in njegovo sodelovanje na mednarodnih šahovskih turnjih od 1904 do 1953. leta.

K izbiri teme za diplomsko nalogo me je pripeljalo moje lastno nagnjenje do šaha, saj se z

njim ukvarjam že več kot 30 let, poznavanje zgodovine šaha in zavest, da o pomembnih

osebnostih svetovnega šaha, kakršen je bil prof. dr. Milan Vidmar mlajše generacije vse

premalo vedo in poznajo.

To spoznanje sem dobil pri delu z mladimi v Dijaškem domu Drava Maribor, kjer vodim

šahovski krožek že več kot 20 let.

Kako velik vpliv na razvoj jugoslovanskega in slovenskega šaha ima lahko en človek, pa se

kaže prav v primeru prof. dr. Milana Vidmarja, zato bo v diplomski nalogi prikazana njegova

bogata šahovska kariera, ki je trajala kar pol stoletja oz. vsi njegovi nastopi na mednarodnih

šahovskih turnirjih od 1904 do 1953. leta.

Čeprav smo Slovenci majhen narod, smo imeli velikane, ki so prispevali pomembna dela v

zakladnico obče človeške kulture. Mednje sodi gotovo tudi prof. dr. Milan Vidmar, svetovno

znani elektrotehnik in šahovski velemojster.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 3 Diplomsko delo je razdeljeno v več sklopov.

Prvi sklop opisuje kratek pregled zgodovine šaha na Slovenskem v času Avstro-Ogrske

monarhije(1867-1918).

Drugi sklop opisuje Vidmarjev vstop v šahovski svet, šahovsko življenje na Dunaju in

njegove mednarodne šahovske turnirje v času Avstro-Ogrske monarhije od Coburga 1904 pa

do Košic 1918. leta. Podrobneje pa opisujem veleturnir v San Sebastianu 1911, kjer je dr.

Vidmar postal šahovski velemojster in razvoj velemojstrske titule od Steinitza naprej.

V tretjem sklopu podajam kratek pregled mednarodnih šahovskih turnirjev med obema

vojnama (1919-1939) in razvoj jugoslovanskega šaha , kjer je dr. Vidmar aktivno sodeloval.

Četrti sklop opisuje Vidmarjevo prvo jugoslovansko šahovsko obdobje in njegove

mednarodne šahovske turnirje od Londona 1922 do Budimpešte 1940. leta. Posebej sem

izpostavil veleturnirja na Bledu 1931 in v Nottinghamu 1936. leta.

Peti sklop pa opisuje Vidmarjevo drugo jugoslovansko šahovsko obdobje od turnirja v

Ljubljani 1945/46 do zadnjega mednarodnega turnirja v Opatiji 1953. leta in njegovo

sodelovanje kot mednarodni šahovski sodnik v okviru jugoslovanskega šaha.

Za diplomsko delo so bili zbrani najvažnejši viri, gre za šahovsko časopisje v tujih jezikih in

številna šahovska literatura, predvsem turnirske knjige (zborniki partij) iz mednarodnih

šahovskih turnirjev, ki so pisani v tujih jezikih: v nemščini, angleščini, češčini, ruščini,

švedščini, nizozemščini in srbohrvaščini, nekaj tudi v slovenščini.

S pomočjo metode kompilacije oz. povzemanja obsega diplomska naloga življenje in delo

prof. dr. Milana Vidmarja in njegove nastope na mednarodnih šahovskih turnirjih v prvi

polovici 20. stoletja.

S pomočjo primerjalne in statistične metode so narejene vse turnirske tabele Vidmarjevih

mednarodnih šahovskih turnirjev, izbor Vidmarjevih najboljših šahovskih partij z njegovim

komentarjem, zbranih pa je tudi nekaj fotografij in karikatur kot dopolnitev k diplomski

nalogi.


2. ŠAH NA SLOVENSKEM V OKVIRU AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE(1867-1918)

Zgodovina šaha na Slovenskem je stara že več kot 150 let, začela pa se je s kopico

izvrstnih reševalcev in še boljših sestavljalcev šahovskih problemov. Najstarejši znani zapisi o

slovenskih šahistih so iz prve polovice 19. stoletja in segajo prek mej slovenskega ozemlja.Že

1839 leta je bil med ustanovitelji šahovskega kluba v Pešti naveden tudi Henrik Levičnik

(1810-1862), ki se sicer ni rodil na slovenskem ozemlju, pa tudi kot šahist ni deloval pri nas,

da bi ga uvrstili med naše najstarejše predstavnike šahovske igre, vendar si zaradi slovenskega

rodu in literarnega delovanja zasluži svoje mesto tudi v tem pogledu. Služboval je v Vojni

krajini, kot podporočnik. V Pešti pa se je popolnoma posvetil književnosti in sestavljanju

šahovskih problemov.1

Leta 1848 je Leipziger Illustrierte Zeitung objavila prvi problem, nad katerim je

napisano slovensko ime – H. Levičnik (Levitschnigg). Leta 1861 je Levičnik izdal šahovski

priročnik Der Schachmeister2, ki obsega 237 strani in navaja vso svetovno šahovsko

literaturo, ki je do takrat izšla, zgodovino šaha, glavne šahovske otvoritve in pa prvič

natisnjene Morphyjeve3 kombinacije s turneje po Evropi 1858. leta. V problemskem delu pa

je objavil 100 šahovskih nalog, med katerimi je najbrž tudi nekaj njegovih. Ob pomanjkanju

podobne literature je bil Levičnikov učbenik dobro sprejet, saj nam o tem pričata tudi dva

ponatisa. Ohranjena sta samo dva njegova problema.4

Slovenci, ki so živeli v avstrijskem cesarstvu oz. po letu 1867 v Avstro-Ogrski

monarhiji (1867-1918) so se dobro seznanili s šahom kot kulturno-družabno igro. S splošnim

ekonomsko-kulturnim razvojem se je vse bolj širil krog šahovskih omizij in krožkov po vseh

večjih krajih avstrijskih dežel s slovenskim prebivalstvom. Vidimo, da je bil šah ena prvih

povezovalnih dejavnosti slovenskega naroda, sicer pa je takratni šah poznal samo dvoboje

1 Slovenski šah, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1972, str. 115. 2 Der Schachmeister , Handbuch zum Selbstunterricht im Schachspiele von Heinrich Ritter von Levitschnigg

mit Schachpartien gespielt von Morphy, Anderssen, Staunton, Szen, Lowenthal, Harwitz und andern...,

A. Hartleben's Verlag, Pest, Wien und Leipzig 1861. 3 Paul Charles Morphy (1837-1884), ameriški šahist iz New Orleansa, v : Šahmatnij enciklopedičeskij slovar,

Moskva, 1990, str. 258. 4 Tretjo, predelano izdajo pa je leta 1886 objavil nemški šahist in pisec Johannes Minckwitz (1843-1901) iz

Leipziga pod naslovom Der Schachmatador, v: Slovenski šah, n. d. str. 122.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 5 posameznikov in mest, tudi dopisnih, konzultacijske partije in nekaj lokalnih turnirjev. Celo

prvi mednarodni šahovski turnir v Londonu 1851 je še vedno potekal v dvobojih z izločanjem.

Prvi, po kolih, mednarodni šahovski turnir je bil v Londonu šele 1862. leta.5

Sprva so šahovsko življenje v Evropi in Ameriki vodili problemisti.6 Slovenci se

ponašamo s kopico izvrstnih reševalcev in še boljših sestavljalcev šahovskih problemov,

šahovske poezije, kot jih radi imenujemo. Ljubitelji problemskega šaha na Slovenskem so

imeli v 19. stoletju dobre pogoje, da so se kmalu seznanili z evropskim problemskim

življenjem ter aktivno pa tudi uspešno ustvarjali najprej v njegovi klasični dobi, ki je težišče

polagala na težavnost problemov, nato pa so se udejstvovali tudi v idejni in strateški smeri.

Slovenski problemski komponisti so se uspešno uveljavili do samega evropskega vrha saj so

svoje prispevke pošiljali številnim evropskim šahovskim in drugim časopisom in ilustriranim

revijam, ki so zelo rade razpisovale problemska tekmovanja z nagradami in priznanji, katerih

so bili kar bogato deležni, saj marsikatere njihove stvaritve sodijo v sam vrh problemske

šahovske umetnosti7.

Prvo obdobje slovenskega problemskega šaha obsega dobrih 60 let, saj se je začelo z

Levičnikom (1848) oz. s Plahuto (1856) in se je končalo z Uršičem ob koncu prve svetovne

vojne oz. z razpadom Avstro-Ogrske monarhije 1918. leta. Iz tega obdobja je uspelo

šahovskim zgodovinarjem8 zbrati nekaj nad 600 problemov. Od tega jih ima Josip Plahuta 74,

Henrik Levičnik 2, Janez Jurij Dragatin 27, Josip Ogrinec 2, Ivan Kos 43, Karl Seitz (Zajc)

35, Karl Pauer 5, Gottfried Fridrich 6, Friderik Zorko 5, Robert Braune 210, Andrej Uršič 188

in Janko Mulaček 6. Zagotovo pa to še ni vse, kar je doma in v tujini ohranjenega, še manj pa

kar je bilo ustvarjenega.V naslednjem kratkem pregledu so prikazani vsi pomembnejši

sestavljalci šahovskih problemov na Slovenskem, med njimi trije slovenski mednarodni

mojstri problemskega šaha: Plahuta, Kos in Uršič. Prav njih je na začetku svoje šahovske

kariere spoznaval in jih rad reševal tudi mladi Milan Vidmar. 9

5 Šahovska misel 1991, letnik I., št.1. str. 38. 6 Problemi so sestavljene šahovske pozicije, ki zahtevajo mat v določenem številu potez. 7 Slovenski šah , n. d. str. 118. 8 Eden od njih je bil prof. Ivan Zika (1907-1976) iz Kamnika, ki je za knjigo Slovenski šah, DZS, Ljubljana 1972

napisal poglavje: Šah na Slovenskem od prvih začetkov do 1914. 9 Slovenski šah, n. d. str. 118.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 6 2.1. SLOVENSKI PROBLEMISTI

Josip Plahuta (1827-1883) je najslavnejši slovenski problemist. Znanih je 74

njegovih problemov, med njimi so nekateri pravi biseri in sodijo v sam vrh problemske

šahovske umetnosti. Kot vojaški gradbenik iz Innsbrucka na Tirolskem je 21. 6. 1856 prvič

stopil v šahovsko areno s problemom v Leipziger Illustrierte Zeitung. V problemu št. 173 pa

je v isti šahovski rubriki 28. 8. 1858 prvič prikazal novo idejo » Plahutovo sečišče«, za katero

ni uspel najti rešitve noben reševalec. Krona Plahutovega uspeha je bila druga nagrada na

problemskem turnirju v Londonu 1862, kjer so na tekmovanju 54 problemistov iz vsega sveta,

vsak s po šestimi problemi, prve tri nagrade osvojili problemisti Konrad Bayer iz Olomouca,

Josip Plahuta, ki je bil takrat v službi v Varaždinu in dr. Antonin Novotny iz Brna. Za dva

samomatna problema, ki jih je poslal iz Vidma, je Plahuta 1864 v Düsseldorfu osvojil četrto

mesto in s tem častno priznanje. Služboval je še v Gradcu, Olomoucu in Petrovaradinu

od koder je 1880 poslal dva problema na turnir Wiener Novellistische Blätter in si je z

Bergerjem razdelil drugo nagrado.10

Janez Jurij Dragatin (1829-1881) ) je bil potomec na Koroško priseljenih Uskokov in

je kot kaplan služboval tudi v Trbižu, kjer so že leta 1859 organizirali prvi šahovski klub in ki

je s turnirji, reševanjem problemov in dopisnimi partijami širil zanimanje za šah. Ko je

služboval v Sv. Valburgi pri Svincu sta z Edvardom Esterlom iz Trbiža v letu 1860 odigrala

prvo znano dopisno šahovsko partijo, ki jo je leta 1861 objavil tudi znani Deutsche

Schachzeitung. In ne samo to, v obdobju od 1857 do 1861 mu je objavil tudi 27 problemov.11

Josip Ogrinec (1844-1879) je po gimnaziji v Ljubljani na Dunaju študiral

naravoslovje. Kratek čas je služboval na gimnaziji v Novem mestu, od leta 1873 pa v

Vinkovcih. Bil je ploden pisatelj in dramatik, humorist, glasbenik in šahist. Ohranjena sta

samo dva njegova problema. Prvi Ogrinčev problem je ponatisnila Leipziger Illustrierte

Zeitung že 2. maja 1868. Oba problema sta čakala skoraj sto let na ponatis in rešitev v

slovenskem jeziku, objavilo pa ga je ljubljansko Delo 13. januarja 1963. Vemo le to, da se je

vse do prerane smrti poglabljal v šah in sestavljal šahovske probleme. Vsa njegova zapuščina

je propadla v Vinkovcih, ali pa je zgorela ob požaru na domačem podstrešju. Na rojstni hiši v

Podgorju pri Kamniku so 10. septembra 1961 odkrili spominsko ploščo, kjer piše, da je bil

Ogrinec pisatelj in šahist12.

10 Slovenski šah, n. d. str. 120-121. 11 Slovenski šah, n. d. str. 122. 12 Slovenski šah, n. d. str. 119.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 7 Ivan Kos (1846-1907) je bil slovenski in ruski problemski šahovski mojster13. Rojen je

bil v Ljubljani kot sin zdravnika in maturiral skupaj z Josipom Jurčičem leta 1864. Po študiju

zgodovine na Dunaju je prešel v trgovsko stroko in leta 1869 odšel v Rusijo, kjer je kmalu v

St. Peterburgu postal solastnik velikega uvoznega podjetja z gradbenim materialom. Leta

1905 se je z družino za eno leto preselil v Ljubljano nato pa se je ponovno vrnil v rusko

prestolnico, kjer je tudi umrl. Pokopali so ga v takratnem Carskem selu, danes Puškino pri St.

Peterburgu, na nagrobnem spomeniku pa je slovenski napis, ki ga je Kosu posvetil Anton

Aškerc.14

Ivan Kos je bil prvi šahist iz slovenske prestolnice, Ljubljane. Že kot dijak je poslal prvi

problem 1864 v Deutsche Schachzeitung, kjer je leta 1869 osvojil prvo nagrado na

problemskem turnirju omenjenega časopisa. Kljub poklicni zaposlenosti se je tudi v

Petrogradu udeleževal šahovskega življenja in še leta 1904 najdemo njegove šahovske

prispevke v eni izmed šahovskih rubrik. Kosovo šahovsko delovanje obsega dobo 40 let,

vendar imamo zbranih le 43 problemov, številni pa so po raznih ruskih15 rubrikah in

šahovskih revijah. Njegova edina šahovska končnica objavljena septembra 1865 v Deutsche

Schachzeitung velja za najstarejšo na slovenskem ozemlju. Navdušena šahista Josip Ogrinec

in Ivan Kos, ki sta študirala na Dunaju, sta si prizadevala, da bi tudi Slovenci dobili strokovni

pouk šaha in stalno rubriko v kakšnem glasilu. Ogrinec je bil s svojimi leposlovnimi

prispevki v tesnih zvezah z Antonom Janežičem, izdajateljem in urednikom Slovenskega

glasnika, ki je izhajal v Celovcu, tiskala pa ga je Blaznikova tiskarna v Ljubljani. Nagovoril je

Janežiča, da je vključil v svoj list tudi šahovsko rubriko. Ogrinec in Kos sta sestavila

slovensko šahovsko izrazoslovje, Blaznikova tiskarna pa je oskrbela lepe šahovske diagrame.

Prvič je izšla šahovska rubrika v tretji številki Slovenskega glasnika dne 1. marca 1868.

Sourednika Ogrinec in Kos sta v njej naznanila program, podala slovensko šahovsko

izrazoslovje ter pozvala slovenske sestavljalce šahovskih nalog, da naj sodelujejo s prispevki

v šahovski rubriki. Napovedala sta, da bo dobre naloge list objavljal, prav tako pa tudi imena

reševalcev. Kakor je videti, sta Ogrinec in Kos resno zastavila šahovsko rubriko. Hotela sta

13 Ruski zgodovinar Mihail S. Kogan ( 1898-1942 ) ugotavlja za Kosa, da je bil prvi ruski problemist, ki je dobil

nagrado na kakšnem mednarodnem problemskem turnirju . Ruski šahovski zgodovinski viri nikjer ne

omenjajo Kosovih rojstnih podatkov, označujejo ga samo kot Ivan Osipovič Kos, v: Slovenski šah, n. d. 122. 14 Na spomeniku piše: » Tukaj pokriva Te hladna gomila Tukaj predragi nam spavaš sedaj? Smrt neusmiljena

res je ločila s koso nas ostro na vekomaj? Ne! Ti živiš! V naših srcih živiš! Priča globoke Ti naše si boli.

Kakor luč večna med nami goriš...Prava ljubezen ne mine nikoli.«, v Slovenski šah, n. d. str.123. 15 Npr: Šahmati vestnik 1886, Šahmati 1890 in Vsemirnaja Ilustracija 1890, v: Slovenski šah, n.d. str. 128-129.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 8 podati Slovencem tudi prvi strokovni pouk šaha. Ta naloga bi bila verjetno ostala Ogrincu,

žal pa je Slovenski glasnik s šesto številko prenehal izhajati. V četrti številki je objavil dva

Kosova problema, v peti številki pa spet Ogrinčev problem. V zadnji, šesti številki Glasnika

pa ni več šahovske rubrike16.

Robert Braune ( 1845-1924) je 60 let povezoval naše kraje s šahovskim svetom in bil

prvi zapisovalec šahovskih dogodkov pri nas, saj je bila po njegovi zaslugi Ljubljana prvič

omenjena v šahovskem tisku že leta 186317. Po očetu je bil Kočevar, mati Viljemina Šerak je

bila iz Češkega Znojma. Oče je služboval v Galiciji, kjer je Braune obiskoval gimnazijo v

Krakowu in Tarnowu. Kemijo je študiral v Gradcu, nato pa je leta 1869 po očetu prevzel

lekarno v Kočevju, kjer je ostal do smrti. Za šah se je navdušil že v Galiciji in je bil sprva

mentor mlajšemu Ivanu Kosu. Okrog 30 Braunejevih problemov je prejelo nagrade in

priznanja. Naj omenim samo prvo nagrado za štiripotezni problem ameriškega turnirja Detroit

Free Press iz leta 1879. Še leta 1903 je prejel tretjo, leta 1904 pa drugo nagrado šahovskega

časopisa Tidskrift for Schack iz Stockholma. Častno priznanje pa je dobil v Moskvi 1907 za

tripotezni problem turnirja Bobrov, ki ga je sestavil skupaj z A. Uršičem. Ameriški mecen

Alain C. White je v Parizu 1914 izdal knjigo Robert Braune-apostol simetrije, kjer je zbral sto

najboljših Braunejevih problemov s posebno analizo simetričnih rešitev. Znanih je 210

Braunejevih problemov, med njimi jih je 16 objavil pod izmišljenim imenom Otto Heydt-

Ljubljana.18

Karel Seitz (1852-1896) je bil prav tako predstavnik problemskega šaha iz Ljubljane in

je imel svoje mesto ob Ogrincu, Kosu in Brauneju. Po končani realki v Ljubljani je nastopil

službo pri Južni železnici. Ko je služboval v Zidanem mostu je od 1881 začel sestavljati

šahovske probleme. Österreichische Lesehalle mu jih je objavila 35, od teh 18 originalov, 17

pa ponatisov iz drugih šahovskih rubrik, zlasti ameriških. Tri originale najdemo tudi v

Deutsche Schachzeitung. Na turnirju Bretano's Chess Monthly je leta 1886 v New Yorku

dobil prvo nagrado. Österrreichische Lesehalle ga je kot odličnega sodelavca počastila s tem,

da je kot jubilejni 1000. problem objavila 1889 njegov petpotezni problem, ki si je zares

zaslužil vse priznanje.19

16 Slovenski šah, n. d. str. 116 in 123. 17 Deutsche Schachzeitung je leta 1863 objavil njegov problem, ki pa ni konkuriral za nagrado, v: Slovenski šah,

n.d. str. 116. 18 Slovenski šah, n. d. str. 124. 19 Slovenski šah, n. d. str. 125.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 9 Za Friderika Zorka žal nimamo podrobnejših življenskih podatkov, znano je le, da je

študiral na Dunaju in služboval v Slovenski Bistrici. Razpolagamo samo s petimi njegovimi

problemi. Na problemskem turnirju Tägliche Rundschau v Berlinu je 1884 dobil drugo

nagrado v zelo močni konkurenci. Za pošiljko treh problemov na turnirju, ki ga je leta 1885

razpisal šahovski klub Lusatia iz Görlitza je med 32 avtorji dobil drugo častno priznanje, v

oceni za najboljši tripotezni problem pa častno tretje priznanje.20

Janko Kalan (1855-1901) je končal realko, v davčni službi pa se je s pridnostjo

povzpel do višjega davčnega nadzornika, za katerega je bila potrebna pravna izobrazba. Od

1880 do 1887 je služboval v Velikih Laščah, nato v Ljubljani, Krškem in nazadnje v

Radovljici. Bil je tudi nadarjen glasbenik,violinist. V zgodovinskem razvoju šahovske igre na

Slovenskem gre Kalanu častno mesto. V Slovenskem glasniku začeto delo je nadaljeval v

Ljubljanskem Zvonu ( 1885-1888) in v Rogaču (1886-1888), kjer je vodil bogato šahovsko

rubriko. Njegova šahovska rubrika v Ljubljanskem Zvonu je sploh prva večja šahovska

manifestacija na slovanskem jugu, saj kot vemo, je rubrika v Slovenskem glasniku izšla samo

trikrat. Kalan je napisal prvi prikaz šahovskih otvoritev v slovenskem jeziku in podal prve

napotke za učenje šaha tudi začetnikom. Poglavja šahovske igre, ki jo je tri leta objavljal v

Zvonu, bi, strnjena v knjigo, dala kar čeden šahovski učbenik, prvega na Balkanu. Za

reševalce šahovskih problemov je priskrbel knjižne nagrade pa tudi Braune je prispeval več

šahovskih knjig in priobčil nekaj problemov. 21

Andrej Uršič (1864-1925) je bil poleg Plahute med slovenskimi problemisti gotovo

najpomembnejši. Sestavil je neprimerno več problemov kot katerikoli slovenski problemist,

saj je ohranjenih 188 njegovih problemov in bleščeča podoba ustvarjalne osebnosti. Več kot

20 nagrad in priznanj na raznih mednarodnih problemskih turnirjih dokazuje, da je v prvem

desetletju 20. stoletja sodil v sam vrh svetovnih šahovskih problemskih mojstrov. Kot urednik

dveh šahovskih rubrik (Mentor, Dom in Svet) pa je bil 12 let učitelj mladega rodu na

Slovenskem. V dijaškem listu Mentor je v nadaljevanjih poučno pisal o šahu, o otvoritvah in

podal prvi teoretični pouk o problemskem šahu. Naslov dela je bil Navod za šahovsko igro in

Razprava v malem o šahovskih nalogah ali problemih. Uršič je maturiral v Gorici 1886 in se

posvetil duhovniškemu stanu. Služboval je v Kanalu, v Oblokah, v Orehku in nazadnje v

Šlovrencu v Brdih, od tam so tudi datirani vsi njegovi predvojni problemi. Prva svetovna

vojna (Soška fronta) ga je pregnala v Italijo, po vrnitvi pa se je ustalil v fari Vogrsko. V vojni

20 Prav tam, str. 125. 21 Prav tam, str. 125.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 10 vihri je propadla bogata Uršičeva šahovska knjižnica in več zvezkov še neobjavljenih

šahovskih problemov, prav tako pa se je izgubil rokopis o zgodovini šaha. Med

pomembnejšimi nagradami je dobil dve prvi nagradi na turnirjih v Amsterdamu 1902

(Nizozemska šahovska zveza) in nemškem Barmenu 1905. V Zürichu 1905 (Schweizerischer

Schachverein) je dobil 3-4 nagrado, v Barceloni 1905 (»Journal Historial«) 4-5 nagrado,

tretje mesto pa v Kopenhagenu 1907 leta. Dve tretji nagradi pa je prejel v Zagrebu 1925 na

prvem nacionalnem problemskem turnirju Jugoslovanske šahovske zveze.

Urednik Šahovskega glasnika, ki je začel izhajati v Zagrebu aprila 1925, Vladimir Vuković, je

Uršiču ob smrti napisal zelo lep nekrolog.22

2.2. ŠAHOVSKE RUBRIKE V SLOVENSKIH LITERARNIH REVIJAH

O šahovskih rubrikah v šestih slovenskih literarnih revijah v času do prve svetovne vojne naj

navedem še nekaj podrobnosti.

Slovenski glasnik (1868), literarni mesečnik, Celovec-Ljubljana. Prva slovenska

šahovska rubrika se je pojavila 1. marca 1868 v tretji številki Slovenskega glasnika, ki je

izhajal v Celovcu. Urednika šahovske rubrike sta bila, kot že vemo, Josip Ogrinec in Ivan

Kos. Objavila sta 4 probleme, slovensko šahovsko terminologijo in sploh prve šahovske

diagrame na ozemlju južnoslovanskih narodov. Žal je rubrika izšla le trikrat. Ogrinčev

problem iz tretje številke pa je vseeno nekakšen začetek slovenske šahovske »književnosti«

na domačih tleh.23

Ljubljanski zvon (1885-1888), literarni mesečnik, Ljubljana. Urednik šahovske

rubrike, ki je bila prva trajna tovrstna rubrika na Slovenskem je bil Janko Kalan. Objavil je 36

problemov in 10 partij, vzporedno pa je na platnicah izhajal tudi učbenik šahovske igre, prvi

na slovenskem ozemlju.24

Rogač (1886-1888), humoristični list, polmesečnik, Ljubljana. S šahovsko rubriko,

vodil jo je Janko Kalan, je začel z deveto številko 1886. Objavil je 24 problemov in 8 partij.25

Dom in Svet (1901-1909) , literarni mesečnik, Ljubljana. Prvi urednik šahovske rubrike

od 1. avgusta 1901 do 1. maja 1902 je bil Janko Mulaček, od 1. septembra 1902 do 1909 pa

22 Slovenski šah, n. d. str. 126.

Nekrolog je bil objavljen v : Šahovski glasnik (Zagreb) 1925/26, letnik I., št. 6, str. 122. 23 Slovenski šah, n. d. str. 137. 24 Prav tam, str. 137. 25 Prav tam, str. 137.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 11 Andrej Uršič, svetovno znani problemist. Ta najdaljša stalna šahovska rubrika je objavila

natančno 400 problemov od tega 176 originalov. Izhajala je na platnicah, 1907 in 1908 pa v

tekstu na zadnji strani lista. Posebna privlačnost rubrike pa je bila možnost bralcev, da so se

borili za knjižne nagrade.26

Slovan (1902-1904), literarni mesečnik, Ljubljana.Urednik šahovske rubrike je bil od

1. decembra 1902 do 1. maja 1903 Janko Mulaček, ta je nato odšel v Ameriko. Med 1.

septembrom 1903 in 1. juliju 1904 pa je rubriko občasno vodil Milan Vidmar, ki je nato odšel

študirat na Dunaj. Revija je objavila 12 originalnih problemov, med njimi enega

Braunejevega in 11 partij.27

Mentor (1909-1914), Dijaški mesečnik, Ljubljana. Po koncu rubrike v mesečniku Dom

in Svet je Andrej Uršič kmalu nadaljeval šahovsko delo. V šolskem letu 1908/1909 je začel

izhajati dijaški mesečnik Mentor, ki ga je izdajal zavod Sv. Stanislava v Šentvidu nad

Ljubljano. Prva Uršičeva rubrika je izšla v petem zvezku 1909. Do leta 1914 je objavil 98

problemov, od tega 24 svojih.28

2.3. ŠAHOVSKO ŽIVLJENJE NA SLOVENSKEM DO 1914 LETA

Slovenski šahisti so se zbirali na zasebnih večerih, v najrazličnejših krožkih in kavarnah

in se ukvarjali s šahom kot družabno in plemenito igro. Šahiralo se je v šolah, internatih in

semeniščih, šah pa so širili študentje, vojaki, uradniki in izobraženci. Iznad kavarniške ravni

se je dvignilo le nekaj šahistov. V letih 1856 in 1857 sta začela slavno šahovsko pot Josip

Plahuta in Janez Jurij Dragatin, pa tudi tržaški šahisti so se že leta 1856 povezali z evropskim

šahovskim življenjem. V Trst in na Primorsko so prinesli šah avstrijski vojaki iz Italije, med

njimi sta bila tudi Plahuta in Gašper Kos. Tudi na Koroškem se je šah prej udomačil kot v

Ljubljani, saj že vemo, da so v Trbižu 1859 ustanovili šahovski klub, v Celovcu pa je delovalo

številno šahovsko omizje, med igralci pa je bil najmočnejši F. Wewerka, ki je bil poleg R.

Brauneja in G. Kosa udeleženec prvega avstro-ogrskega turnirja v Gradcu 1870. leta.

Zanimanje za šah so močno pospeševale prve šahovske rubrike v časopisih in ilustriranih

revijah. Posrednice pa so bile predvsem kavarne in šole. Tako je sodelavec »Kranjske

čebelice« Jurij Grabnar že med študijem na Dunaju postal navdušen šahist in je učil kot

prefekt v ljubljanskem Alojzevišču (1852-1862) učence igrati šah in reševati probleme,

26 Prav tam, str. 137. 27 Prav tam, str. 137. 28 Prav tam, str. 137.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 12 njegov učenec je bil tudi Josip Ogrinec. V Ljubljano so prinesli šah študentje z univerz v

Gradcu in na Dunaju ter razni uradniki, ki so ga širili tudi po drugih slovenskih krajih29.

Posebne zasluge za razmah šahovske igre v Ljubljani sta imela prof. Benedikt Knapp,

ki je prišel leta 1859 s Tirolskega v Ljubljano, kjer je od 1859 do 1872 živel , leta 1872 pa je

postal ravnatelj nižje gimnazije v Kočevju, in prof. dr. Edvard Glančnik (Glantschnigg), ki je

bil sin okrajnega glavarja in se je rodil v Celovcu. Maturiral je v Ljubljani 1857 in na Dunaju

študiral filozofijo. Suplentsko mesto pa je že 1863 nastopil v Ljubljani, od 1870 do 1880 je bil

prof. v Celju in se je nato za stalno naselil v Mariboru. Oba sta delovala pedagoško in dijake

navdušila za praktično igro in dopisni šah.30

Marsikateri šahist je bil z odhodom na novo delovno mesto »odtrgan« od stalne

šahovske sredine, zato so z dopisnimi partijami vzdrževali redne stike. Janez Jurij Dragatin na

Koroškem in prof. dr. Edvard Glančnik na Krajnskem sta uvrstila naše kraje v zgodovino

dopisnega šaha na prvo mesto na slovanskem jugu. Prikrajšan za živahno šahovsko življenje v

Ljubljani, kjer so se šahisti stalno sestajali v Cafe Ronner je bil Glančnik v Celju osamljen.

Da bi ostal v stalnem stiku s šahisti in šahom je nekaj let igral dopisne partije z Bergerjem31 iz

Gradca, Fridrichom 32 iz Ljubljane in Braunejem iz Kočevja. Tako se imamo prav dr.

Glančniku zahvaliti za prve dopisne šahovske partije na Slovenskem, ki so bile zabeležene

tudi v tisku. Najstarejša njegova dopisna partija je iz leta 1870, odigral jo je z Bergerjem

(Berger-Glančnik, 1:0, 58 potez) in nato partija s Fridrichom (Glančnik-Fridrich, remi, 47

potez ).33

V kavarni Kazine so igrali šah zlasti oficirji ljubljanske garnizije. Berger sporoča v

Schachjahrbuchu za Ljubljano, da se šahisti, med njimi sta izstopala Hermann Nickerl in

Henrik Pfeifer, zbirajo v kavarni Kasino.34

29 Slovenski šah, n. d. str. 115-116. 30 Slovenski šah, n.d. 116. 31 Johannes Nepomuk Berger (1845-1933), avstrijski šahist , šahovski teoretik in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n. d. str. 34. 32 Gottfried Fridrich (?-1915), bil je sin ljubljanskega trgovca, pravo je študiral v Gradcu in urejeval

šahovsko rubriko v Grazer Journalu. Od 1887-1900 je služboval v Kamniku kot okrajni glavar kar je bil

tudi v Novem mestu od 1900-1903. Ko je kasnejši velemojster Milan Vidmar opravljal leta 1903 maturo

v Novem mestu je z njim odigral 5 partij, Vidmar ga v spominih napačno imenuje Dietrich!

Bil je eden izmed glavnih propagaterjev šaha na Slovenskem, v: Slovenski šah, n.d. str. 134. 33 Slovenski šah, n.d. str. 134. 34 Johannes Berger, Schachjahrbuch 1892/93, Graz 1893, str. 212.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 13 Österreichische Schachzeitung je leta 1872 prvič objavil v Ljubljani odigrano partijo

(Braune-Glančnik, 1: 0, 22 potez ). Časopisi so prinašali razne šahovske novice iz slovenskih

krajev, največ pa jih je bilo iz Ljubljane. V Gorici se je okrog leta 1885 razvijala živahna

šahovska dejavnost, saj je profesor Franc Plohl, ki je bil reševalec problemov v Ljubljanskem

Zvonu in vnet igralec, spodbujal dijake k igranju šaha. Osmošolec Andrej Uršič pa je že

objavljal svoje prve probleme. Leta 1911 je bil v Gorici organiziran prvi turnir, kjer je igralo

10 domačih šahistov. Prvo mesto je osvojil prof. Fran Ferjan, ki je bil eden od prvih

partnerjev mlademu Milanu Vidmarju v letih 1899/1900.35

V Mariboru so organizirano šahirali že proti koncu 19. stoletja saj lahko med leti 1897-

1907 zasledimo delovanje Mariborskega šahovskega kluba36, ki je štel 12 igralcev. Prostore

so imeli v kavarni Meran, predsednik pa je bil I. F. Payer. Ko je leta 1903 »Grazer

Schachgesellschaft« proslavljala 30-letnico obstoja, so k slavju, poleg dunajskih šahistov,

uradno povabili tudi Mariborski šahovski klub, ki se je povabilu odzval.37

Proti koncu 19. stoletja so začeli ljubljanski šahovski krožki hitro napredovati in so

združevali nekaj najmočnejših šahistov. Nekateri izmed njih kot npr. Zupančič, Funtek in

Poljanec so bili neposredno povezani z rastjo našega prvega velemojstra Milana Vidmarja.

Prvak Ljubljane in po Vidmarjevi sodbi igralec mojstrske moči je bil takrat nesporno Henrik

Pfeifer (1864-1932). Bil je pravnik, prvi slovenski stenograf in tajnik Krajnskega deželnega

zbora. Ustanovil je prvi slovenski šahovski krožek v Ljubljani. Kot prvaka Ljubljane ga je

1902 pred odhodom na študij na Dunaj izzval na dvoboj šestnajstletni Milan Vidmar. Po

živahnih in ostrih partijah je Vidmar zmagal z 5,5 : 2,5. Več let je Pfeifer urejal šahovsko

rubriko v Slovencu.38

Pobuda za ustanovitev enotnega šahovskega kluba je bil velik uspeh dr. Milana

Vidmarja na mednarodnem šahovskem turnirju v San Sebastianu 1911, ko se je uvrstil takoj

za zmagovalcem, mladim J. R. Capablanco. To je še bolj navdušilo Slovence za šah in za

trdnejše organizacijsko povezovanje. Tako so v Ljubljani dne 31. januarja 1912 v salonu

restavracije Pri starem Rimljanu na Rimski cesti 4 ustanovili Ljubljanski šahovski klub. Za

predsednika so izvolili Henrika Pfeiferja, za namestnika prof. Ludvika Vagajo in za tajnika dr.

Miroslava Vrančiča.39

35 Slovenski šah, n.d. str. 116. 36 Marburger Schachzirkel. 37 Slovenski šah, n.d. str. 156. 38 Slovenski šah, n.d. str. 135. 39 Slovenski šah, n.d. str. 136.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 14 Aprila 1912 so priredili prvenstveni turnir LŠK z 10 udeleženci, kjer je zmagal

Hermann Nickerl z 8,5 točkami iz 9. partij Dr. Vidmar je 28. avgusta 1912 odigral handicap

match z 7 šahisti in zmagal z 5,5 : 1,5. Zmagal je Nickerl, remiziral pa Rudolf Palčič. 7.

septembra 1912 pa je dr. Vidmar odigral simultanko z 21 šahisti in zmagal 18 : 3 in imel

predavanje o turnirju v San Sebastianu 1911, kjer je postal velemojster.40

2.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIRJI V AVSTRO-OGRSKI

Avstro-Ogrska monarhija, ki je bila pravi konglomerat narodov in v kateri so živeli tudi

Slovenci, je imela v svoji 50-letni zgodovini številne mednarodne šahovske turnirje, na

katerih sta igrala le dva slovenska šahista. To sta bila Ivan Martinolič (1884-1910) iz Trsta, ki

je veliko obetal, vendar ga je mladega »pokosila« tuberkoloza in Milan Vidmar, ki je z

svojimi uspehi na mednarodnih šahovskih turnirjih od leta 1904 naprej ponesel sloves

slovenskega šaha v svet.41

Prvi šahovski turnir v Avstro-Ogrski, ki še ni bil mednarodni, je bil v Gradcu od 15. 9.

24. 9. 1870. Graški šahisti so izrabili številne prireditve ob proslavi 50-letnice Štajerske

deželne kmetijske družbe ter vključili v program, po vzgledu angleških, francoskih in

nemških šahovskih turnirjev, tudi prvi šahovski turnir v Avstro-Ogrski. Hitro je bil sestavljen

komite, v katerem je bil predsednik grof Humbert Czernin, podpredsednik

Feldmarschalleutnant Franz Jungbauer, tajnik Johann Berger, blagajnik Gašper Kos, ostali

člani pa Gottfried Fridrich, baron Gorizutti, vitez Rudolf Plazer, dr. Heinrich Posener in dr.

Ferdinand Saria. Odbor je sestavil program šahovske prireditve in začel zbirati finančna

sredstva. Med graškimi šahovskimi prijatelji oz. donatorji je prostovoljna zbirka navrgla 300

goldinarjev, obrnili pa so se še tudi na šahovske klube na Dunaju, v Pragi in Pešti. Dunajski

šahisti so edini prispevali 107 goldinarjev. Za turnir je odbor družbe Ressource dal komiteju

na voljo dvorano z ustreznimi mizami. Nagradni fond je bil 500 goldinarjev, nagrade pa so

bile določene na 200, 150, 100 in 50 goldinarjev.42

Da bi zagotovo privabili šahiste iz tujine, je bilo v programu določeno, da bodo igralci

odigrali med seboj samo eno partijo, čas za razmišljanje pa je bil omejen na 5 minut za

potezo. Poleg šahovskih mojstrov iz tujine, največ iz Nemčije, so se prijavili na turnir skoraj

vsi najmočnejši domači šahisti, saj še nikoli niso imeli priložnosti, da tekmujejo oz. da se 40 Wiener Schachzeitung 1913, letnik XVI, št. 15-18, str. 272. 41 Slovenski šah, Kmečki glas, Ljubljana 2002, str. 28. 42 Prof. Ivan Zika, Prvi šahovski turnir na ozemlju Avstro-Ogrske v Grazu 1870, str. 53, v: Gradivo za zgodovino

šaha, Medobčinski muzej Kamnik.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 15 pomerijo na kakšnem turnirju. Turnir v Gradcu je za slovensko šahovsko zgodovino še

posebej zanimiv, ker so na njem šahisti iz naših krajev dosegli lepe uspehe, še posebej Gašper

Kos. Organizatorji so predvidevali močan mednarodni turnir, toda zaradi francosko-pruske

vojne, ki je izbruhnila že avgusta 1870 so bili razen dr. Carla Göringa (1841-1879) iz

Leipziga, prisiljeni odpovedati udeležbo vsi povabljeni tujci. Med njimi sta bila slavna prof.

Adolf Anderssen (1818-1879) iz Breslaua, zmagovalec mednarodnih turnirjev v Londonu

1851, Londonu 1862 in Baden-Badnu 1870 in Louis Paulsen (1833-1891) iz Nassengrunda,

zmagovalec številnih dvobojev in udeleženec prvega ameriškega šahovskega kongresa v New

Yorku 1857 in odličen teoretik. Svoji prijavi sta preklicala tudi problemista dr. Konrad Bayer

iz Olomouca in grof Arnold Pongracz iz Trenčina na Slovaškem. Niti iz Prage in Pešte pa tudi

iz bližnjega Dunaja, ni prišel noben šahist, čeprav je šahovski mecen Ignatz Kolisch, ki je

živel na Dunaju obljubil, da bo prišel na turnir kot opazovalec.43

Tako se je otvoritve turnirja v Gradcu udeležilo samo 14 igralcev, sporazumeli so se, da

bodo odigrali vsak z vsakim po 2 partiji hkrati, ne pa v zaporednih krogih. Med udeleženci so

bili večinoma graški šahisti poleg njih pa še Braune iz Kočevja, Fridrich iz Ljubljane, ki je

takrat študiral v Gradcu , Franz Wewerka iz Celovca in Gašper Kos iz Borovnice pri

Ljubljani, ki pa je že od leta 1866 stalno živel v Gradcu. Ostali avstrijski šahisti, ki so bili

prijavljeni, pa so v zadnjem trenutku udeležbo odpovedali. Tako je turnir v Gradcu izpadel

kot borba nemškega šahista dr. Göringa, ki je veljal za favorita, s štajerskimi in krajnskimi

šahisti, ki so prvič nastopili na kakšnem turnirju.

V Deutsche Schachzeitungu 1870 in 1871 Berger podrobno analizira turnir, komentira

nekatere partije in pravi :

» Gost turnirja dr. Göring je že v prvi partiji trčil na Gašperja Kosa. V dobljeni poziciji je

naredil napako in partija se je končala remi, drugo partijo pa je Kos dobil. Dr. Göring se je

maščeval v naslednjih 16. partijah, ki jih je vse dobil, vendar izgubljene poldruge točke v

srečanju s Kosom ni mogel več nadomestiti in ujeti vodečega Bergerja. V borbi s Kosom so še

drugi igralci doživeli presenečenje.

Tako je izgubil s Kosom edino partijo zmagovalec turnirja Berger, dr. Possener obe,

Jungbauer je uspel napraviti proti Kosu samo en remi. Moramo priznati izreden talent šahista

Kosa in njegovo praktično izvežbanost, na drugi strani pa mu pri pregledu partij ne moremo

43 Prav tam, str. 53.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 16 odrekati nekoliko sreče. Kos je izgubil edino partijo z Bergerjem, remiziral pa je še z

Braunejem ». 44

V odmoru, ki je zaradi odsotnosti Jungbauerja trajal nekaj dni, spremljati je moral

cesarja Franca Jožefa I. na obisku že omenjene razstave, je Berger igral simultanko na slepo

proti 5 igralcem. V igri, ki je trajala 10 ur, je Berger zmagal s 3, 5 : 1, 5. 23. septembra 1870

pa je bila igrana posvetovalna partija. Bele figure so vodili Berger, Plazer in Braune, črne pa

dr. Göring, Kos in Fridrich, ki so tudi zmagali v 59. potezi.45

Odločitev za prvo mesto je padla šele na koncu turnirja v obeh srečanjih med

Bergerjem in dr. Göringom. Berger je dobil obe partiji in zasedel prvo mesto s 24, 5 točkami.

Izgubil je samo partijo s Kosom in enkrat remiziral s Fridrichom. Kos je dosegel 23, 5 točke.

Izgubil je eno partijo z Bergerjem, z njim pa so po eno partijo remizirali Jungbauer, Braune in

Fridrich. Dr. Göring se je moral zadovoljiti s tretjim mestom z 22, 5 točkami.

Prvi avstro-ogrski turnir v Gradcu 1870 se je tako končal z naslednjim rezultatom :

1. Berger 24, 5; 2. Kos 23, 5; 3. dr. Göring 22, 5; 4. Jungbauer 19; 5. Fridrich 15, 5; 6. dr.

Possener 13; 7.-8. Helms 10; 9/10. dr. Blasche, Braune 9; 11. dr. Leyer 8, 5; 12. v. Kuenberg

6, 5; 13. grof Corti 5, 5; 14. v. Steindl 4, 5.

Deutsche Schachzeitung je poročal, da je Wewerka s kontumacom izgubil kar 6 partij, Braune

pa 2. Razlogov, žal, ne poznamo. S tega turnirja imamo objavljenih le 6 partij46.

Gašper Kos (1825-1916) iz Borovnice pri Ljubljani, je bil v vojaški službi in se je kot

nadporočnik bojeval z Radetzkym v Italiji. Nato se je za stalno naselil v Gradcu 1866, kjer je

preživel več kot pol stoletja Kot posestnik mlinov in obširnih zemljišč je bil med

uglednejšimi meščani. Še iz vojaške službe je prinesel navdušenje in talent za šah. Postal je

stalni član šahovskih omizij v Gradcu in je bil za Bergerjem najmočnejši igralec, večkrat je bil

izvoljen v odbor graškega šahovskega društva (Grazer Schachgesellschaft). Od leta 1868, ko

je Berger objavil prvo partijo oz. končnico, ki jo je s Kosom dobil, najdemo Kosovo ime (kot

Kaspar Koss) stalno v šahovskih publikacijah. Berger je objavil lepo število partij, ki jih je

igral s Kosom, vendar samo tiste, ki jih je dobil. Tudi iz izgubljenih partij se lahko prepričamo

o njegovi šahovski moči.47

44Prof. Ivan Zika, n. d. str. 54-55. 45 Partija je bila objavljena v Deutsche Schachzeitung 1870, letnik XVII, št. 12, str. 364-365. 46 Deutsche Schachzeitung 1870, letnik XVII, št. 11, str. 323-325. 47 Prof. Ivan Zika, n.d. str. 51.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 17 Če prelistamo nekaj letnikov Deutsche Schachzeitunga bomo našli tudi dve lepi zmagi

Kosa nad Bergerjem. V starosti 75 let je v Gradcu 1900 leta premočno osvojil 1. mesto v

drugi turnirski skupini t. i. Hauptturniera. Leta 1911, torej v 87 letu starosti, je na dvokrožnem

turnirju v Gradcu z 11. igralci zbral 8, 5 točke in zasedel 9. mesto.48

Organizirano šahovsko življenje v Avstro-Ogrski monarhiji je začelo počasi v 70-ih

letih 19. soletja, dohajati razvoj, ki so ga že dosegli v Angliji, Franciji in Nemčiji. Šahovski

mojster Ignatz Kolisch, ki je obljubil, da se bo udeležil prvega avstro-ogrskega turnirja, na

katerem naj bi se šahisti iz obeh delov monarhije dogovorili o skupni organizaciji, je prišel v

Gradec, ko so se igralci že razhajali. Prvi avstro-ogrski turnir v Gradcu 1870 leta je imel

vendarle velik pomen, saj je zaoral prvo globoko brazdo v ledino šahovskega življenja

Avstrije. Johannes Berger je predlagal, da naj bi bil leta 1871 šahovski turnir (kongres) v

Pešti, leta 1872 v Pragi in leta 1873 na Dunaju, kjer bi se na veliki šahovski prireditvi, ki bi

bila v okviru svetovne razstave, zbrali vsi najmočnejši šahisti sveta. Že med samim graškim

turnirjem je Berger predložil osnutek pravil za Avstrijsko šahovsko zvezo (Österreichischer

Schachbund), ki je bil z odobravanjem sprejet, Kolisch pa je obljubil, da se bo zavzel, da bo

predlog na Dunaju čim prej sprejet. Po predlogu naj bi Avstrijska šahovska zveza obsegala

ves teritorij Avstro- Ogrske, prirejala bi naj vsako leto mednarodni turnir in izdajala svoje

glasilo. Seveda se vsa pričakovanja Bergerja niso izpolnila. Mednarodnih turnirjev v Pešti

1871 in v Pragi 1872. leta ni bilo, pač pa so bili na drugem polju doseženi presenetljivi

uspehi. Zanimanje za šah se je v tisku po letu 1871 močno povečalo, saj so se pojavile

številne nove šahovske rubrike, kot npr. v zelo čitanem Wiener Salonblattu . Aprila 1872 je

začelo izhajati tudi avstrijsko šahovsko glasilo Wiener Schachzeitung. Izdajatelj Hermann

Lehner je upal, da ne bo doživelo usode Falkbeerjevega glasila49 in da bo novo glasilo za

Avstrijo to, kar je Deutsche Schachzeitung za Nemčijo.50

Avstrijska šahovska zveza še ni bila ustanovljena, ko je elitno Dunajsko šahovsko

društvo (Wiener Schachgesellschaft) organiziralo in izvedlo 1873. leta na Dunaju prvi

mednarodni šahovski turnir v Avstro-Ogrski monarhiji. Predsednik društva je bil namreč velik

mecen in baron Rothschild, katerega bomo v zvezi z Vidmarjem v nadaljevanju še večkrat

omenjali, podpredsednik pa že znani Kolisch. Oba sta bila pomemba evropska finančnika, ki

48 Slovenski šah, n. d. str. 133. 49 Ernst Karl Falkbeer (1819- 1885), avstrijski šahist in teoretik. Izdajatelj in prvi urednik avstrijskega

Šahovskega glasila Wiener Schachzeitung , ki je izšlo januarja 1855. Z deveto številko septembra 1855

je prenehalo izhajati, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 420. 50 Prof. Ivan Zika, n.d. str. 56.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 18 sta lahko zagotovila finančno podlago za tako velik turnir. Zmagovalec turnirja, ki je potekal

v času velike svetovne razstave, je bil Wilhelm Steinitz (1836- 1900) kasnejši prvi svetovni

šahovski prvak (1886), ki je bil rojen v Pragi. Avstro-Ogrska šahovska zveza je bila formalno

ustanovljena na kongresu v Gradcu 1890 leta v času manjšega mednarodnega šahovskega

turnirja. Navzoči so bili tudi člani oz. predstavniki madžarskega šahovskega življenja iz

Budimpešte s tajnikom Makovetzom51 na čelu, vendar je zveza že leta 1892 prenehala

delovati zaradi premajhnega zanimanja šahovskih društev.52

Naslednji mednarodni šahovski turnirji v Avstro-Ogrski, v oklepaju so imena in priimki

zmagovalcev, so bili še : Dunaj 1882 (1.-2. Wilhelm Steinitz, Simon Winawer), Gradec 1890

(1. Gyula Makovetz), Budimpešta 189653 (Mihail I. Čigorin) in najmočnejši turnir v 19.

stoletju, Dunaj 1898 (1. dr. Siegbert Tarrasch) posvečen 50-letnici vladanja cesarja Franca

Jožefa I., bolj znanega pod imenom »Kaiser- Jubiläums-Schachturnier-Wien 1898«. V

začetku 20. stoletja, ko se na šahovski sceni pojavi Milan Vidmar, pa so to : Karlsbad 1907

(1.Akiba Rubinstein), Dunaj 1907 (Jacob Mieses), Dunaj 1908 (1.-3. Oldrich Duras, Geza

Maroczy, Carl Schlechter), Praga 1908 (1.-2. Oldrich Duras, Carl Schlechter), Karlsbad 1911

(1.Rihard Teichmann), Pystian 1912 (1. Akiba Rubinstein), Budimpešta 1913 (1. Rudolf

Spielmann) in Kaschau 1918 (1. Rihard Reti). Igrani so bili tudi trije mednarodni gambitni

šahovski turnirji : Dunaj 1903 (1. Mihail I. Čigorin), Abbazia 1912 (1. Rudolf Spielmann) in

Baden- Wien 1914 (1. Rudolf Spielmann).54

51 Gyula Makovetz (1860- 1903), madžarski šahist in pisec, zmagovalec mednarodnega turnirja v Gradcu

1890 leta, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n. d. str. 227. 52 Prof. Ivan Zika, n. d. str. 57. 53 Mednarodni šahovski turnir v Budimpešti 1896 je bil organiziran v čast 1000- letnice Madžarske države. 54 Slovenski šah, n.d., str. 28-29.


2.5. ŠAHISTI AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE

Z vsemi zgoraj naštetimi zmagovalci mednarodnih turnirjev, ki jih bomo v

nadaljevanju dobro spoznali, je na številnih mednarodnih turnirjih igral tudi Milan Vidmar.

Avstro-Ogrska pa ni slovela samo po mednarodnih turnirjih, temveč tudi po odličnih šahistih

in šahovskem časopisu svetovnega slovesa, kot je to bil znani Wiener Schachzeitung (1898 –

1916), ki je v tem obdobju objavil kar 2205 komentiranih partij in številne članke iz šahovske

teorije in zgodovine.55

Šahisti Avstro-Ogrske, ki so omenjeni v tem pregledu, po abecednem vrstnem redu, so

bili nemške, madžarske, romunske in slovanske narodnosti. Najboljši so bili Adolf Albin

(1848-1920), Johannes Berger (1845-1933), Rudolf Charousek (1873-1900), Oldrich Duras

(1882-1957), Berthold Englisch (1851-1897), Ignacz Kolisch (1837-1889), Georg Marco

(1863-1923), Geza Maroczy (1870-1951), Josef Noa (1856-1903), Julius Perlis (1880-1913 ),

Moritz Porges (1857-1909), Rihard Reti (1889-1929), Carl Schlechter (1874-1918), Adolf

Schwarz (1836-1910), Rudolf Spielmann (1883-1942), Savielly Tartakower (1887-1956),

Max Weiss (1857-1927), Alexander Wittek (1852-1894) in Adolf Zinkl (1871-1944).56

Z odličnimi rezultati na mednarodnih turnirjih pa so izstopali Duras, Maroczy, Reti,

Schlechter, Spielmann, Tartakower in Milan Vidmar, ki ga bomo spremljali v njegovi bogati

polstoletni šahovski karieri.

55 Glavni urednik je bil šahovski mojster Georg Marco (1863- 1923). Izšlo je 284 številk, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n. v. str. 231 in 61. 56 Zdravko Savić, Mednarodni šahovski turnirji v 19. stoletju, Maribor 2000, rokopis .


3. VIDMARJEV VSTOP V ŠAHOVSKI SVET

Milan Vidmar se je rodil v Ljubljani 22. junija 1885 v meščanski družini.57

Vidmar kot otrok sprva ni pokazal večjega interesa za šah, saj je bil rojen v sredini, kjer je

šah še bil v povojih in se je z njim seznanil razmeroma pozno, ko je kot 15-letnik obiskoval

ljubljansko realko. Toda že po prvih korakih na 64 črnobelih poljih se je pokazala njegova

izredna nadarjenost. S sošolcem Franom Ferjanom sta do takrat igrala halmo.58

Nekega zimskega večera 1899/1900 leta mu je oče, Josip Vidmar, ki je igral šah zaradi

zabave rekel:

»Tiste igre, ki jih imata s Ferjanom, so nespametne. Pameten si že dovolj, da se lotiš resnejših

stvari. Ničesar ne bi mogel reči, če bi igrala šah. Šah, da šah, to je duhovita igra. Z mamo sva

jo nekoč igrala. Toda prepirala sva se ob šahovnici, pa sem se ji umaknil«. 59

Oče se je zamislil in mu začel pripovedovati o čudovitih figurah, o groznem skakaču in

o svojem šahovskem učitelju. Vidmar je vse to »požiral« in zazdelo se mu je, da mora biti

šah nekaj čudovitega. S vprašanji ni bilo konca in oče se je začel previdno umikati z odgovori,

ko je dosegel, da je bila halma potisnjena v drugi plan in da ga je s tem postavil pred vrata v

šahovski svet.60

Svojo prvo šahovnico in figure si je naredil kar sam iz lepenke. Trdnjavam je dal obliko

valja, lovcem pa stožca, kmetje pa so bili majhni stožci. Ni pa zapisano, kako je naredil

skakače in kraljevski par, vemo le to, da je bil šah uporaben. Oče je bil zelo presenečen, ko je

Vidmar tretji večer po usodnem prvem pogovoru o šahu takoj po večerji postavil šahovnico s

figurami na mizo in ga prosil za igro. Še prej mu je povedal, da so ga sošolci naučili

šahovskih pravil. Tako sta igrala nekaj večerov. Ko je oče uvidel, da ga je sin začel

premagovati, je prenehal.61

Svetoval mu je naj igra s šošolci če že mora. Ozirati se je začel po razredu in hitro našel

prve nasprotnike. Z Leonom Funtkom, ki je bil odličen učenec in violinist sta igrala v šoli, kar

na koščku papirja, na bežno narisani šahovnici. Figure sta označevala s črkami, prestavljala

sta jih preprosto, radirka in svinčnik sta opravila vse. Funtka je kmalu zamenjal močnejši

57 Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, knjiga 14, str. 232. 58 Dr. Slavko Petrović, Dr. Milan Vidmar (1885-1962), Šahovska naklada, Zagreb 1975, str. 7. 59 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja ob šahovnici, DZS, Ljubljana 1951, str. 9. 60 Prav tam, str. 9. 61 Prav tam, str. 9.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 21 Gilbert Zupančič, ki je dokončno izrinil halmo in Frana Ferjana iz njegovega novega

življenja, sicer pa že vemo, da je Ferjan kasneje tudi bil odličen šahist in zmagovalec turnirja

v Gorici 1911. leta. Od začetka mu je bil Zupančič premočan nasprotnik, toda nekega večera

je v skromni knjigarni Pod Trančo odkril knjižico o šahu, ki mu je odkrila skrivnost, da ima

šah svoje knjige, časopise in teorijo. Šah mu je postal več kakor igra med igrami. Ta prva

šahovska knjižica, ki je bila pisana v nemškem jeziku, mu je zbudila silno »žejo« v njegovi

mladi glavi, denarja pa ni imel, da bi to »žejo« potešil. Kljub temu je rad stikal po starinarnah

ob Ljubljanici. Imel je srečo, ko je našel že močno rabljeno knjigo, ki jo je napisal Portius62,

in si je zanjo vendarle izposodil potrebne vinarje63. Napredek v njegovi igri je kmalu začutil

tudi Zupančič. Oba sta se dokopala tudi do znanega Dufresnovega učbenika iz Reclamove

zbirke64. Oba sta študirala otvoritve, dalje kot do Italijanske partije in Evansovega gambita pa

nista prišla65. Leto 1900 je minilo brez večjega napredka, le tehtnica njunih borb se je vse bolj

nagibala na Vidmarjevo stran. Funtek, Ferjan in Zupančič mu niso bili več kos.66

Spomladi 1901 leta se je Vidmar seznanil z močnim šahistom Franom Poljancem, ki se

je sistematično ukvarjal s šahom. Imel je bogato šahovsko knjižnico. Nesebično je Vidmarju

posojal številne šahovske knjige in časopise, ki jih je strastno bral in si marsikaj prepisoval.

Tako mu je Poljanec »odprl vrata« v svet šahovskih kombinacij. Proti koncu 1901 leta se je s

Poljancem že lahko kosal, leta 1902 pa ga je premagal v dveh dvobojih67.

Iz Poljančevih šahovskih časopisov je izvedel, da se po svetu igrajo veliki mednarodni

šahovski turnirji, da živijo šahovski mojstri in da je dr. Emanuel Lasker 68 svetovni šahovski

prvak. Šestnajstletnika je tako strupeno vabila varljiva šahovska slava v širni svet, da se je

odločil vreči Laskerja s prestola. Poljanec je tako Vidmarju odkril dotakrat povsem nepoznan

šahovski svet, saj je prvič slišal za imena Anderssena, Morphyja, Steinitza, Čigorina,

Tarrascha, Laskerja in Pillsburyja69.

Mladi Vidmar je takrat razmišljal: 62 K. J. S. Portius, Katechismus der Schachspielkunst, Leipzig 1860, 3 izdaja. 63 Denarna reforma v Avstro-Ogrski je bila 2. 8. 1892. Osnovna enota je bila 1 krona=100 hellerjev. 64 Jean Dufresne, Kleines Lehrbuch des Schachspiels, Leipzig 1881. Bilo je več izdaj npr. 1884, 1887, 1892. 65 Italijanska partija : 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lc4 Lc5 4. c3 ali 4. d3 in Evansov gambit : 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6

3. Lc4 Lc5 4. b4 spadata v šahovski teoriji k odprtim igram. 66 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n. d. str. 10. 67 Vidmar je v prvem dvoboju zmagal z 11:6 (+10 -5 =2). 68 Dr. Emanuel Lasker (1868-1941), nemški šahist, drugi svetovni šahovski prvak v zgodovini (1894-1921), v:

Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n. d. str. 194. 69 Dr. Slavko Petrović,n.d. str. 7.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 22 » Potovati po svetu, z Dunaja v Pariz, iz Pariza v London, iz Evrope v Ameriko, s turnirja na

turnir, iz dvoboja v dvoboj, zmagovati povsod, zbirati nagrade, priznanja, slavo: to je bila

skrbno skrivana smernica mojega komaj začetega življenja. Jezike sem strastno študiral:

angleščino, francoščino. S skromnimi sredstvi sem si priboril ustrezne učbenike. Starši so

takrat seveda mislili, da bom postal filozof-jezikoslovec, in zadovoljni so bili z menoj. V

resnici sem potreboval jezike za svoj veliki načrt, za potovanja, za šahovske pohode«.70

Vidmar se je zavedal in vedel, da je v življenju najvažnejše veliko in sistematsko delati

in on je to delal, tudi takrat, ko mu je oče v počitnicah 1901 leta izrekel prepoved igranja in

študij šaha, ko mu je zaplenil šah in številne zvezke, v katere je prepisoval iz Poljančevih

knjig in revij. Ogenj je vse to pokončal, oče pa le ni bil kos »ognju« v njegovi mladi glavi.

Poljanec mu je večkrat pripovedoval, da živi v Ljubljani pravi šahovski mojster Henrik

Pfeifer. Rodila se je ideja oz. želja, da bi igral dvoboj s pravim mojstrom, saj mu tudi Poljanec

ni bil več v stanju nuditi dostojen odpor, kljub temu da mu je bil prvi resnični šahovski

mentor.71

Prepričan, da bo premagal mojstra Pfeiferja v nekaj mesecih, se je jeseni 1901 leta

odločil za drzen podvig, kot pravi:

»V sedmo šolo sem stopil, osmo pa sem sklenil odrezati. Kako? Preprosto z zrelostnim izpitom

na realki, ki je imela le sedem razredov. Na videz sem torej zavrgel filozofijo in se odločil za

tehniko. V februarju 1902. leta sem se res prijavil kot eksternist k zrelostnemu izpitu na

ljubljanski realki. Birokratom na gimnaziji in na realki sem postal takoj trn v peti. Toda malo

sem se menil zanje: moja pot je bila preostro začrtana. V zadnjih dneh junija sem imel

zaželeno zrelostno spričevalo v rokah, nekaj dni kasneje pa spričevalo o dovršenem sedmem

razredu gimnazije«.72

In končno, poleti 1902 leta je prišlo v Ljubljani do znamenitega dvoboja za nekakšen

naslov slovenskega prvaka med 17-letnim Vidmarjem in 37-letnim Pfeiferjem, ki se je

nepričakovano končal z zmago Vidmarja s 5,5 : 2,5.73

Pfeifer je igral dobro premišljeno pozicijsko igro, rad je imel ostre zaplete in izvrstno se

je znašel v končnicah. Otvoritve je rad poenostavljal, da je lahko hitreje prišel do končnice,

70 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n. d. str. 11. 71 Prav tam, str. 11. 72 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 11-12. 73 5,5 : 2,5 (+5 -2 =1), partije so ohranjene v številnih Pfeiferjevih zapisih partij, saj je imel bogato

šahovsko knjižnico.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 23 dobro je vedel, da mlajši igralci zanemarjajo končnice, ker se prvenstveno izživljajo v

kombinacijah srednje igre. Ko mu je v drugem letu šahovskega udejstvovanja Poljanec

posodil znano knjigo Dreihundert Schachpartien74, ki jo je napisal nemški velemojster

dr. Tarrasch75, eden izmed velikanov moderne šahovske šole, je dobil v roke učbenik, ki ga ni

mogel prehvaliti. Tarrasch je v pripombah k svojim partijam iz obdobja 1881-1894 temeljito

opisal načela moderne šahovske šole, načela, ki jih resnični avtor, nekdanji svetovni šahovski

prvak Wilhelm Steinitz76, ni znal izraziti v neoporečni obliki. Vidmarju je imponirala

sigurnost, s katero je Tarrasch »ex kathedra« prenašal svoje poglede in delil šahovsko

znanje. Vsi šahovski velemojstri Vidmarjeve generacije so bili Tarraschevi učenci. To mu je

kasneje večkrat potrdil tudi Rubinstein.77 Vidmar kot doraščajoči mojster ni prejemal

šahovsko izobrazbo samo od Tarrascha, navduševala ga je tudi igra Pillsburyja78, ki je bil

rojen kombinatorik in velik napadalec. Marsikaj je k Vidmarjevi kasnejši igri prispeval prav

Pillsbury, ki ga je imel priložnost opazovati na velikem mednarodnem gambitnem turnirju na

Dunaju 1903. leta.79

Vestno je preigraval tudi partije svetovnega šahovskega prvaka Laskerja in že takrat je

trdil, da je bil Lasker najbrž največji šahovski genij vseh časov. Ko se je jeseni 1902 leta

odpravljal študirat na Dunaj, je za slovo od Ljubljane odigral v kavarni Prešeren simultanko

na slepo proti osmim nasprotnikom. Med njimi je bil tudi pesnik Oton Župančič. Vidmar je

zmagal z rezultatom 5,5 : 2,5. Slepim simultankam se je kasneje dokončno odpovedal, saj je

spoznal, da so zelo naporne in so tretirane le kot senzacijske prireditve, nimajo pa resnične

vrednosti. Pfeifer mu je ob slovesu krepko stisnil roko in mu dejal, da bo kmalu velik mojster.

Seveda si ni upal verjeti njegovim besedam, čeprav so bile iskreno mišljene.80

74 Dr. Siegbert Tarrasch, Dreihundert Schachpartien, Leipzig 1895. 75 Dr. Siegbert Tarrasch (1862-1934), nemški šahovski velemojster in pisec, v: Šahmatnij enciklopedičeskij

slovar, n.d. 395. 76 Wilhelm Steinitz (1836-1900), rojen v Pragi, prvi svetovni šahovski prvak od 1886-1894, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 384. 77 Akiba (Kivelevič) Rubinstein (1882-1961), poljski šahovski velemojster in teoretik,v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n. d. str. 341. 78 Harry Nelson Pillsbury (1872-1906), ameriški šahist, eden najmočnejših svetovnih šahistov ob koncu

19. stoletja, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 302. 79 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 23-24. 80 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 25.


4. DUNAJSKA »VISOKA« ŠAHOVSKA ŠOLA IN PRVI MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIRJI

Ko se je Vidmar jeseni 1902 leta odpravljal študirat na Tehniško visoko šolo na Dunaj,

je imel Tarraschevo šolo že za seboj. Imel je tudi zbirko »nesmrtnih« Morphyjevih partij in

temeljit pregled čez najpomembnejše partije romantične dobe 19. stoletja. Šahovsko teorijo

oz. otvoritve se je naučil iz »starega« Bilguera81 in je o šahu vedel skoraj vse. Dunaj je bil v

začetku 20. stoletja eden od najpomembnejših šahovskih centrov Evrope. Vidmar je skoraj

vse popoldneve v letih 1902-1906 presedel ob šahovnici v borbi z različnimi šahisti, v

znameniti kavarni Central, ki je bila v poslopju nekdanje borze v srcu starega Dunaja. Imela

je številne prav svojevrstne prostore in v nizu teh prostorov je bila tudi t.i. »umetniška soba«.

Tu je bilo nekoč pravo dunajsko šahovsko središče. Imena »umetniška soba« mu seveda ni

prislužil šah, temveč številni umetniki, ki so radi igrali šah kot npr. Oskar Strauss, takratni

dvorni kapelnik, zadnji iz rodu Straussov, ki so iz Dunaja naredili kralja valčkov. Znani veliki

igralci iz dunajskih gledališč so prav tako igrali šah za denar v kavarni Central .82

Med vsemi temi šahisti pa so živeli tudi nastajajoči šahovski mojstri kot npr: dr.

Perlis83, Tartakower84, Nimcovič85 in Spielmann86. Močnejši šahisti, kot npr. Schlechter87 so

se sestajali v »Wiener Schachclubu« , ki je bil ustanovljen že 1897. leta s častnim

predsednikom Rothschildom88.

Šah je imel v tem klubu le skromen kotiček, tri sobe. Klubu je šah dajal pošteno ime, ki

so ga vidno podpirali vsakoletni močni klubski turnirji, v velikih časovnih presledkih pa tudi

81 Paul Rudolf von Bilguer, Handbuch des Schachspiels, Leipzig 1880, 6 izdaja (red. C. Schwede). 82 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. 26-27. 83 Dr. Julius Perlis (1880-1913), poljski šahovski mojster, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 295. 84 Dr. Saviely Tartakower (1887-1956), rusko-francoski šahovski velemojster, teoretik in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 396. 85 Aron Isajevič Nimcovič / Nimzowitsch / (1886-1935), latvijski šahovski velemojster, teoretik in pisec, v:

Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 271. 86 Rudolf Spielmann (1883-1942), avstrijski šahovski velemojster, teoretik in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 501. 87 Carl Schlechter (1874-1918), avstrijski šahovski velemojster, teoretik in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičejski slovar, n.d. str. 498-499. 88 Albert von Rothschild (1844-1911), avstrijski industrialec in šahovski mecen, v: Opća enciklopedija

JLZ, Zagreb 1981, knjiga 7, str. 177.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 25 znameniti mednarodni šahovski turnirji, ki so jih financirali člani iz bogatih industrijskih,

veletrgovskih in borznih krogov.89

Že decembra 1902 leta mu je tržačan Martinolič, ki je tudi »študiral« šah v kavarni

Central, povedal, da se bo v Wiener Schachclubu začel močan klubski turnir z bogatimi

nagradami. Za Vidmarja je obstajal velik finančni problem, saj je bilo potrebno vplačati 40

kron letne članarine, kar je bil velik znesek, denarja pa ni imel. Vidmar se spominja:

»Svoj problem sem zaupal sošolcu, ki je poznal moje stremljenje in verjel, da bom prodrl. Ko

sem mu povedal, da bo klubski turnir razdeljeval nagrade, mi je posodil svojo zlato uro, da

sem v zastavljalnici dobil potrebnih 40 kron. Ura je »študirala« več mesecev, ker smo igrali le

nekako eno kolo v tednu, ustrezno dogovorom med udeleženci.

V tem svojem prvem resnem turnirju- igrali smo z urami, petnajst potez v šestdesetih minutah-

sem dosegel šesto nagrado, osvobodil z njo zlato sošolcevo uro in obdržal za ostanek

poslovnega leta dostop do precej obširne klubske šahovske knjižnice«.90

Tako je na svojem prvem klubskem turnirju Wiener Schachcluba 1902/03 leta osvojil

6 mesto. Vrata, ki so vodila na pomembna šahovska tekmovanja, so bila odslej Vidmarju na

stežaj odprta. Prisrčno se je zahvalil sošolcu Milanu Lenarčiču, ki mu je posodil zlato uro.

Zelo rad se je spominjal svoje prve turnirske partije, ki jo je igral z dunajčanom Augustom

Neumannom, ki ga je, žal, 1906 leta pokosila tuberkoloza. Po končanem turnirju se je

Vidmarjevo življenje na Dunaju enolično vleklo po načrtu, ko je dopoldan poslušal

predavanja, popoldan pa je bila borba za vsakdanjo večerjo v Cafe Central, saj je vedno našel

partnerje, ki so bili pripravljeni igrati za celo krono.91

Vidmar se je zanimal tako za problemski kot tudi za dopisni šah. Imamo primer partije,

ki jo je Vidmar kot študent igral s A. Lindbergom iz Eskilstune na Švedskem. Zanimivo je, da

je ob Vidmarjevem priimku zapisano Ljubljana (Laibach), tako lahko sklepamo, da je ob

začetku partije Vidmar še živel v Ljubljani in jo končal na Dunaju oktobra 1904 z zmago s

črnimi figurami v 31. potezi. Zanimiva je tudi pripomba o načinu igre, igrano z menjavo

89 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 27. 90 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 27-28. 91 Milan Vidmar, Spomini, I., Založba Obzorja, Maribor 1964, str. 89.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 26 pisem (Gespielt durch Briefwechel), kar potrjuje, da gre za dopisno partijo, ki se je začela

1902 leta.92

4.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR COBURG 1904 ( XIV. KONGRES NEMŠKE ŠAHOVSKE ZVEZE )

Na dunajski šahovski »visoki šoli« je Vidmar tako zelo napredoval, da je v juliju 1904

lahko potoval kot 19-letnik v Coburg, prijazno srednjeveško mesto v srcu Nemčije. Nemška

šahovska zveza, ki je bila ustanovljena že 1877. leta v Leipzigu pod predsedstvom Hermanna

Zwanziga, je imela vsako drugo leto svoj kongres, na njem pa pomemben mednarodni

šahovski turnir, poleg njega pa več manjših turnirjev.93 Najvažnejši med njimi je bil vedno t. i.

Hauptturnier (glavni turnir), ki je zmagovalcu prinesel mojstrski naslov, ki ga je priznaval

ves takratni šahovski svet. Tako težko je bil dosegljiv. V Coburgu, moral se je seveda pisno

prijaviti, si je Vidmar zastavil cilj, da si bo priboril mojstrski naslov. Denar, v znesku 100

kron za tri tedensko bivanje v Coburgu, si je izposodil pri mami Josipini Jusič. 100 kron je

bilo vredno takrat 80 nemških mark.94

Razpisi oz. programi mednarodnih turnirjev pa so bili objavljeni v šahovskih časopisih.

Kako se je v Coburgu 1904, na svojem prvem mednarodnem turnirju, odrezal mladi Vidmar?

Igral je na Hauptturnier A, kjer je igralo 17 šahistov. Zbral je 13,5 točke iz 16 možnih partij in

si je z dunajčanom Neumannom delil 1-2. mesto. Turnirski pravilnik je zahteval dodatni

dvoboj Vidmar-Neumann za mojstrski naslov. Neumann je v dvoboju štirih partij zmagal z

2,5 : 1,5 in postal šahovski mojster DSB,95 dobil je tudi 300 M nagrade, Vidmar pa 250 M.96

92 Partijo sem odkril v nemški šahovski reviji Deutsches Wochenschach und Berliner Schachzeitung 1904.

Objavljena oz. komentirana je bila v slovenski šahovski reviji Šahovska misel, Maribor, 2001, letnik IX, št. 6-

7, str. 79-80. 93 Mednarodni šahovski turnirji nemške šahovske zveze (D. S. B.) do Coburga 1904 so bili: 1. Leipzig 1879,

2. Berlin 1881, 3. Nürnberg 1883, 4. Hamburg 1885, 5. Frankfurt am Main 1887, 6. Breslau 1889,

7. Dresden 1892, 8. Kiel 1893, 9. Leipzig 1894, 10. Eisenach 1896, 11. Köln 1898, 12. München 1900

in 13. Hannover 1902, v: dr. Kuiper P. Feenstra, Hundert Jahre Schachturniere 1851-1950, Amsterdam 1964,

str. 27-55. 94 Milan Vidmar, Spomini, I., n.d. str. 94. 95 Deutsche Schachbund (Nemška šahovska zveza). 96 Deutsches Wochenschach und Berliner Schachzeitung 1904, letnik XX. št. 32, str. 289-290.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 27 Da je lahko preživel dodatne štiri dni v Coburgu si je pri Przepiorki97, ki je na

Hauptturnier C postal mojster DSB, izposodil 10 M , ki mu jih je tudi vrnil, ko je dobil drugo

nagrado. V tem Glavnem turnirju A so se borili tudi Spielmann, Nimcovič in Duras98, ki so

kmalu postali velemojstri Vidmarjeve generacije. V turnirski tabeli najdemo tudi več

kasnejših mojstrov kot npr. E. Post, E. Cohn, P. Johner in Z. v. Balla. Ko se je Vidmar vrnil

na Dunaj je mami poslal v Ljubljano 100 kron, ki je tudi kasneje financirala njegove

šahovske nastope.99

Kot »skoraj mojster« je Vidmar zapustil Coburg. Za seboj pa je le imel nekakšen »prvi

diplomski izpit« šahovskega študija.100

4.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BARMEN 1905

Spomladi 1905. leta je Vidmarja dosegla novica, da nameravajo Nemci v industrijskem

mestu Barmen v Porurju, severno od Kölna, prirediti velik mednarodni šahovski turnir.

Organizatorji, šahovski turnir je bil posvečen 40- letnici (1865-1905) Barmenskega

šahovskega društva in je trajal od 12. 8. – 29. 8. 1905, so se držali pravil šahovskih kongresov

Nemške šahovske zveze.101

Denarni fond oz. posamezne nagrade so bile višje kot v Coburgu 1904, saj je nagrada za

prvo mesto na mojstrskem turnirju bila 1500 M, na glavnem turnirju (Hauptturnier A), kjer je

igral Vidmar, pa le 400 M.102

Nemška šahovska zveza je hitro prevzela »protektorat« nad kongresom in hkrati

prevzela tudi dolžnost, da podeli zmagovalcu glavnega turnirja naslov mojstra DSB. Vidmar

se je veselil tega turnirja, saj bi mu bila pot v »višino« šahovskega sveta zaprta, če ne bi

97 David Przepiorka (1880-1940), poljski šahovski mojster in problemist, v: Šahmatnij enciklopedičeskij

slovar, n.d. str. 322-323. 98 Oldrich Duras (1882-1957) češki šahovski velemojster, aktiven le do 1914. leta, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 117. 99 Milan Vidmar, Spomini,I., n.d. str. 94. 100 Podrobnejši podatki oz. rezultati iz mednarodnih šahovskih turnirjev so razvidni v poglavju Priloge.

101 Milan Vidmar, Spomini, I., n.d. str. 104. 102 Georg Marco, Der Internationale Schach-Kongress des Barmer Schach-Vereins 1905, Barmen 1905, str. 31.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 28 postal mojster. Razmišljal je o možnosti, da v Barmenu 1905 dobi, kar mu je Coburg 1904

odvzel-šahovsko mojstrstvo.103

Na programu sta bila 2 mojstrska turnirja A in B, 2 glavna turnirja A in B in več

manjših turnirjev npr. 4 skupine s po 6 igralci, kjer so zmagovalci skupin nato igrali finale,

nagrade pa so bile veliko manjše kot na zgoraj omenjenih turnirjih. Vsi turnirji so bili igrani v

prelepi dvorani Concordia, kjer je bilo postavljenih 120 šahovskih miz z garniturami in

šahovskimi urami. Igrala se je ena partija dnevno, 30 potez za 2 uri in v nadaljevanju 15 potez

v 1 uri. Turnir v Barmenu 1905 je bil sicer zelo borben, saj se je od 120 partij z remijem

končalo le 18 partij, vendar je po kvaliteti igralcev bil slabši od Coburga 1904, kjer sta igrala

tudi Nimcovič in Spielmann. Prijavnina za turnir je znašala 20 M, za posebne denarne

nagrade kot npr. za najlepše partije pa je bil fond 1025 M, ki so ga darovali nekateri

meceni.104

Na Haupturnieru A je bilo 16 igralcev. Vidmar je štartal slabo saj je imel po 4. kolu le

1,5 točke, izgubil je z Durasom in manj znanim Heilmannom. Nato je zmagal 9 partij zapored,

med njimi je v 5. kolu premagal tudi Rubinsteina in bil v vodstvu po 13.kolu z 10,5 točkami.

V predzadnjem, 14. kolu, je izgubil s Cohnom105 in si z dunajčanom Loewyjem razdelil 3-4.

mesto za kar sta oba dobila 125 M nagrade, Vidmar pa še 25 M posebne nagrade za najlepšo

partijo s Loewyjem.106

»Vnovič se mi je po vsem tem v Barmenu izmuznil mojstrski naslov. Samo pol točke več sta

namreč dosegla Rubinstein in Duras. Zelo pa sem bil presenečen, ko sem zvedel, da je

Nemška šahovska zveza obema priznala mojstrski naslov. Ali nisem pred letom v Coburgu z

A. Neumannom prav tako dosegel istega vodilnega mesta, pa moral vendarle dodati dvoboj,

ki se mi je nesrečno zaključil ? Ali nisem bil pravzaprav hkrati z Neumannom ravno tako

mojster Nemške šahovske zveze, kakor sta bila sedaj Duras in Rubinstein«?107 se spominja

Vidmar.

To kočljivo vprašanje je Vidmarja mučilo po turnirju v Barmenu vse do poletja 1906

leta. Vidmar pozablja, da je bil organiziran dvoboj za naslov mojstra. Prvi dve partiji med

Rubinsteinom in Durasom sta se končali z remijem, nato pa je moral Rubinstein odpotovati.

103 Milan Vidmar, Spomini, I., n.d. str. 104-105. 104 Wiener Schachzeitung 1905, letnik VIII, št. 3, str. 65-68. 105 Erich Cohn (1884-1918), nemški šahovski mojster, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 167-168. 106 Georg Marco, Internationale Schach-Kongress des Barmer Schach-Vereins 1905, Barmen 1905, str. 87-90. 107 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 107-108.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 29 Ker pa je bil prikazan visok nivo šahovske igre je turnirski odbor določil, da postaneta mojstra

oba.108

Slika 1: Mednarodni šahovski turnir Barmen 1905

Vir: Georg Marco, Internationale Schach-Kongress des Barmer Schach-Vereins, 1905,

Barmen 1905, str. 11.

4.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR NÜRNBERG 1906 ( XV. KONGRES NEMŠKE ŠAHOVSKE ZVEZE )

Sredi svojega četrtega študijskega leta, v mesecu maju 1906 leta je Vidmar zvedel, da

bo Nemška šahovska zveza imela v Nürnbergu svoj kongres z pomembnim mednarodnim

turnirjem. V Nürnbergu, ki je prekrasno nemško srednjeveško mesto, je živel velemojster dr.

Tarrasch, ki je bil Vidmarjev najučinkovitejši šahovski učitelj in v letu 1906 pravi »šahovski

bog«.109

Vidmar mu je ponižno pisal, da je po krivici prišel ob uspeh v Coburgu 1904, ki je bil

nedvomno enakopraven uspehu Rubinsteina in Durasa v Barmenu 1905. Zatrdil mu je, da je

njegov zvesti učenec, da si želi v mednarodni areni pokazati kaj je pridobil iz znane knjige

108 J. Razuvajev, V. Murahveri, Akiba Rubinstein, Caissa Commerce, Beograd 2007, str. 5. 109 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 108.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 30 Dreihundert Schachpartien in svoje verno prepričanje, da mu bo velik učitelj odprl vrata v

nürnberški mojstrski turnir. Dr. Tarrasch se je resnično zavzel za Vidmarja, saj se mu je zdelo

čudovito, da ima v svetu zelo vdanega in hvaležnega učenca, ki mu verjame vse, kar je napisal

in ki ga priznava za najvišjo avtoriteto v šahovskem svetu.110

Ponovno je prosil mamo za financiranje šahovskega nastopa, ki mu je bil to pot izredno

važen. Tako kot za Coburg in Barmen je tudi za Nürnberg dobil potreben denar. To potovanje

ga je vodilo v »višje nadstropje« šahovskega sveta. Ker pa je bil že ves v mreži

manjvrednostnega kompleksa, se je vstopa v mednarodno mojstrsko šahovsko areno resnično

bal. Toda močna volja, ki ga je dotlej že tolikokrat pognala čez nevarne ovire, ga je nazadnje

pripeljala tudi v Nürnberg 1906, ki je bil za njega silovita preizkušnja. Bila je takšna kakor

npr. prva bitka vojaka, ki še ni nikoli prej doživel streljanje topov, strojnic in pušk.111

Nürnberški šahovski klub ali Tarraschev klub je že po tradiciji vsakih 10 let organiziral

mednarodni turnir. Leta 1883 je zmagal Winawer112, 1896 pa svetovni prvak Lasker in leta

1906 Marshall. 113

»Mednarodni šahovski turnir v Nürnbergu 1906 je bil zelo močan, tako da lahko ta rezultat

primerjam z mojim triumfom v Cambridge Springsu 1904« 114 se spominja Marshall.

Mednarodni turnir v Nürnbergu 1906 je bil planiran kot »turnir šampionov«.

Organizacijski turnirski komite se je trudil, da bi povabil vse najmočnejše šahiste tistega časa,

vendar se, žal, niso odzvali oz. prijavili Lasker, Pillsbury in Maroczy.115 Organizatorji so

uspeli povabiti pet velemojstrov in sicer dr. Tarrascha, Schlechterja, Marshalla,

Janowskega116 in Čigorina.117

110 Prav tam, str. 108-109. 111 Prav tam, str. 109. 112 Simon Winawer (1838-1920), poljski šahovski mojster, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 60. 113 Frank James Marshall (1877-1944), ameriški šahovski velemojster, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar,

n.d. str. 232-233. 114 Frenk Maršal, Pedeset godina za šahovskom tablom, Caissa Commerce, Beograd 2008, str. 18. 115 Geza Maroczy (1870-1951), madžarski šahovski velemojster, teoretik in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n. d. str. 232. 116 David Markelovič Janowski (1868-1927), poljsko-francoski šahovski velemojster, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n. d. str. 518-519. 117 Mihail Ivanovič Čigorin (1850-1908), ruski šahovski velemojster, teoretik in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 475-476.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 31 V nürnberški turnir pa je »vdrlo« pet novincev: Spielmann, Przepiorka, Salwe118

Fahrni119 in Vidmar. Spielmann si je nekako »pod roko« pridobil mojstrski naslov, Fahrni in

Przepiorka pa v drugem oz. tretjem Glavnem turnirju v Coburgu 1904. Salwe je užival glas

resnega tekmeca mladega Rubinsteina, ki je že bil priznan mojster. Razen Fahrnija in

Przepiorke so se kmalu vsi novinci »utaborili« v mednarodni šahovski areni. Duras npr., ki je

na mednarodnem turnirju v Ostendeju 1906 prestal svoj prvi mojstrski turnir, je v Nürnbergu

1906 osvojil drugo nagrado.120

Ker je bil Tarrasch v Nürnbergu doma je imel veliko besedo v sami organizaciji

turnirja. Ker je bil dr. Tarrasch počasen igralec je izsilil novo propozicijo glede igralnega

časa. Zanimivo na tem turnirju je bilo, da padec zastavice na šahovski uri, igralec je moral

povleči 15 potez v 1 uri, ni pomenilo izgubo partije, temveč denarno kazen. V Nürnbergu, v

slučaju padca zastavice, so igralcu dodali dodatnih 5 minut. Nato se je vsaka naslednja minuta

prekoračitve časa kaznovala z eno marko. Kdor pa je le prepočasi igral, je dobil ukor. Po

tretjem ukoru pa je moral zapustiti turnir.121

Eksperiment je doživel popolni debakl, saj se je vse končalo s tem, da je »dolg«

udeležencev postal prevelik, nekatere pa bi bilo potrebno že izključiti iz turnirja. Dolgovi so

bili oproščeni, turnir pa so podaljšali saj so po ukinitvi vseh omejitev nekatere partije trajale

več ur.122

Tarrascheva »novost« je bila resnično nepotrebna, saj ni prav nič koristila. Ostala je

ponesrečen poskus in stara pravila so obveljala na vseh kasnejših mednarodnih turnirjih.123

Zaključek turnirja v Nürnbergu 1906 nam sicer prikazuje turnirska tabela, vendar pa

nam molči o trpljenju, ki je spremljala novinca Vidmarja, ko pravi :

»V prvem kolu me je porazil nepomembni Swiderski, v drugem se mi je Duras maščeval za

poraz v Coburgu. V tretjem kolu pohleven remi z E. Cohnom. Nato sijajna zmaga nad velikim

Tarraschem, v petem kolu pa silna borba s Čigorinom in njen nesrečni konec.

118 Georg Henrik Salwe (1862-1920), poljski šahovski mojster,v : Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d.

str. 348. 119 Hans Fahrni (1874-1939), švicarski šahist, teoretik in pisec, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d.

str. 420. 120 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 49. 121 Prav tam, str. 49. 122 Jakov Isaevič Nejštad, Zigbert Taraš, Caissa Commerce, Beograd 2008, str. 66. 123 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 49.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 32 Skrušen izgubim v šestem kolu proti Forgacsu, v sedmem proti Spielmannu V osmem kolu

imam svoj prosti dan, oddih po začetnih naporih. Toda v drugi polovici turnirja nisem več

začetnik, novinec! Trdno stojim na tleh. Brez nadaljnega poraza se prebijem skozi turnir.

Borna poldruga točka iz prvih sedem kol, toda zato 6 točk iz zadnjih devet kol!

Spominjam se, da mi je sotrpin, Spielmann, po partiji z velikim Čigorinom, v kateri sem prav

na koncu s prenagljeno potezo zapravil zmago, svetoval :

˝Na rokah sedite, da ne boste prehitro vlekli˝! Sam je uporabljal ta čudoviti pripomoček zoper

svoje začetniške težave, ki so bile seveda povsem podobne mojim. Novinec, ki se bori z

izkušenimi mojstri, ima neizbežno težko življenje«.124

Vidmar je premagal velemojstra Janowskega, ki je takrat užival velik sloves, remiziral z

velemojstroma Schlechterjem in Maroczyjem ter si z Tarraschem in Snosko-Borovskim125

delil 9-11 mesto. Vidmar se je rad spominjal svoje velike zmage nad takratnim nemškim

prvakom in kandidatom za naslov svetovnega prvaka, nad svojim velikim učiteljem dr.

Tarraschem. Partija je bila ena od najlepših v nürnberškem turnirju, s tem se je strinjal tudi

sam Tarrasch, ki pa mu te zmage ni odpustil, dokler je bil živ. Bil je pač zelo slavohlepen. Z

uspehom nürnberškega turnirja je bil Vidmar zelo zadovoljen, saj je ustrezal življenskemu

načrtu njegovih gimnazijskih let. To je bil »drugi diplomski izpit« njegovega šahovskega

študija, ki mu je dokončno prinesel priznanje mojstrstva v vsem šahovskem svetu.126

Težko bi danes opisali, kakšni so bili Vidmarjevi občutki, ko se je vračal iz Nürnberga

najprej na Dunaj in nato v Ljubljano na počitnice. Ni imel vtisa, da mu gre »plezanje« po

mednarodni šahovski lestvici dovolj hitro navzgor. Z druge strani pa se mu je zdelo, tudi sam

mislim tako, da je začenjal z vrstniki, med katere je že takrat štel Durasa, Rubinsteina in

Spielmanna novo obdobje v velikem svetovnem šahu. Seveda, ne smemo pozabiti

Tartakowerja, ki je na Glavnem turnirju (Hauptturnier) v Nürnbergu 1906 osvojil prvo mesto

in mojstrski naslov Nemške šahovske zveze.

124 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 49-50. 125 Evgenij Snosko-Borovski (1884-1954), ruski šahovski mojster, teoretik in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 129. 126 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 57.


5. ŠAHOVSKI VELEMOJSTRI SKOZI ZGODOVINO ( OD STEINITZA DO KONCA II. SVETOVNE VOJNE )

Prvi korak k formiranju velemojstrskega naslova je naredil Steinitz, ko je osvojil naslov

»Champion of the World« leta 1886 v ZDA, po dvoboju z J. H. Zukertortom. Izjavil je, da

sprejme obvezo, da bo svoj naslov branil proti izzivalcu, ki bo zmagal na pomembnem

mednarodnem šahovskem turnirju. Po tej formuli je Steinitz resnično sprejel in igral dvoboje s

M. I. Čigorinom, I. A. Gunsbergom in E. Laskerjem, zavrnil pa je J. Masona. Tako je Steinitz

uvedel tisto, kar bi mi danes imenovali lestvico kandidatov za match za svetovno šahovsko

prvenstvo.127

Od tega pa do samega velemojstrskega naziva pa so bila važna 90-leta 19. stoletja, ki so

bila v zvezi z dr. Siegbertom Tarraschem. V obdobju od 1885-1894 je dr. Tarrasch zmagal na

4-ih mednarodnih turnirjih128 in številni šahisti so verjeli, da bo on nasledil ostarelega

Steinitza.129

Po zmagi v Dresdenu 1892. leta so Tarrascha iz Havane (Kuba) povabili na dvoboj s

svetovnim prvakom Steinitzem. Kdo bi se lahko odrekel takšnemu povabilu? Tarrasch pa ni

odpotoval v Havano in je v pismu pojasnil svojo odločitev, ko je dejal, da bi bil dvoboj za

naslov svetovnega prvaka dolgotrajen, zahteval pa bi še daljše priprave in kot zdravnik si tega

ne bi mogel privoščiti.130

Prehitel ga je mladi E. Lasker, ki je zmagal na turnirju angleških mojstrov v Londonu

1892 ter zmagal v dvoboju s J. H. Blackburnom. Po zmagi na mednarodnem turnirju v New

Yorku 1893. leta je Lasker takoj izzval Steinitza na dvoboj. Svetovni prvak je načelno pristal

na dvoboj, vendar je zahteval 5000$ za nagradni fond, ki pa ga Lasker ni mogel zbrati.

Kasneje je Steinitz znižal svojo zahtevo na 3000$. V primeru poraza se je svetovni prvak

zaščitil s klavzulo, po kateri bi mu moral Lasker dovoliti povratni dvoboj za naslov

svetovnega prvaka. Steinitz je pristal na izzivalčevo željo, da je dvoboj potekal v New Yorku,

Philadelphii in kanadskem Montrealu 1894 leta. Laskerjeva zmaga z 12 : 7 (+10 -5 =4 ) je bila

visoka in zaslužena. Kljub temu je šahovski svet s negodovanjem in skepso sprejel »rokado«

127 Vladimir Vuković, Šahovski velemajstori u prošlosti, v: Jugoslovenski šahovski glasnik, Zagreb, 1963, letnik

XI, št. 3. str. 87. 128 Breslau 1889, Manchester 1890, Dresden 1892 in Leipzig 1894. 129 Vladimir Vuković, n.d. str. 87. 130 Janez Stupica, Šah skozi stoletja, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 313.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 34 v šahovskem kraljestvu. Laskerju so očitali, da je izkoristil ponujeno priložnost in iztrgal

šahovsko krono iz tresočih starčevih rok. Glasno sta se predvsem oglašala Čigorin in

Tarrasch. Oba sta veljala kot najresnejša tekmeca staremu svetovnemu prvaku, prehitel pa ju

je 25-letni Lasker, ki še ni slavil niti ene velike zmage na kakšnem močnem mednarodnem

turnirju.131

Tarraschevim pristašem pa ni bil po volji takšen razvoj dogodkov in so trdili, da so

Tarraschevi turnirski uspehi veliko več vredni kot pa Laskerjeva zmaga nad ostarelim

Steinitzem. Tarrascha so podkrepili z naslovom Grossmeister ki ni bilo po zvočnosti daleč od

naslova Weltmeister, ki ga je nosil Lasker. Kasneje se je naslov Grossmeister priznaval tudi

drugim močnim mojstrom, seveda le tistim, za katere se je smatralo, da so se z uspehom

kvalificirali za match s svetovnim šahovskim prvakom. Tako je ena šahovska kategorija

dobila svoje ime, ki se je večinoma prevedla tudi v druge jezike.132

5.1. VELEMOJSTRI STEINITZOVE ERE

Od mednarodnega turnirja v Londonu 1851 leta pa do leta 1886, če sprejmemo

Steinitzov kriterij, dobimo manjše število velemojstrov, ki so zmagali na močnejših

mednarodnih turnirjih. To so :

Adolf Anderssen (London 1851)

Ignatz von Kolisch (Pariz 1867)

Wilhelm Steinitz (Dunaj 1873)

Louis Paulsen (Leipzig 1877)

Johannes H. Zukertort (Pariz 1878)

Joseph H. Blackburne (Berlin 1881)

Simon Winawer (Dunaj 1882)

Isidor A. Gunsberg (Hamburg 1885)

Seznamu bi morali še dodati Paula C. Morphyja na osnovi njegovih dvobojev in še posebej za

zmago v dvoboju nad Anderssenom (Pariz 1858).

V obdobju Steinitzove vladavine(1886-1894) imamo še naslednje velemojstre:

Amos Burn (Nottingham 1886)

George H. Mackenzie (Frankfurt 1887)

131 Janez Stupica, n.d. str. 341. 132 Samo Rusi so direktno prevzeli nemški naziv Grossmeister .

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 35 Mihail I. Čigorin (New York 1889)

Max Weiss (New York 1889)

Siegbert Tarrasch (Breslau 1889)

Emanuel Lasker (London 1892, New York 1893)

Od londonskega turnirja 1851 pa do konca Steinitzove ere 1894 imamo le 15 velemojstrov, po

današnjih kriterijih bi jih bilo nedvomno več, vendar takšen retrogradni račun ne bi imel

nobenega smisla.133

5.2. VELEMOJSTRI LASKERJEVE ERE

V obdobju (1894-1921) se še sprejema Steinitzov kriterij, ki pa že sprejema za

velemojstre tudi mojstre, ki so dosegli večkratne visoke uvrstitve na turnirjih. Ker še ni bila

ustanovljena nobena mednarodna šahovska organizacija, Lasker pa ni veliko skrbel za

»šahovsko cesarstvo« v katerem je vladal, je vlogo promocije novih velemojstrov prevzelo

strokovno šahovsko časopisje kot npr. »Wiener Schachzeitung« oz. njegov glavni urednik

Georg Marco. Novi velemojstri so bili:

Harry N. Pillsbury (Hastings 1895)

Rudolf Charousek (Berlin 1897)

Geza Maroczy (Munchen 1900)

Carl Schlechter ( Munchen 1900)

David M. Janowski (Monte Carlo 1901)

Frank J. Marshall (Cambridge Springs 1904)

Jacob Mieses (Dunaj 1907)

Osip S. Bernstein (Ostende 1907)

Akiba K. Rubinstein (Ostende 1907)

Oldrich Duras (Dunaj 1908)

Jose R. Capablanca (San Sebastian 1911)

Tukaj se moramo malo zaustaviti saj je velemojstrski turnir v San Sebastianu 1911 pomenil

neke vrste prelomnico in generalni pregled velemojstrov tistega časa. V razpisu turnirja je bilo

navedeno, da so bili v glavnem povabljeni mojstri, ki so v desetletju (1901-1910) osvojili vsaj

dve četrti nagradi na mednarodnih šahovskih turnirjih. Po tej klavzuli so odpadli takrat še živi

133 Vladimir Vuković, n.d. str. 88.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 36 velemojstri Blackburne, Gunsberg in Weiss, povabljeni pa so bili Spielmann, Nimcovič,

Teichmann, Duras, Leonhardt in dr. Vidmar.

Od vseh naštetih se je samo dr. Vidmar v San Sebastianu 1911 po sodbi strokovnega časopisja

kvalificiral za velemojstra na osnovi delitve 2. mesta, kasneje pa so se afirmirali tudi

Spielmann, Nimcovič in Teichmann. Našo listo velemojstrov lahko nadaljujemo takole:

Milan Vidmar (San Sebastian 1911)

Richard Teichmann (Karlovy Vary 1911)

Rudolf Spielmann (Abbazia 1912)

Aron I. Nimcovič (San Sebastian 1912)

Sledi še zelo važen datum, velemojstrski turnir v Petrogradu spomladi 1914 na katerem je

Aljehin zasedel 3. mesto za Laskerjem in Capablanco. Za ta uspeh je po propozicijah dobil

titulo velemojstra od samega ruskega carja Nikolaja II Romanova. Interesantna poteza

zadnjega ruskega carja, ki je preživela njega in samo rusko carstvo. Šahovski svet je seveda

priznal Aljehinu velemojstrstvo.

Aleksander A. Aljehin (Petrograd 1914)

Richard Reti (Göteborg 1920)

Gyula Breyer ( Berlin 1920 )

S tem se končuje Laskerjeva era, ki je v 27 letih dala skupaj 18 novih velemojstrov, živih

velemojstrov pa je bilo v tem času okrog 20.134

5.3. ERA CAPABLANCE

Strogi kriteriji so se zadržali tudi v eri Capablance (1921-1927), ki je bil tretji svetovni

šahovski prvak v zgodovini. V teh letih se je pojavilo 5 novih imen na listi priznanih

velemojstrov :

Efim D. Bogoljubov (Piestany 1922)

Saviely Tartakower (Dunaj 1922)

Ernst Grünfeld (Margate 1923)

Friedrich Sämisch (Baden-Baden 1925)

Edgar Colle (Merano 1926)

Strogost kriterija te ere se vidi najboljše po tem, da strokovno časopisje ni priznavalo za

velemojstre zmagovalce nekaterih močnih turnirjev, če so to bili izolirani uspehi. To so bili

134 Vladimir Vuković, n.d. str. 88.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 37 npr. : Paul Johner (Trst in Scheveningen 1923), Hans Kmoch (Debrecen 1925), Mario

Monticelli (Budimpešta 1926), Hermann Mattison (Pariz 1924 in Bardiov 1926), Alfred

Brinckmann (Berlin 1927), Carlos Torre (Moskva 1925) in Lajos Steiner (Kecskemet 1927).

Danes bi vsi ti za te rezultate gladko dobili velemojstrski naslov.135

5.4. ALJEHINOVA ERA

V tem obdobju (1927- 1946) je bil četrti svetovni prvak A. Aljehin, z izjemo v letih

1935-1937 ko bil peti svetovni prvak nizozemec Max Euwe, začelo pa se je z 20 živimi

velemojstri. Strokovno šahovsko časopisje je bilo v tem obdobju zelo strogo in je naslov

velemojstra priznavalo le tistim, ki so svoje visoke uvrstitve večkrat potrdili. Lista

velemojstrov je naslednja:

Borislav Kostić (Trenčanske Teplice 1928)

Isaac Kashdan (Stockholm 1930)

Salo Flohr (Sliač 1932)

Max Euwe (Bern 1934)

Andre Lilienthal (Ujpest 1934)

Gideon Stahlberg (Bad Niendorf 1934)

Mihail M. Botvinnik (Moskva 1935)

Samuel Reshevsky (Margate 1935)

Rueben Fine (Zandvoort 1936)

Paul Keres (Semmering-Baden 1937)

Poln velemojstrski uspeh je dosegel tudi Vladimir M. Petrov (Kemeri 1937), kjer je delil 1.

mesto s Flohrom in Reshevskym, vendar je smrt prekinila njegovo kariero. Miguel Najdorf je

bil zelo blizu naslovu in se je afirmiral šele v Argentini za časa druge svetovne vojne. Blizu

naslovu je bil tudi jugoslovanski oz. slovenski mojster Vasja Pirc (Lodz 1938), ki je

velemojster postal po drugi svetovni vojni (1953). Po drugi svetovni vojni (1939-1945) je

ostalo pri življenju 23 velemojstrov, med njimi pa jih je bilo aktivnih le 18. To je pomenilo,

da se je število velemojstrov nekako ustalilo vse do prehoda na uradna imenovanja za naslove

mojster, mednarodni mojster in velemojster na mednarodno šahovsko organizacijo (FIDE ) po

drugi svetovni vojni.136

135 Vladimir Vuković, n.d. str. 39. 136 Prav tam, str. 39.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 38 Na problem šahovskega velemojstrstva pa nam Vidmar sporoča naslednje:

» Šahovski svet pred prvo svetovno vojno ni bil radodaren z mojstrskimi in velemojstrskimi

naslovi. Tudi razlike med nacionalnim in internacionalnim mojstrom ni poznal. Res je sicer,

da so dobivali zmagovalci »glavnih« turnirjev Nemške šahovske zveze naslov mojstra te

zveze, toda široki svet je vedel in priznaval, da so resnični mojstri.

Pred 1914. l. pa pravzaprav velemojstrov sploh ni bilo. Takrat, okoli 1906. l. smo poznali

predvsem peščico vodilnih mojstrov, ki so se sukali okoli prvenstva sveta: Laskerja,

Tarrascha, Čigorina, Maroczyja, Janowskega, Marshalla, Schlechterja. Tik pred izbruhom

prve svetovne vojne se je tem starejšim vodilnim zastopnikom moderne šole pridružila vodilna

skupina iz mlajše generacije: Aljehin, Capablanca, Duras, Nimcovič, Rubinstein, Spielmann

in moja malenkost. Po končani vojni se je pojavil še Bogoljubov in nazadnje Euwe. Tako je

po Čigorinovi in Schlechterjevi smrti nastal zbor štirinajstih velemojstrov.

Bralec bo seveda hotel vedeti, kako je ta ali oni mojster postal velemojster. S tem, da je na

mednarodnem mojstrskem turnirju odnesel prvo nagrado?

Ne. Pač pa s tem, da je nabral vrsto visokih in važnih nagrad. Turnirji so bili zelo različni.

Obilo je že bilo mojstrskih turnirjev, ki svojim zmagovalcem niso mogli izvojevati

velemojstrskega naslova. Velemojster preprosto ni mojster z neko dodano diplomo, pač pa

izredno močan mojster ki ga občuduje ves šahovski svet.

V zgornji zbirki »velemojstrov« pa tudi ne najdeš imen, ki so kasneje močno zablestela. Po

končani prvi svetovni vojni se je namreč pojavila tako imenovana hipermoderna šola s

svojimi velikimi igralci, z nepozabnim Retijem na čelu...

Po vsem tem mislim, da sem pravilno opisal zbor vodilnih igralcev dozorevajoče moderne

šole, zbor, v katerega sem vdrl še pred prvo svetovno vojno. Ta vojna pa je nedvomno globoko

zarezala v šahovsko zgodovino. Med njo so se rodila vodilna načela nove, hipermoderne šole.

Med njo dolgih pet let seveda ni bilo velikih mednarodnih mojstrskih turnirjev. Med to

strahotno vojno pa je tudi ovenela starejša skupina velemojstrov, mlajša pa se je preusmerila.

Postala je preprosto starejša velemojstrska skupina hipermoderne šole, medtem ko je poleg

nje počasi, presenetljivo počasi nastajala mlajša velemojstrska skupina te šole. Zato stojita

Euwe in Flohr pravzaprav med obema novima skupinama, Reti stoji še v starejši, Keres,

Reshevsky in Fine pa so v mlajši skupini. Veliki sodobni sovjetski mojstri so po mojem

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 39 skromnem mnenju velemojstri najnovejše šahovske šole, ki še nima svojega dokončnega

imena, čeprav že ima svoj slog. Da ta šola že vodi šahovski svet, je pa nesporno«.137

Sicer pa se Vidmar zaveda dejstva, da je mojstrski in velemojstrski naslov zadeva okusa

oz. definicije. Oba naslova sta dostopna »inflaciji« in oba sta jo nedvomno tudi doživela.

Komur je, kakor Vidmarju, velemojster igralec, ki je bil priznan kandidat za svetovnega

prvaka, zgornje vrstice ne bodo delale težav. Kdor pa ima rad bleščeče naslove, pa bo sodil po

vsej verjetnosti drugače.

» Ko sem prestal svoj prvi mednarodni mojstrski turnir, sem resno začel misliti na energično

prodiranje proti najvišjemu mestu v šahovskem svetu. Še so me gnale sanje mojih deških let.

Postati velemojster, mi ni bilo prav nič važno in-zakaj bi tega odkrito ne priznal-premalo.

Zato pač nosim še danes v svoji glavi sliko velemojstra, ki opisuje borca za šahovski prestol »

se spominja Milan Vidmar.138

Mednarodna šahovska zveza (FIDE) pod predsedstvom Šveda Folke Rogarda (1949-

1970) je leta 1950 uradno podelila titulo šahovskega velemojstra naslednjim 27. šahistom:

1. Osip S. Bernstein (Francija), 2. Isaak E. Boleslavski (ZSSR), 3. Igor Z. Bondarevski

(ZSSR), 4. Mihail M. Botvinnik (ZSSR), 5. David J. Bronstein (ZSSR), 6. Oldrich Duras

(Češkoslovaška), 7. Max Euwe (Nizozemska), 8. Rueben Fine (ZDA), 9. Salomon M. Flohr

(ZSSR), 10. Ernst Grünfeld (Avstrija), 11. Paul P. Keres (ZSSR), 12. Borislav Kostić

(Jugoslavija ), 13. Aleksander A. Kotov (ZSSR), 14. Andor Lilienthal (Madžarska-ZSSR), 15.

Grigorij J. Levenfiš (ZSSR), 16. Geza Maroczy (Madžarska), 17. Jakob Mieses (ZR Nemčija)

18. Miguel Najdorf (Argentina), 19. Vjačeslav V.Ragozin (ZSSR), 20. Samuel Reshevsky

(ZDA ), 21. Akiba K. Rubinstein (Poljska), 22. Vasilij V. Smislov (ZSSR), 23. Gideon

Stahlberg (Švedska), 24. Lazslo Szabo ( Madžarska ), 25. Friedrich Sämisch ( ZR Nemčija ),

26. Saviely Tartakower (Francija) in 27. Milan Vidmar (Jugoslavija). Med drugo svetovno

vojno in hitro po njej so umrli Jose Raul Capablanca ( Kuba), Frank James Marshall ( ZDA)

in Aleksander Aljehin (Francija). Efim D. Bogoljubov (ZR Nemčija) pa je uradno postal

velemojster 1951. leta.139

137 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 65-66. 138 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 67. 139 Dr. P. Feenstra Kuiper, Hundert Jahre..., n.d. str. 299. Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n. d. str. 91-92.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 40 6. VZPON OD MOJSTRA DO VELEMOJSTRA

V jeseni 1906 leta je Vidmar vstopil v deveti semester visokošolskega študija. Pred

prvim državnim izpitom je »zapravil« dva semestra, pred drugim pa odločno ni maral

časovne potrate. Z vso energijo se je začel pripravljati na zaključni izpit in prav nič ni dvomil,

da bo v juliju 1907 postal diplomirani strojni inženir. Šah je zato potisnil v drugi plan , vendar

ga je še marsikateri popoldan zvabil v kavarno Central.140

6.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR DUNAJ 1907

Spomladi 1907 leta je Wiener Schachclub priredil mednarodni šahovski turnir, ki ga je

v celoti financiral dunajčan Leopold Trebitsch, ki je bil velik industrijalec in šahovski mecen.

Tradicijo Trebitsch turnirjev, ki jih je bilo v času 1907-1938 kar 22, z začetnim kapitalom

75.000 kron, je po smrti Leopolda decembra 1906, nadaljeval njegov sin Oskar Trebitsch.

Oba sta bila dolgoletna člana tega elitnega Wiener Schachcluba. Organizatorji so povabili

Maroczyja, Schlechterja, Durasa, Spielmanna, Perlisa, Bergerja, Miesesa141, Tartakowerja,

starega Albina142 ,H. Wolfa in igralce v rangu mojstrskih kandidatov Martinoliča, L. Loewyja

in Prokesa iz Prage. Wiener Schachclub računal s tem, da bo sodeloval tudi Vidmar.143

» Moj klub je seveda z vso gotovostjo računal s tem, da bom tudi jaz sodeloval. Toda kako naj

sodelujem, ko so mi takrat vse moje misli imele drugačno smer, namreč smer zaključnega

drugega državnega izpita?

Kako naj zametavam dragocene ure, uporabljive za študij in risanje, da jih žrtvujem

turnirskemu šahu?

Boril sem se sam s seboj, upiral sem se vabilu kluba, ki pa je postajalo vse močnejše in

močnejše. Nazadnje je pa le zmagala moja stara ljubezen, moja prva življenska proga,

življenski načrt, ki je nastal v mojem šestnajstem letu. Iztrgal sem se študiju in igral«.144

140 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 67-68. 141 Jakob Mieses (1865-1954), nemški šahovski velemojster in pisec, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar,

n.d. str. 253-254. 142 Adolf Albin (1848-1920), romunsko-avstrijski šahovski mojster, teoretik in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 15. 143 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 114. 144 Prav tam, str. 114.


Tega pomembnega turnirja ne moremo šteti med velike mednarodne turnirje, zato tudi

njegov zmagovalec Mieses iz Leipziga ni postal velemojster. Turnir je bil kratek, imel je 13

kol, bil pa je zelo naporen, igralci pa so bili v veliki večini predstavniki Avstro-Ogrske

monarhije, seveda, različnih narodnosti. Tako kot v Nürnbergu 1906 je tudi na Dunaju 1907

Vidmar startal na turnirju zelo slabo.145

V prvem kolu ga je presenetljivo porazil Albin, v drugem ga je premagal »novopečeni«

mojster Tartakower, v tretjem pa je remiziral z Durasom.V četrtem kolu pa ga je premagal

kasnejši zmagovalec turnirja Mieses. Po četrtem kolu je bil tako zadnji, s pol točke, v

turnirski razpredelnici. Ves obupan si je dopovedoval, da je nemogoče naporno študirati in

hkrati dobro igrati, razmišljal pa je celo, da bi zapustil turnirsko areno. Kljub temu je zbral vse

svoje moči in se z vso energijo zagrizel v veliki boj v naslednjih kolih. V zadnjih devetih

kolih je le dvakrat remiziral, s Maroczyjem in Schlechterjem, in sedemkrat zmagal.146

Mednarodni turnir na Dunaju 1907 leta se je končal s presenetljivo zmago Miesesa z 10

točkami, 2. mesto je osvojil Čeh Duras z 9 točkami. 3.-5. mesto pa so si z 8,5 točke razdelili

Maroczy, Tartakower in Vidmar, ki so prejeli vsak po 300 kron nagrade. Vidmar je lepo

premagal Spielmanna, Perlisa in znanega teoretika Bergerja iz Gradca.147

» Prav pravcat čudež me je torej dvignil z dna razpredelnice tik pod njen vrh! Nedvomno sem

odnesel velik uspeh, ki mi je potrdil, da sem v Nurnbergu stopil na strmo pot navzgor!

Zdaj sem se nemudoma iztrgal šahu in se vrnil k svojim knjigam.Cele noči sem risal,

neumorno sem študiral. In res sem dosegel smoter, ki sem si ga bil v jeseni 1906. l. postavil: v

prvih dneh julija 1907. l. sem prestal drugi državni izpit in postal diplomirani strojni inženir.

Nekaj dni pred izpitom sem imel svoj dvaindvajseti rojstni dan«.148

Znesek oz. nagrada 300 kron, ki jo je Vidmar osvojil na turnirju, je v tistih časih

pomenila znatno olajšavo življenju študenta, ki je lahko mesečno porabil samo 60 kron.

Opisani dunajski mednarodni turnir mu je z dokaj visoko nagrado nedvomno dvignil ugled, ki

si ga je pridobil s svojim prvim nastopom v Nürnbergu 1906. leta.149

145 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 68. 146 Prav tam, str. 68. 147 Dr. Slavko Petrović, n.d. str. 10. 148 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 68-69. 149 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 114-115.


6.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KARLSBAD 1907

Začetek 20. stoletja je prinesel zanimivo novost v organizaciji mednarodnih šahovskih

turnirjev. Če so se do takrat mednarodni turnirji prirejali le v glavnih mestih držav in v velikih

industrijskih mestih, so od leta 1901 dalje organizatorji dajali prednost turističnim centrom-

toplicam, kot npr. Monte-Carlo 1901-1904, Cambridge Springs 1904, Ostende 1905-1907,

Karlsbad 1907, 1911, San Sebastian 1911-1912, Pystian 1912 in Abbazia (Opatija) 1912. To

je bilo narejeno iz čistih komercialnih razlogov, saj je z reklamo samega turnirja bil

zagotovljen priliv bogatih gostov, pa tudi za same šahiste so bili ti kraji odličen ambient, da so

lahko prikazali šahovsko kvaliteto, ki se je odražala v partijah.150

Ko je Vidmar z diplomo v žepu hodil po Dunaju, je kot nalašč prišlo vabilo iz

Karlsbada (Karlovy Vary), kjer je veliki ljubitelj šaha Victor Tietz151 organiziral v času od 19.

8. – 17. 9. 1907 prvi velik mednarodni šahovski turnir. Tietz, ki je bil zelo vpliven član

takratne uprave svetovno znanega zdravilišča in član občinskega odbora Karlsbada, je

desetletja obiskoval vse velike mednarodne turnirje in jih užival kot strasten gledalec. Poznal

je vse dozorele pa tudi vse dozorevajoče velike igralce in tudi sam je bil močan šahist-amater.

Zato je tudi Vidmarja hotel imeti v svojem turnirju, ki je vabilo tudi sprejel.152

V ponedeljek, 19. 8. 1907, se je v Karlsbadu, svetovno znanih čeških toplicah, začel

prvi mednarodni šahovski turnir z 21. šahisti. Od znamenitih šahistov-velemojstrov so

manjkali samo svetovni prvak Lasker, Tarrasch, Bernstein153, Blackburne154 in Burn155.

Mestna občina Karsbada je prispevala za nagradni fond kar 12.000 kron saj je tako visoko

150 L. S. Verhovski, Karl Šlehter, Caissa Commerce, Beograd 2008, str. 22. 151 Victor Tietz (1859-1937), predsednik šahovskega kluba v Karlsbadu (Karlovy Vary) in glavni

organizator mednarodnih šahovskih turnirjev v letih 1907, 1911, 1923 in 1929, v: Harry Golombek, Šahovska

enciklopedija, Zagreb 1980, str. 322. 152 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 69. 153 Osip Samoilovič Bernstein (1882-1962 ), rusko-francoski šahovski velemojster, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 36. 154 Joseph Henry Blackburne (1841-1924 ), angleški šahovski velemojster in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 40. 155 Amos Burn (1848-1925), angleški šahovski velemojster in pisec, v : Šahmatnij enciklopedičeskij slovar,

n.d. str. 36.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 43 cenila šahiste. Nastopili so naslednji šahisti, ki so bili v turnirsko tabelo vpisani po žrebu, v

oklepaju pa so navedena mesta od kod so prihajali :

1. Rubinstein (Lodz), 2. Nimcovič (Riga), 3. Vidmar (Dunaj), 4. Dus-Hotimirski (Moskva), 5.

Janowski (Pariz), 6.Tartakower (Dunaj), 7.Duras (Praga), 8. Mieses(Leipzig), 9. Salwe(Lodz),

10. Berger (Gradec), 11. Johner156 (New York), 12. Teichmann157 (London), 13. Spielmann

(Munchen), 14. Leonhardt158 (Stockholm), 15. Marshall (New York), 16. Schlechter (Dunaj),

17. Maroczy (Budimpešta), 18. E. Cohn (Berlin), 19. Čigorin (Petrograd), 20. Olland159

(Utrecht ) in 21. H. Wolf (Dunaj). 160

Nastopilo je tako 21 igralcev, ki so v 21 kolih odigrali 210 partij, s tem da je v vsakem

kolu bil eden od igralcev prost. Igralo se je petkrat tedensko od 9.00-13.00 in od 15.00-19.00.

Igralni čas je bil 2 uri za prvih 30 potez in 1 ura za 15 potez v nadaljevanju. Prekoračitev časa

je pomenilo izgubo partije. Denarnih nagrad je bilo devet, in sicer od prve, ki je znašala 3000

kron pa do zadnje devete, ki je znašala le 300 kron. Nenagrajeni igralci pa so dobili po 100

kron honorarja. Denar so prispevali tudi znani šahovski meceni kot npr. baron Rothschild iz

Dunaja in prof. I. L. Rice iz New Yorka, skupaj okrog 1000 kron. Vstop za ogled turnirja je

bil za člane Nemške šahovske zveze brezplačen, za ostale obiskovalce pa je znašal 1 krono, za

ogled vseh partij pa 20 kron.161

Vodja turnirja je bil V. Tietz, vlogo sodnikov pa so opravljali F. Drobny (Karlsbad), H.

Fähndrich (Dunaj), L. Hoffer (London), G. Marco (Dunaj) in dr. H. Neustadtl (Karlsbad). O

tem turnirju, ki je bil eden največjih v zgodovini šaha so poročali tudi novinarji kot npr. L.

Hoffer iz Londona za »Field« ter dunajčana G. Marco in H. Fähndrich za Wiener

Schachzeitung.162

Končna poročila o Karlsbadskem turnirju pa najdemo še v Moskauer Deutschen

Zeitung, v Neuen Augsburger Zeitung, v Bohemii in v Süddeutschen Schachblättern.163

V času celega turnirja so se vsi udeleženci resnično borili, saj je druga točka pravilnika

prepovedala remiziranje pred 45. potezo. To se je dovoljevalo le s privolitvijo turnirskega

156 Paul Johner (1887- 1938), švicarski šahovski mojster,v: Harry Golombek, n.d. str. 117. 157 Richard Teichmann (1868- 1925), nemški šahovski velemojster in pisec v: Harry Golombek, n.d. str. 328. 158 Paul Saladin Leonhardt (1877- 1934), poljski šahovski mojster, v Harry Golombek, n.d. str. 151. 159 dr. Adolf Olland (1867-1933), nizozemski šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 104. 160 G. Marco, C. Schlechter, Das Internationale Schachmeisterturnier in Karlsbad 1907, Wien 1908, str. 7. 161 Prav tam, str. 6-7. 162 Prav tam, str. 6-7. 163 G. Marco, C. Schlechter, n.d. str. 14-21.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 44 odbora. Seveda je na razpoloženje šahistov blagotvorno vplivala tudi prijetna klima svetovno

znanih toplic. Svež zrak je hitro odklanjal igralčevo utrujenost. Tudi prostori za šahovske

borbe so bili zelo udobni, saj se je igralo v dveh lepih in svetlih dvoranah mestnega

zdraviliškega doma (Kurhausa) v hotelu Imperial. Tretja dvorana pa je bila na razpolago

šahovskim analitikom in novinarjem, ki so z velikim zanimanjem spremljali potek turnirja.

Izpostavilo pa se je, da je od vseh velikih mednarodnih turnirjev, ki so se igrali od leta 1901

naprej, odstotek remijev v Karlsbadu bil med najnižjimi.164 Vidmar se spominja:

» V Karlovih Varih sem dokazal, da sem že velik mojster. Začel sem s silnim zaletom, igral

sveže, iznajdljivo, podjetno in zmagoval. Dolgo sem se sukal okoli prvih mest. Potem pa so mi

moči vendarle pošle. Preveč težkega dela je ležalo za menoj, izčrpan sem bil. Toda boril sem

se do konca in nazadnje dobil šesto nagrado. Prvo je odnesel Rubinstein, drugo Maroczy,

tretjo Leonhardt. ... Med igralci, ki smo se borili v Karlovih Varih, samo stari Berger in jaz

nisva bila poklicna šahovska mojstra. Kasneje sem bil dolgo edini velemojster, ki je imel svoje

poklicno delo zunaj šahovskega sveta. In zato sem le skromen del svojih duhovnih sil mogel

uveljavljati v velikih turnirjih.

Razpredelnica pa pripoveduje, da je bila zaključna razporeditev zmagovalcev silno tesna: le

pol točke loči mesto od mesta. To dokazuje, da so bile moči igralcev močno izenačene in da je

marsikaj odločila sicer nepomembna okoliščina. Turnir je bil nedvomno zelo močan, pa je

seveda zmagovalca, mladega Rubinsteina, takoj dvignil v zbor vodilnih mojstrov šahovskega

sveta«. 165

Po 13. kolu je bilo Vidmarjevo mesto v turnirski tabeli na videz še zelo ugodno:

1.-2. Rubinstein, Maroczy 9 točk, 3. Vidmar 8 točk, 4.-5. Schlechter, Teichmann 7,5 točke itd.

Vidmarja je grizla misel, da bi lahko tudi sam imel 9 točk, če bi previdno »zagrabil«

Johnerja, kakor njegovi tekmeci, saj je bil Johner po končnem rezultatu najslabši mojster na

turnirju. Upov na visoko uvrstitev je bilo konec po dveh zaporednih porazih v 16. kolu proti

Leonhardtu in v 17. kolu proti Marshallu. Poraza proti E. Kohnu in Johnerju, ki sta zasedla

zadnji dve mesti, sta se mu še kako poznala. Tudi kasneje sta mu bila zelo neugodna

nasprotnika. Vidmar je s 12 osvojenimi točkami zasedel 6. mesto in dobil 600 kron nagrade.

Premagal je nekaj odličnih igralcev kot npr. Durasa, Teichmanna, Spielmanna, Tartakowerja,

164 S.B. Voronkov, D.G. Plisecki, David Janovski, Caissa Commerce, Beograd 2007, str.210. 165 Dr.Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 69.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 45 Miesesa in Čigorina v zadnjem kolu, ki mu je to bila zadnja partija na mednarodnih šahovskih

turnirjih. Čigorinu se je revanširal za nezaslužen poraz v Nürnbergu 1906, Miesesu pa za

poraz na Dunaju 1907.166

Zmagovalec turnirja je postal Rubinstein (15 točk), ki je prejel 3000 kron in pokal

Nemške šahovske zveze, 2. mesto je osvojil Maroczy (14,5 točke) in 2000 kron, 3. mesto pa

je zasedel Leonhardt (13,5 točke) in denarno nagrado v višini 1400 kron, kar je bil njegov

najboljši rezultat v karieri.167

Kot zanimivost naj omenim, da je prvo nagrado v vrednosti 300 kron, po mnenju

strokovne žirije, za najlepšo partijo na turnirju prejel Maroczy za zmago proti Tartakowerju v

1. kolu (20. 8. 1907) in da sta v 6. kolu (27. 8. 1907) Wolf in Duras igrala eno od najdaljših

šahovskih partij v zgodovini, ki je trajala kar 22,5 ur s prekinitvami in se je po 168 potezah

končala z zmago Wolfa. 168

Po podelitvi vseh nagrad 18. 9. 1907 se je mednarodni šahovski turnir v Karlsbadu

končal. Zaključil ga je turnirski vodja Tietz z naslednjimi besedami :

» Es war das erste Turnier in Karlsbad, hoffentlich wird es nicht das letzte sein«.169

Ohranjena je fotografija vseh šahistov, sodnikov in novinarjev ter nekaj anonimnih

gledalcev pred dvoranami zdraviliškega doma (Kurhaus) v Karlsbadu.

166 Analiza turnirske tabele Karlsbad 1907, v: G. Marco, C. Schlechter, n.d. str. 12-13. 167 G. Marco, C. Schlechter, n.d. str. 11. 168 G. Marco, C. Schlechter, n.d. str. 123. 169 »To je bil prvi turnir v Karlsbadu in želimo si, da ne bi bil zadnji«, v: G. Marco, C. Schlechter, n.d. str. 14.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 46 Slika 2: Mednarodni šahovski turnir Karlsbad 1907

Vir: G.Marco, C. Schlechter, Das internationale Schachmeisterturnier in Karlsbad 1907, Wien

1908, str. VIII.

6.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR PRAGA 1908

Po turnirju v Karlsbadu 1907, ki ga je razočaral s samo 6. mestom, se je Vidmar vrnil

na Dunaj in začel reševati vprašanje svoje egzistence. Diplomo je imel, vendar ni mogel takoj

dobiti ustrezne zaposlitve. Končno je s pomočjo gospoda A. Wärndorferja, ki je bil

občudovalec Vidmarjevih partij in znani dunajski industrijalec, dobil inženirsko delovno

mesto v elektrotehniški firmi Elin v Weizu pri Gradcu.170 Vidmar takole pravi :

»Tako se je zgodilo, da sem 15. novembra 1907 l. nastopil v elektrotehniški tovarni tvrdke

»Elin« v Weizu pri Gradcu svojo prvo inženirsko službo. Težko mi je bilo pri srcu. Padec z

velikega Dunaja v skromni Weiz, neznaten trg 30 kilometrov vzhodno od Gradca, v vas tako

rekoč, je bil okruten. In prehod iz dosedanjega, šahu vsaj na pol vdanega življenja v resno

delo, pa še v stroki, ki mi je bila skoraj popolnoma tuja, je bil naporen. Toda mlad človek

prestane vse. Saj sem imel šele dvaindvajset let. Štirinajst dni sem risal vijake. Potem so mi

zaupali kopiranje risb, ki so opisovala električna stikala.

170 Dr. Slavko Petrović, n.d. str. 10.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 47 Nenadoma pa sem moral prevzeti referat ventilatorjev. Zašel sem torej le v strojno tehniko, ki

sem jo študiral. Zdaj pa sem tvegal obisk graškega šahovskega kluba. In kmalu sem bil v njem

domač, čeprav sem imel le sobotne večere in nedelje, da sem ga obiskoval.

Začel sem z vnemo delati, šah sem pa laže in laže pogrešal. V svojih prostih urah sem študiral

elektrotehniko, ki me je od dne do dne bolj zanimala. Stara energija se je začela oglašati v

meni: uspehe, ki mi jih je odrekal šah, sem začel iskati v tehniki, v elektrotehniki. Začel sem

novo življenje«.171

V Weizu je Vidmar služboval 5 let in medtem leta 1910 dosegel doktorat znanosti iz

elektrotehnike, osnoval pa je tudi družino.172

Direktor firme Elin dipl. ing. Franz Pichler je bil navdušen, ker je z Vidmarjem

pridobil strokovnjaka za transformatorje in šahovskega mojstra, zato mu ni delal težav pri

dopustih za šahovske turnirje.173

Iznenada ga je »prestrašilo« vabilo na veliki mednarodni šahovski turnir, ki ga je

»zlata« Praga priredila od 18. 5.- 12. 6. 1908 v zvezi s svojo veliko trgovsko-industrijsko

razstavo.174

» Turnir ? Nemogoče ! Izključeno ! Smešno ! Ne vem kolikokrat sem zavrgel žgoče pismo, pa

ga vnovič in vnovič prebiral. Pa saj po skromnih šestih mesecih začetniške službe nisem imel

pravice, da zahtevam dopust.

Ne spominjam se več, kako sem imel priliko pokazati ravnatelju inž. F. Pichlerju nesrečno

vabilo. Mož je pazljivo bral. Potem pa je kratko odločil : »Pojdite«! Kasneje mi je priznal, da

je veroval v moje šahovske sposobnosti in bil prepričan, da postanem svetovni prvak«. 175

Vidmar se je hitro pripravil na velik »izlet«. Svojim sodelavcem je razdelil svojo plačo

za mesec maj, s prošnjo, da naj opravijo tudi njegovo delo in se odpravil na pot. Tako se je

spet znašel na prizorišču velikega mednarodnega šahovskega turnirja.176

171 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 100. 172 Sin Milan Vidmar ml. (1909-1980) je bil dipl. ing. elektrotehnike in mednarodni mojster (1950), v: Harry

Golombek, n.d. str. 341. 173 Janez Stupica, VI. Memorial dr. Milana Vidmarja (bilten), Ljubljana 1985, str. 1-2. 174 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 100. 175 Prav tam, str. 100-101. 176 Prav tam, str. 101.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 48 Turnir v Pragi 1908. leta je bil dolgo želja čeških šahistov, ki so imeli v Pragi svoje

najboljše šahovske klube. Ideja o organizaciji turnirja je padla 29. 7. 1906 na svečani večerji,

ki jo je priredil dr. Antonin Kvičala, predsednik praškega šahovskega kluba Dobrusky, v čast

Oldrichu Durasu, ki je na mednarodnem turnirju v Nürnbergu 1906. leta osvojil 2. mesto in s

tem naslov mojstra Nemške šahovske zveze. Turnirski komite, ki sta ga vodila predsednik dr.

Antonin Kirn in dr. Gustav Bergmann, član je bil tudi sam Duras, so januarja 1908 pripravili

bogat program te šahovske prireditve. za katero so bili navdušeni tudi člani nemškega Prager

Schachcluba.177

Mednarodni šahovski turnir v Pragi 1908 je bil organiziran na iniciativo komiteja

trgovsko-industrijske razstave, na čelu katere je bil direktor dr. R. Hotovetz, ki je bil najbolj

zaslužen za visok nagradni fond, ki je znašal kar 18.000 kron, ki pa se je razdelil na

mednarodni mojstrski in mednarodni glavni turnir. Zato se je najbolj zavzemal Duras, da bi

lahko mlajši češki šahisti dobili priložnost za nastop na tako pomembnem turnirju. Na obeh

turnirjih je bilo po 10 denarnih nagrad. Na mednarodnem mojstrskem turnirju, kjer je igral

Vidmar je prva nagrada znašala 4000 kron, deseta pa le 200 kron.178

Šahovski organizatorji v Pragi so uspeli na turnir angažirati vse takratne najboljše

šahiste, razen Laskerja in Tarrascha, ki sta se pripravljala na dvoboj za naslov svetovnega

prvaka. Turnir je bil igran v lesenem paviljonu na samem razstavišču in je bil močnejši od

mednarodnega turnirja na Dunaju 1908, ki mu je predhodil in kjer so si 1.-3. mesto razdelili

Duras, Schlechter in Maroczy.179

V Pragi so igrali in bili vpisani v turnirsko tabelo po žrebu naslednji šahisti :

1. Vidmar, 2. Schlechter, 3. Maroczy, 4. Teichmann, 5. Alapin (Petrograd)180,6. Spielmann, 7.

Prokeš, 8. dr. J. Kvičala (Praga), 9. Salwe, 10. Rabinovič (Vilna)181, 11. Dus-Hotimirski, 12.

Leonhardt, 13. Bardeleben (Berlin)182,14. Treybal (Praga)183, 15. Mieses, 16. Duras, 17.

Marshall, 18. Rubinstein, 19. Süchting (Brackrade)184 in 20. Janowski.185 177 V. Kautsky, Partie mezinarodnich turnaju sachovyh v Praze 1908, V Praze 1909, str. III. 178 Prav tam, str. III. 179 S.B. Voronkov, D.G.Plisecki, n.d. str. 223. 180 Semjon Zinovjevič Alapin (1856-1923), ruski šahovski mojster in teoretik, v: Harry Golombek, n.d. str. 9. 181 Abram Isaakovič Rabinovič (1878-1943), ruski šahovski mojster, teoretik in pisec,v: Harry Golombek, n.d.

str. 261. 182 Curt von Bardeleben (1861-1924), nemški šahovski mojster, teoretik in pisec, v: Harry Golombek, n.d.

str. 22. 183 Karel Treybal (1882-1941), češki šahovski mojster,v: Harry Golombek, n.d. str. 333. 184 Hugo Süchting (1874-1916), nemški šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 311.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 49 Kako je v Pragi igral Vidmar? Igral je nekako brez napora, spretno in praktično, kar mu

je na koncu prineslo 3. mesto. Zaostal je le pol točke za zmagovalcema Durasom in

Schlechterjem, ki sta si razdelila 1.-2. mesto s 13, 5 točkami. Ta veliki turnir v Pragi 1908.

leta mu je očitno prinesel vse, za kar ga je turnir v Karlsbadu 1907 prikrajšal. Še več, v Pragi

je doživel marsikaj kar turnirska tabela ne upošteva, ker postavlja zmago Durasa in

Schlechterja v dvomljiv položaj, njegovo tretjo nagrado pa v ospredje turnirja.186

Kaj se je torej zgodilo? Vidmar bi verjetno praški turnir končal z zmago, če ne bi v

zadnjem kolu doživel nezaslužen poraz z Rubinsteinom. Zmagovalcema turnirja so šle na

roke tudi druge nenavadne okoliščine. Najprej moramo omeniti turnirski pravilnik, ki je

vseboval klavzulo, da je prepovedano skleniti remi pred 30. potezo. Z njo so prireditelji

skušali obrzati remije, ki so se na turnirjih že nevarno razpasli. Zaradi te klavzule se je

dobrodušni dunajski velemojster Schlechter spremenil »iz ovce v volka« in je dobesedno

»poklal« vse šibkejše igralce, s katerimi je pogosto brez pravega boja remiziral.187

Vidmar se spominja:

» V drugem kolu sem igral z Leonhardtom. Vodil sem bele figure, otvoril s svojim daminim

gambitom in po svoji navadi gradil zamotano pozicijo.

Leonhardt pa se je spretno branil in kmalu izenačil. Zato sem mu ponudil remi, kar je sprejel.

Tedaj pa je posegel turnirski vodja v partijo, uporabljajoč določilo, da potrebuje remi pred

30. potezo njegovega pristanka. Zahteval je nadaljevanje boja.

Seveda sem bil presenečen. V prvem kolu sta Teichmann in Janowski v 15. potezi sklenila mir.

V samem drugem kolu so remizirali: Marshall in Mieses v 12. , Süchting in Bardeleben v 18. ,

Maroczy in Rabinovič pa v 27. potezi.

Obilo zgodnjih remijev je v kasnejših kolih. Z Leonhardtom sva se samo spogledala. Potem pa

sva sklenila, da igrava zahtevanih 12 potez tako rekoč brez boja in da podpiševa pač po 30.

potezi remi. Igrala sva. Seveda sem igral površno. Toda nenadoma me ogovori Leonhardt:

»Ali veste, da pridem zdajle lahko v prednost?«. Nasmehnil sem se. »Kaj naj igram?« je

nadaljeval. To me je pograbilo. Ogorčen sem dokaj ostro odgovoril :

»Kar hočete, kar vam narekuje vest«. Leonhardt je res zagrabil ugodno priliko, začel igrati z

vso energijo in zmagal.«188 185 V. Kautsky, n.d. str. IV. 186 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 103. 187 V. Kautsky, n.d. str. VI. 188 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 104.


Na številnih mednarodnih turnirjih so si organizatorji pridržali pravico, da spremenijo

vrstni red že izžrebanih kol. Veliki mednarodni šahovski turnir v Hastingsu 1895, ki je bil

eden od največjih in najmočnejših turnirjev v 19. stoletju, je bil prvi, ki je premetaval svoja

kola. S tem se je hotelo preprečiti pripravljanje igralcev na posebnosti vsakokratnega

nasprotnika. V Pragi so bili udeleženci sporazumni s tem vmešavanjem, saj so tako le pol ure

pred začetkom vsakega kola izvedeli, s kom bodo igrali.189

Duras, ljubljenec domače publike, je bil tudi ljubljenec turnirske sreče, saj je v prvem

kolu dobil brez boja partijo z ruskim igralcem Dus-Hotimirskim, ki je bil zadržan na rusko-

avstro-ogrski meji in je v Prago prispel šele na 2. kolo. Češki mojster Kvičala pa je moral

zaradi smrti v družini brez boja predati partijo iz 18. kola, v kateri je bil njegov nasprotnik

velemojster Duras.190

Vidmarjevo 3. mesto s 13. točkami je zato pomenilo moralno zmago na turnirju, pri

čemer velja izpostaviti njegovo zmago v partiji z Durasom. Vidmar se je zelo rad spominjal

praškega mednarodnega turnirja, saj se je v »zlati« Pragi ob Vltavi zelo dobro počutil.191

Ko je Vidmar kritično pregledoval svoje partije iz praškega mednarodnega turnirja, se

mu je vsiljevala sodba, da prve nagrade niso zaslužile. Prepričan je le bil, da sta Duras in

Schlechter bolje igrala. Nagrada za 3. mesto mu je prinesla 2000 zlatih kron. Po odbitku

stroškov, takrat šahisti še niso imeli plačanih prevoznih stroškov in hotelskih storitev, mu je

ostalo 1600 kron. To mu je bil izdaten priboljšek k plači, začetniško je imel le 150 zlatih kron,

ki mu je lajšal življenje še vse 1908. leto. Še posebej je bil visoke nagrade vesel njegov

direktor Pichler in Vidmar je vedel, da bo lahko še igral na velikih šahovskih turnirjih. Ker pa

v Pragi nista igrala ne E. Cohn in ne P. Johner, s katerima je Vidmar vedno težko igral, je

dosegel v Pragi 1908 veliko več kot pa v Karlsbadu 1907.192

Prvo (4000 kron) in drugo (3000 kron) nagrado sta si razdelila zmagovalca Duras in

Schlechter, ki sta prejela vsak po 3500 kron, nenagrajeni igralci pa so dobili po 100 kron

honorarja. Podeljeni sta bili tudi dve nagradi za najlepšo partijo v znesku 300 in 200 kron, ki

jih je prispeval baron in mecen Rotschild. Prvo je dobil Duras v partiji s Süchtingom in drugo

189 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 103. 190 Janez Stupica, Šah skozi stoletja, n.d. str. 438. 191 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 105. 192 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 105-106.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 51 Janowski v partiji z Rubinsteinom. Šahovski novinar L. Hoffer je poročal za »Field«, zelo

podrobno in zanimivo pa je o praškem turnirju poročal Časopis českych šachistu.193

Kot zanimivost naj omenim še to, da je v Prago 21. maja 1908 pripotoval tudi svetovni

šahovski prvak E. Lasker, ki se je z Georg Marcom pogovarjal o svojem bodočem dvoboju z

dr. Tarraschem in se je v restavraciji Piscacek srečal tudi z mladimi šahovskimi mojstri :

Rubinsteinom, Durasom, Spielmannom in Vidmarjem. 194

6.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SANKT PETERBURG 1909 (MEMORIAL M. I. ČIGORINA)

Prava sreča za Vidmarja je bila, da je imel doktorsko disertacijo že skoraj končano, ko

je dobil vabilo na velik mednarodni šahovski turnir v Sankt Peterburg 1909, ki so ga Rusi

organizirali v spomin v letu 1908 umrlega velemojstra Mihaila Ivanoviča Čigorina. St.

Peterburg, nekdanja prestolnica carske Rusije dinastije Romanov, ob reki Nevi, se je med

prvo svetovno vojno preimenovala v Petrograd, po oktobrski socialistični revoluciji 1917. leta

pa v Leningrad.195

Vabilo v St. Peterburg je prišlo pravzaprav v času, ko bi lahko na podoben način zavrlo

njegovo stremljenje po doktoratu, kakor ga je v marcu 1907. leta vabilo na turnir Wiener

Schachcluba zelo neprijetno zadrževalo v pripravi na diplomski izpit.196

Disertacija, ki jo je pisal v poznih večernih urah 1908. leta je bila plod intenzivnega

dela v laboratoriju firme Elin. Ko je v prvih dneh februarja 1909 hodil po dunajskih ulicah se

je čudil velikemu žalovanju, vse je bilo v črnih zastavah. Umrl je znani dunajski župan dr.

Karl Lueger, ki ga avstrijski cesar Franc Jožef I. ni maral. Vidmarju pa je bilo malo mar za

dunajskega župana »lepega Karla« in avstrijskega cesarja, v torbi je imel manuskript

doktorske disertacije, ki jo je 9. februarja 1909 oddal na rektoratu tehniške visoke šole.197

Mednarodni šahovski turnir v St. Peterburgu, ki je trajal od 15. 2.- 13. 3. 1909 ga je

zalotil popolnoma nepripravljenega. Po praškem turnirju je šah nujno zanemarjal. V Weizu ni

bilo omembe vrednih šahistov, za vožnjo v Gradec pa ni imel časa. Odločil se je, da bo

193 V. Kautsky, n.d. str. X-XIV. 194 S. B. Voronkov, D. G. Plisecki, n.d. str. 223. 195 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 130. 196 Prav tam, str. 130. 197 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 132.

Doktorska disertacija je imela naslov: »Die Theorie der Kreiselpumpen« ( Teorija centrifugalnih sesalk ).

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 52 vseeno šel v velik šahovski boj, pa tudi njegov ravnatelj Pichler ni imel pomislekov, ko mu je

dal šest tedenski dopust. Njegovi ožji sodelavci pa so zelo radi začasno prevzemali njegovo

delo in tako delili njegovo plačo za ustrezen čas.198

Na Dunaju je kupil še dodatno karto za spalnik na progi Dunaj-Varšava in obiskal

Wiener Schachclub, kjer je srečal svojega pokrovitelja gospoda A. Wärndorferja, ki pa ni bil

navdušen, da se Vidmar vdaja šahovskim arenam. Prigovarjal mu je, naj vendar opusti

sodelovanje na šahovskih turnirjih in da je v življenju nemogoče »voziti po dveh tirih«. Da

Wärndorfer pri tem ni imel uspeha, je bilo seveda povsem razumljivo.199

Za potovanje v St. Peterburg ni potreboval nobene finančne pomoči, ker je imel še

prihranek od nagrade, ki jo je dobil v Pragi 1908. leta. Priskrbeti si je moral potni list, ki je bil

prvi v njegovem življenju. V začetku 20. stoletja se je lahko potovalo po vsej Evropi brez

kakršnega koli potnega lista oziroma brez vizumov v potnem listu. Edina izjema je bil prehod

iz Avstro-Ogrske v Rusijo in obratno.200

» Nekoliko tesno mi je bilo pri srcu, ko sem zapuščal Dunaj. Vedel sem, da razsaja v

Petrogradu kolera. Mnogo manj me je vznemirjala aneksijska kriza, ki je ravno v tistih dneh

dozorevala. Da bi me lahko v Rusiji zalotila vojna, mi ni prišlo na um. In kolero sem

preprosto odpravil: umival se bom s prekuhano vodo, sem sklenil, in čaj bom pil, ko bom

žejen.

Tudi ruske zime se nisem bal. Česa se pa mlad človek sploh boji? V vlaku bo gotovo toplo,

sem menil, v turnirski dvorani pa tudi. Da se nisem ustrašil svoje popolne nepripravljenosti

na velik šahovski boj, bo bralca presenetilo. Toda kasneje, ko me je moje tehniško delo bolj in

bolj zaposlovalo, sem vselej skoraj popolnoma nepripravljen odhajal v turnirsko areno in

nikoli nisem zaradi tega omahoval«.201

Po dveh dneh vožnje je Vidmar preko Varšave in Vilne prispel v St. Peterburg, kjer so

ga na kolodvoru sprejeli člani turnirskega odbora in mu priporočili bivanje v hotelu Mon

repos. Življenje v ruski prestolnici ni bilo skladno z njegovim običajnim življenjem v Weizu.

Vidmar, ki je bil vajen rednega življenja, zgodnje postelje in zmerne hrane, se je le s težavo

prilagodil St. Peterburškemu načinu življenja, saj so npr. zajtrkovali opoldan, kosili zvečer in 198 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 124. 199 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 132. 200 Prav tam, str. 132. 201 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 124.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 53 večerjali po polnoči. Dopoldan je bilo zelo težko najti odprto restavracijo ali pa kavarno.

Igralci so se prehranjevali kar v šahovskem klubu, kjer so tudi igrali, nahajal pa se je v ulici

Nevskij 55. S hrano so bili vsi zadovoljni, čeprav je za Vidmarja bila preostra in pretežka.

Vidmar se je rad spominjal St. Peterburga, ko se je s Teichmannom in Spielmannom ob 2. uri

zjutraj pri temperaturi minus 30 stopinj Celzija vračal po partiji in večerji v hotel Mon repos.

Nehote je prisluškoval glasovom, ki so prihajali čez reko Nevo iz Vyborga in »šepetali« o

koleri ter njenih žrtvah.202

V primerjavi z Moskvo in drugimi ruskimi mesti je St. Peterburg veljal za prelepo

mesto, ki ga je leta 1703 ustanovil car Peter Veliki. V tem živopisnem mestu, katerega zaradi

številnih prekopov in mostov imenujejo »severne Benetke«, se je združila zahodnoevropska

kultura z rusko in zato ni nič čudnega, da so prav tu pognale korenine ruskega šaha.203

V spomin na preminulega M. I. Čigorina (25. 1. 1908) so Petrograjčani februarja 1909

priredili mednarodni šahovski turnir, na katerega jim je uspelo privabiti skoraj vse vrhunske

svetovne šahiste, med katerimi je za favorita veljal svetovni prvak Lasker204, ki je v dvoboju

za naslov svetovnega prvaka leta 1908 premagal dr. Tarrascha z rezultatom 10,5 : 5,5 (+ 8 – 3

= 5). Toda Laskerjeva turnirska forma je bila neznanka, saj je v začetku 20. stoletja igral samo

na dveh turnirjih. Leta 1900 je bil v Parizu gladko prvi, toda štiri leta kasneje ga je v

pensilvanijskem letovišču Cambridge-Springsu prehitel mladi Newyorčan Marshall. Pred

začetkom turnirja je vladalo prepričanje, da bo imel šampion nevarne tekmece v Schlechterju,

Rubinsteinu, Durasu, Bernsteinu, Spielmannu in Vidmarju. Toda silovit tempo, ki ga je od

starta do cilja narekoval Lasker, je zdržal le Rubinstein.205

Organizacijski komite St. Peterburškega turnirja je bil sestavljen iz pomembnih

osebnosti šahovskega življenja carske Rusije pa tudi širše. Častni predsednik in vodja turnirja,

ki je vodil St. Peterburško šahovsko združenje, je bil P. A. Saburov. Drugi častni predsednik

pa je bil E. P. Demidov- grof San Donato. Častni člani so bili : D. D. Korolev, gospa E. V.

Saburov, N. S. Terešenko, S. Winawer (Varšava), M. N. Bostandjoglio, knez E. N.

Trubetckoj (Moskva), F. Amelung (Riga), B. S. Kolenko (Irkutsk), K. M. Monakin (Lodz),

prof.dr. Gebhardt (Coburg-Nemčija) in prof. I. Rice (New York-ZDA). Člani pa so bili še : L.

202 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 126. 203 Že v začetku 19. stoletja se je v St. Peterburgu pojavila plejada odličnih šahistov: Petrov, Janiš, Šumov

in bratje Urusovi. Kasneje so se jim pridružila Šiffers in Alapin, nazadnje pa še Čigorin, ki je bil do

smrti zastavonoša ruskega šaha, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 374-375. 204 V St. Peterburgu 1909 niso igrali : Tarrasch, Maroczy, Marshall in Janowski. 205 Janez Stupica, Aljehin-šahovski umetnik, Založništvo Jutro, Ljubljana 2007, str. 28.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 54 A. Velihov, G. A. Hellbach, E. A. in S. A. Snosko-Borovski, A. M. Levin, W. M. Lutze, N. J.

Maksimov, B. F. Maljutin, baron K. M. Rausch von Traubenberg, S. G. Ružencov, S. G.

Rutsch, J. O. Sosnitski, V. A. Čudovski ( vsi ti člani so bili iz St. Peterburga ), P. P. Bobrov

(Moskva), G. P. Volčenko (Reval), N. E. Lauren (Odesa), A. N. Hardin (Samara), J. Oehquist

(Helsingfors), C. M. Janowski (Lodz) in L. Hoffer (London). Član organizacijskega komiteja

je bil tudi znani Victor Tietz iz Karlsbada. 206

St. Peterburški mednarodni turnir je bil znan po tem, da so se finančna sredstva zbirala s

prostovoljnimi prispevki, ki jih je prispevalo kar 383 donatorjev oz. »žrtvovateljev«, ki so

podarili 9504 rubljev in 80 kopejk. V spisku vidimo imena šahovskih društev in klubov iz St.

Peterburga, Moskve, Lodza, Kazana, Taškenta, Varšave, Semipalatinska, Vilne, Revala in

Helsingforsa. Največ je prispevala St. Peterburška finančno-trgovska zbornica, ki je dala 4000

rubljev. Med posamezniki pa so največ prispevali car Nikolaj II (1000 rubljev), E. P.

Demidov-grof San Donato (300 rubljev), N. Terešenko (300 rubljev) , ki je bil udeleženec

Vseruskega amaterskega prvenstva, ki je potekal istočasno z velikim mednarodnim turnirjem,

baron in mecen Albert von Rothschild (200 rubljev), za nagrado za najlepšo šahovsko partijo,

ki sta jo dobila Schlechter za zmago v 16. kolu z Salwejem (120) rubljev in Forgacs za zmago

v 18. kolu proti Tartakowerju (80 rubljev).207

Vsi igralci, ki so dobili vabila, so morali potrditi svojo udeležbo najkasneje do 25. 1.

1909. V nedeljo, 14. 2. 1909, ob 20.00 je bil za vse nastopajoče šahiste, tako za Čigorinov

memorial kot za Vseruski amaterski turnir z 19 šahisti, organiziran svečan sprejem z

banketom v St. Peterburškem šahovskem klubu s kratkim pozdravnim nagovorom P. A.

Saburova. Na Čigorinovem memorialu je igralo 20 šahistov iz petih evropskih držav in ZDA.

Po žrebanju so bili v turnirsko tabelo po vrstnem redu vpisani naslednji šahisti :

1. O. Duras (A-O), 2. F. I. Dus-Hotimirski (Rusija), 3. E. Cohn (Nemčija), 4. V. I. Nenarokov

(Rusija 208, 5. R. Teichmann (Nemčija), 6. C. Schlechter(A-O), 7. L. Forgacs (A-O)209, 8. A.

K. Rubinstein (Rusija), 9. S. N. v.Freymann (Rusija)210, 10. R. Spielmann (Nemčija), 11. G.

Salwe (Rusija), 12. S. Tartakower (A-O), 13. E. A. Snosko-Borovski (Rusija), 14. A. Speijer

206 E. Lasker-E. S. Borovski, Meždunarodnij Šahmatnij Kongres v pamjat M. I. Čigorina, S.-Peterburg 1909,

S.-Peterburg 1910, str. 13. 207 Za podrobnejši spisek donatorjev glej v : E. Lasker- E. S. Borovski, n.d. str. 43- 47. 208 Vladimir Ivanovič Nenarokov (1880- 1953), ruski šahovski mednarodni mojster (1950) in pisec, v: Harry

Golombek, n.d. str. 189. 209 Leo Forgacs (1881-1930), madžarski šahovski mojster in pisec, v: Harry Golombek, n.d. str. 85. 210 Sergej Nikolajevič v. Freymann (1882-1946), ruski šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 88.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 55 (Nizozemska)211, 15. dr. E. Lasker (ZDA), 16. M. Vidmar (A-O), 17. J. Perlis (A-O), 18. A.

Burn (Anglija), 19. J. Mieses (Nemčija) in 20. O. S. Bernstein (Rusija).212

Igralo se je petkrat tedensko od 11.00 zjutraj do 16.00 popoldan. Po dveh urah odmora,

od 16.00 do 18.00 za kosilo, so se partije nadaljevale od 18.00 pa do 21.00. Šesti dan so bile

na vrsti vse prekinjene partije iz prejšnih kol. Vsak igralec je imel 2.uri in 30 minut za 37

potez, 1.uro in 30 minut za nadaljnih 23 potez in še 1. uro za 15 potez. Kdor pa je prekoračil

čas, je izgubil partijo s kontumacom. Igralci so pisali poteze šahovske partije v zato določen

formular. Denarnih nagrad, ki so bile zelo visoke za tisti čas, je bilo deset, in sicer :

I. 1000 rubljev, II. 750, III. 550, IV. 400, V. 280, VI. 190, VII. 120, VIII. 80, IX. 50 in X. 30

rubljev. Vsi igralci pa so dobili še posebni honorar, za zmago 10 rubljev in za remi 5 rubljev.

Vsi udeleženci, ki se pa niso uvrstili med prvo deseterico, so dobili po 100 rubljev honorarja,

ruski igralci pa 50 rubljev.213

V ponedeljek, 15. 2. 1909 ob 11.00 se je velik šahovski boj, memorial Čigorina, pričel.

Turnir je bil dolg in naporen, St. Peterburška zima pa huda, zato je nekaj igralcev zbolelo npr.

Schlechter, ki je tako kot Burn, Perlis in Vidmar, prvič obiskal Rusijo. Ruski mojster

Nenarokov je odigral samo štiri partije, nato ga je zdravnik odpeljal v bolnico, njegovo ime pa

so črtali iz turnirske tabele.214

Po skoraj enomesečnih ostrih šahovskih bojih sta zmagala dr. Lasker (+ 13 – 2 = 3) in

Rubinstein (+ 12 – 1 = 5), ki sta osvojila 14, 5 točke iz 18 partij in prejela vsak po 875 rubljev

nagrade ter še vsak 145 rubljev za honorirane partije. Rubinstein, moralni zmagovalec

turnirja, je v medsebojnem srečanju v 3. kolu sicer premagal Laskerja, vendar je oba

»presenetil« ruski mojster Dus- Hotimirski in zato dobil posebno nagrado v višini 25 rubljev.

Da sta bila Lasker in Rubinstein razred zase, nam dokazuje to, da sta imela kar 3, 5 točke

prednosti pred Durasom (+ 10 – 6 = 2) in Spielmannom (+ 7 – 3 = 8), ki sta osvojila po 11

točk in si razdelila 3.-4. mesto ter dobila vsak 475 r. + 110 r. nagrade. Peto mesto je sam

osvojil Bernstein (+ 8 – 5 = 5) s 10, 5 točkami (280 r. + 105 r.) in je bil tako za Rubinsteinom

drugi najboljši igralec carske Rusije. Drugi najboljši predstavnik Nemčije za Spielmannom je

bil Teichmann, ki je zasedel 6. mesto z 10. točkami in dobil 190 r. + 100 r. nagrade. Dr.

211 Abraham Speijer (1873-1956), nizozemski šahovski mojster, v: Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d.

str. 270. 212 E. Lasker-E. S. Borovski, n.d. str. 30. 213 E. Lasker-E. S. Borovski, n.d. str. 20-21. 214 Janez Stupica, n.d. str. 28.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 56 Perlis je zasedel 7. mesto s 9, 5 točkami in dobil kot drugi najboljši igralec Avstro-Ogrske

monarhije 120 r. + 95 r. Kljub bolezni, ki ga je ovirala na začetku turnirja, si je Schlechter

razdelil 8.- 10. mesto z E. Cohnom in Salwejem. Vsi so osvojili 9 točk (50 % ) in dobili še

zadnje tri nagrade, vsak v znesku po 53 r. + 90 r. Nato so sledili Mieses in Tartakower 8, 5

točke, Dus-Hotimirski 8 , Forgacs 7, 5 , Burn in Vidmar 7, Speijer 6 in Freymann 5, 5 .

Znani ruski mojster Snosko Borovski, ki se je kasneje uveljavljal s svojimi šahovskimi

knjigami in članki, je zasedel s 5. točkami zadnje 19.mesto. Nekdo pač mora biti zadnji.215

Turnir je potekal zelo borbeno, odločenih je bilo kar 67 % partij, neodločenih pa le 33

%, in bil s tem zanimiv za številno publiko saj je do 10 kola vodil ljubljenec občinstva

Rubinstein z 8 točkami, od 11. do 17. kola pa Lasker z 13, 5 točkami. V 18 kolu ga je znova

prehitel Rubinstein, ki je imel že 14 točk, Lasker pa 13,5. O zmagovalcu je odločilo zadnje

kolo, ko je Rubinstein samo remiziral s Tartakowerjem, Lasker pa je po 27. potezah premagal

Teichmanna. Tako sta skupaj »prišla na cilj« s 14, 5 točkami. 216

Kaj se je zgodilo z Vidmarjem oz. kako je preživel St. Peterburški mednarodni turnir?

Tako Schlechter kot Vidmar sta verjetno postala žrtvi lastne nestrpnosti. Schlechter je še uspel

»ujeti« eno od nagrad, Vidmar pa je s 7. točkami zdrknil na 15.-16. mesto (+ 4 – 8 = 6) in

dobil 70 rubljev igralnega honorarja.217

» Nenavadnemu življenskemu ritmu v St. Peterburgu ne želim pripisovati svoj neuspeh v

velikem ruskem turnirju 1909 leta. Igral sem pač objestno, ker sem po velikem praškem

uspehu mislil, da ne potrebujem nikakršnih naporov, če hočem zmagati. V to usodno zmoto je

padel že marsikdo v šahovskem svetu oziroma v njegovi turnirski areni, pred, pa tudi za

menoj. Bil sem precej deprimiran, ko sem se vračal v marcu v Weiz ».218

Mednarodni turnir v St. Peterburgu 1909, ki je bil najvažnejši šahovski dogodek 1909.

leta, je Vidmarju bil zelo potreben, dokazal pa mu je, da mora imeti partija velemojstra skrbno

izdelano vsebino, da s površno igro oz. teoretsko nepripravljenostjo tudi velemojster ne uspe.

St. Peterburg 1909 je bil zdravilna reakcija za Prago 1908. Ustrezno streznitev pa doživi slej

kot prej vsak šahist, ne le velemojster.

215 Analizo turnirske tabele in vsote denarnih nagrad s honorarji glej v : E. Lasker- E.S. Borovski, n.d. str. 34-35. 216 Dr. P. Feenstra Kuiper, Hundert Jahre..., n.d. str. 222. 217 E. Lasker-E. S. Borovski, n.d. str. 34. 218 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 136.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 57 Po 6. kolu oz. po prvi tretjini turnirja je Vidmar imel 3 točke ali 50 %, po zmagi v 7.

kolu s črnimi figurami nad Salwejem sta sledila dva boleča poraza s Tartakowerjem in

Snosko-Borovskim. Po borbenem remiju s Speijerjem je v 11. kolu sledila katastrofa, že po

23. potezah, z svetovnim prvakom Laskerjem. Po zmagi v 12. kolu proti Bernsteinu je Vidmar

tako imel po dveh tretjinah turnirja le 5, 5 točke. V zadnjih 6. kolih pa je Vidmar le trikrat

remiziral in trikrat tudi izgubil.219

Poleg velikega mednarodnega turnirja je v St. Peterburgu potekalo tudi t. i. Vserusko

šahovsko prvenstvo, na katerem je zmagal in si titulo ruskega mojstra priboril 16- letni

Aleksander Aljehin, ki je bil kasnejši dolgoletni Vidmarjev šahovski nasprotnik.220

Vseh 175 partij St. Peterburškega turnirja 1909. leta je v turnirski knjigi komentiral

svetovni prvak Lasker, kar je poleg 17 fotografij, dalo knjigi še posebno veliko vrednost.221

Slika 3: Mednarodni šahovski turnir St. Peterburg 1909

Vir: Dr. P.Feenstra Kuiper, Hundert Jahre Schachturniere 1851-1950, Amsterdam 1964.

219 Analiza Vidmarjevih rezultatov po turnirski tabeli, v: E. Lasker-E. S. Borovski, n.d. str. 31 in 35. 220 Janez Stupica, n.d. str. 28. in E. Lasker-E. S. Borovski, n.d. str. 34. 221 E. Lasker- E. S. Borovski, n.d. str. 51-216.


6.5. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR GÖTEBORG 1909

V prvi polovici avgusta 1909 je imela Nordijska šahovska zveza svoj redni 5.

kongres.222

Švedski, norveški in danski šahisti so se zbrali v švedskem mestu Göteborgu, da se

pogovorijo o svojih skupnih šahovskih zadevah in odigrajo vrsto manjših mednarodnih

turnirjev. Svojega prvaka Victorja Sjöberga pa so želeli preizkusiti v mednarodni šahovski

areni. Turnirski komite, v katerem so bili Martin Andersson, Ludvik Colijn in Joel Fridzilius,

je povabil Durasa, Leonhardta, Sjöberga in Vidmarja na mednarodni turnir štirih udeležencev,

ki pa so morali igrati vsak z vsakim po tri partije. Tako je nastal dokaj močan turnir z 9 koli,

kar je skupno dalo 18 partij.223

Vabilo je Vidmarja zalotilo v Weizu sredi napornega tehniškega dela, v svojih prostih

urah pa se je marljivo pripravljal na doktorski izpit.224

» Petrograjski turnir mi je potrošil šest tednov. Potovanje na Švedsko je zahtevalo tri tedne.

Devet tednov v letu je bil izredno dolg, skoraj nemogoč dopust inženirja v privatni službi.

Ogledoval sem vabilo. Petrograjska rana seveda še ni bila zaceljena. Želje, pokazati, da v

Petrogradu nisem igral, kakor bi moral in kakor bi tudi znal, nisem mogel ukrotiti: pismo z

daljnega severa sem nazadnje le pokazal svojemu ravnatelju«.225

Pihler je vabilo pazljivo bral, nedvomno je tudi njega grizel Vidmarjev neuspeh na St.

Peterburškem turnirju, morda pa je hotel dokončno ugotoviti, ali je bil v zmoti, ko je začel

podpirati Vidmarjevo prodiranje v šahovskem svetu. Ravnatelj mu je takoj dal potrebni

izredni dopust in mu dejal, naj se ne vrne brez prve nagrade. Njegovi ožji sodelavci pa so z

veseljem ponovno posegli po izrednem dodatnem zaslužku. V Pragi se je sestal s prijateljem

Durasom in skupno sta nadaljevala pot. Med vožnjo v Berlin sta živahno razpravljala o veliki

borbi avstrijskih Slovanov s cesarskim Dunajem. V Berlinu, kjer sta želela prenočiti, sta

doživela zabavno šahovsko avanturo. Ker sta pripotovala v nemško prestolnico že v

222 Nordijska šahovska zveza ( Nordiska Schackforbundets ) je bila ustanovljena 1899 leta v Kopenhagenu, v:

Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 483. 223 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 147-148. 224 Prav tam, str, 148. 225 Prav tam, str. 148.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 59 dopoldanskih urah, sta takoj po kosilu poiskala na skupnem vogalu obeh znanih berlinskih

ulic, Unter den Linden in Friedrichstrasse, kavarno König, ki je imela v prvem nadstropju

veliko dvorano namenjeno šahistom. Vstopila sta v dvorano, in ko sta že srkala svoji kavi, sta

prišla druga dva obiskovalca in stopila k njuni mizi z vprašanjem, če igrata šah. Ko sta tujca,

ki se nista predstavila, dobila pritrdilen odgovor, se je boj za eno marko po partiji začel. Tujca

sta bila prepričana, da sta ujela »veliki ribi«. Ko je Vidmar sedmo partijo dobil, je njegov

nasprotnik odštel sedem mark in izjavil, da ima dovolj. Po šestih porazih je tudi Durasov

nasprotnik izjavil, da se je naveličal porazov. Za nadaljne potovanje sta si izbrala pot čez

Kopenhagen in Malmo proti Göteborgu, kamor sta prispela po dveh dneh potovanja.226

Turnirski pravilnik, ki je imel 16 točk, je objavil švedski šahovski časopis Tidskrift for

Schack , ki je objavil tudi vse partije s turnirja. Svečana otvoritev mednarodnega turnirja je

bila 1. avgusta 1909 ob 18.00 v dvorani Valands s pozdravnim govorom predsednika

Skandinavske šahovske zveze g. Martina Anderssona. Po žrebanju igralcev, ki s tem določi

zaporedje belih in črnih figur po posameznih kolih, so bili igralci vpisani v turnirsko tabelo :

1. Leonhardt, 2. Vidmar, 3. Sjöberg in 4. Duras, ki je bil že velemojster. Organizatorji in

igralci 5. Nordijskega kongresa so poslali tudi pozdravni telegram švedskemu kralju Gustavu

V. Oskarju Adolfu (1907-1950). V turnirski knjigi, ki je izšla v švedščini in je dejansko kopija

zgoraj omenjenega šahovskega časopisa, lahko s težavo preberemo nekaj zanimivosti s

turnirja.227

Mednarodni turnir se je začel 2. avgusta 1909 ob 10.00 dopoldne. Po prvem krogu (2.-

4. 8.) oz. po treh kolih je vodil Leonhardt z 2. točkama pred Durasom in Vidmarjem z 1,5

točke in Sjöbergom z 1 točko. Po drugem krogu (5.- 7. 8.) oz. po šestih kolih je bil vrstni red

že naslednji : 1.- 2. Leonhardt in Vidmar 4 točke, 3.- 4. Duras in Sjöberg 2 točki. V začetku

tretjega kroga oz. po končanem 7. kolu, Vidmar je že vodil na turnirju, sta bila po programu

dva prosta dneva, ki so jih organizatorji turnirja in igralci izkoristili za podrobnejši ogled

Göteborga in okolice, predvsem znamenitega fjorda in kopališkega mesta Stjarnvik. Dovolj

časa pa so imeli tudi za skupno fotografiranje.228

10. in 11. 8. se je mednarodni turnir nadaljeval in se zaključil s svečanim banketom in

podelitvijo nagrad 12. avgusta 1909. Vidmar je osvojil po odličnem finišu prvo mesto s 7

točkami (+ 6 – 1 = 2) in dobil 200 švedskih kron nagrade. Drugi je bil Leonhardt s 5 točkami 226 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 148-149. 227 Det Nordiska schackforbundets femte kongres och turnering i Göteborg 1909, Göteborg 1909, str. 217-280.

Strani v turnirski knjigi so označene tako kot v » Tidskrift for Schack« 1909. 228 Det Nordiska..., n.d. str. 218-219.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 60 (150 kron), ki je edini premagal Vidmarja. Na tretjem mestu s 4 točkami (100 kron) je

razočaral Duras, z zadnjim četrtim mestom z 2 točkama (50 kron) pa se je moral zadovoljiti

Sjöberg, ki mu je uspela edina zmaga proti Durasu.229

» Dobro, zelo dobro sem igral v Göteborgu. Dosegel sem prvo nagrado, pa še celo s

prednostjo dveh točk, kar je v tako kratkem turnirju mnogo. Trikrat sem premagal prijatelja

Durasa, ki je bil velemojster in zelo sem užival prijetno švedsko mesto, prav posebno pa

njegov prekrasen fjord. Petrograjski poraz je bil opran ! To so ugotovili vsi kritiki«. 230

Vidmar je, ko sem pregledoval njegove partije, v Göteborgu igral trezno, brez

nestrpnosti, brez precenjevanja lastnih moči, premišljeno in zdravo. Lahkomiselnih potez ni

več uporabljal in vsakega nasprotnika je obravnaval zelo resno.

V Weizu ga je sprejel Pichler z vidnim zadovoljstvom. Ker se Vidmar po poroki ni več

pojavljal v graškem šahovskem klubu, ga je vodstvo kluba na čelu s mojstrom Bergerjem

konec avgusta 1909 obiskalo v Weizu. Na obisku je Berger v zvezi z Vidmarjevo zmago v

Göteborgu izjavil, da je bil že skrajni čas, da je močno »udaril« po šahovnici. 231

229 Det Nordiska..., n.d. str. 220. 230 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 150. 231 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 140.


7. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SAN SEBASTIAN 1911 MILAN VIDMAR POSTANE VELEMOJSTER

V letu 1910 Vidmar ni sodeloval na mednarodnih turnirjih, saj je v začetku junija 1910

na Dunaju prestal strogi doktorski izpit. Svečana promocija, navzoča je bila tudi njegova

mama Josipina Jusič- Vidmar, v doktorja tehniških ved je bila 16. julija 1910 na Dunaju. Dr.

Milan Vidmar je imel 25 let. Po vrnitvi v Weiz je moral povedati, da je postal doktor

tehniških ved. Sporočilo je učinkovalo kakor »strela z jasnega«.232

Mednarodni velemojstrski šahovski turnir v San Sebastianu (20.2.-17.3.1911) spada

med največje dogodke v svetovni šahovski zgodovini, zato si ga bomo pogledali nekoliko

podrobneje, saj je na njem zablestel mladi 25-letni Slovenec dr. Milan Vidmar in osvojil

velemojstrski naslov.

Na prehodu iz 1910. leta v 1911. leto je Vidmarja presenetilo pismo mojstra Miesesa,

ki mu je pisal, da bo v San Sebastianu, v Španiji, blizu francosko-španske meje v februarju

1911 organiziran velik mednarodni šahovski turnir, ki bi naj zasenčil vse predhodne. Mieses

je prevzel organizacijo turnirja, ki mu jo je zaupalo vodstvo Casina tega znanega baskovskega

letovišča. Doma v mednarodni šahovski areni je Mieses vedel, da je potrebno šahistom plačati

potne stroške in kompletno hotelsko oskrbo. Svoje stališče je brez obotavljanja tudi uveljavil.

Zato pa je povabil najmočnejše šahiste tistega časa, le svetovni prvak dr. Lasker mu je zavrnil

povabilo. Mieses je izbral tudi Vidmarja, saj mu je v pismu razložil vse podrobnosti

veleturnirja in ga vabil v velik boj.233

» Petnajst mojstrov- pa še kakšnih mojstrov in samo štiri nagrade? Med vabljenimi je bil

Tarrasch, ki je dve leti prej izgubil dvoboj z Laskerjem za naslov prvaka sveta. Med njimi je

bil Schlechter, ki je 1910. l. izbojeval neodločen dvoboj z Laskerjem. In Maroczy! Potem pa

kanoni: Duras, Nimcovič, Spielmann, Bernstein, Rubinstein, Janovsky, Marshall, Teichmann.

V seznamu me je nazadnje presenetilo ime : Capablanca. Novinec v mednarodni areni? Ali ni

1895. l. v Hastingsu novinec Pillsbury odnesel prve nagrade pred nosom največjih takratnih

mojstrov? Petnajst tekmecev in samo štiri nagrade! Nagrade so bile kajpada lepe. Toda kdo

je v takem krogu smel misliti na nagrado?« 234

232 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 147. 233 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 155. 234 Prav tam, str. 155.


Mieses je temeljito pregledal vso listo takratnih mojstrov in velemojstrov, odločil pa se

je, da bo povabil samo takšne, ki so že najmanj dvakrat na važnih mednarodnih turnirjih

osvojili najmanj 4. mesto.235

Z vabilom v roki se je Vidmar oglasil pri ravnatelju Pichlerju, ki je z vidnim

zanimanjem bral, kaj šahovski svet zahteva od Vidmarja. Ravnatelj ni bil prav nič presenečen

in rad mu je dovolil šest tedenski dopust. Vidmar je z vlakom potoval na relaciji Weiz- Graz-

Leoben- Salzburg- Munchen v Pariz. V Parizu je ostal tri dni in večino časa prebil v znani

kavarni Cafe de la Regence, kjer so se takrat zbirali pariški šahisti. Tu je srečal velemojstra

dr. Bernsteina in skupaj sta nadaljevala pot na relaciji Pariz- Bordeaux- Irun v San Sebastian.

Mieses je vse šahiste ljubeznivo sprejemal, Grand Hotel Ezcurra pa je bilo »taborišče« večine

udeležencev.236

Šahovski turnir je imel nalogo reklamirati San Sebastian po časopisih sveta. S poročili o

svojih šahovskih bojih je opravil učinkovito in ceneno reklamo. V prvem nadstropju kazine je

bila velika ruletna dvorana, ki se še ni mogla primerjati s »starejšo sestro« v Monte Carlu.

Poleg nje v ozadju je bila manjša podolgovata dvorana. Tam je stalo sedem miz s

šahovnicami, figurami in urami. Tam je »najrazumnejša« igra tega sveta napenjala šest

tednov petnajst glav.237

Že prvi večer je imel Vidmar zanimiv pogovor z velemojstrom Schlechterjem, ki mu je

svetoval, da bi bilo bolje, če bi igral na manjšem mednarodnem turnirju v San Remu 1911, kot

pa na turnirju najmočnejših igralcev sveta v San Sebastianu 1911, kjer so razpisane samo štiri

nagrade. Vidmar mu je sicer bil hvaležen za nasvet in mu dejal, da ga v San Sebastianu

zanima boj z najmočnejšimi šahisti sveta.238

Velemojstrski šahovski turnir v San Sebastianu spada nedvomno med velike dogodke

šahovske zgodovine in je v prvi vrsti pomemben zato, ker je prvič po velikem turnirju v

Hastingsu 1895 zbral vse najmočnejše šahiste vsega sveta.239

V San Sebastianu 1911 so igrali: Tarrasch, Leonhardt, Teichmann (vsi Nemčija),

Duras, Maroczy, Schlechter, Spielmann,Vidmar (vsi Avstro-Ogrska), Bernstein, Rubinstein,

235 Wiener Schachzeitung 1911, letnik XIV, št. 5-6, str. 78. 236 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 156. 237 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 156- 157. 238 Prav tam, str. 157. 239 Vladimir Vuković, v: Jugoslavenski šahovski glasnik 1961, letnik IX, št. 1, str. 1.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 63 Nimcovič (vsi Rusija), Janowski (Francija), Marshall (ZDA),Capablanca (Kuba)240 in Burn

(Anglija).241

Capablanca je bil izvzet od navedenih pogojev za sodelovanje na turnirju, proti temu sta

protestirala Bernstein in Nimcovič, ki sta trdila, da Capablanca nima nobenih pravic da igra

na takšnem veleturnirju. Ne smemo pa pozabiti, da je leta 1909 v ZDA, Capablanca v dvoboju

premagal najboljšega ameriškega šahista F. J. Marshalla z rezultatom 15 : 8 (+ 8 – 1 = 14).

Protest je bil s strani organizatorjev zavrnjen in Capablanca, ki je že veljal za najboljšega

šahista na ameriškem kontinentu, je lahko kot novinec nastopil na mednarodnem turnirju in

tako stopil na mednarodno šahovsko sceno.242

Nagrade so bile: 1. 5000 frankov, 2. 3000 frankov, 3. 2000 frankov in 4. 1500 frankov.

Nenagrajeni igralci pa so dobili po 80 frankov za točko.243

Specialno nagrado za najlepšo partijo v znesku 500 frankov, ki jo je dobil Capablanca

za zmago v 1. kolu proti Bernsteinu, je prispeval baron in šahovski mecen Albert von

Rothschild. Otvoritev turnirja je bila 19. februarja 1911 ob 11.00 dopoldne, igralni dnevi pa

so bili v ponedeljek, torek, četrtek in petek. Ostali dnevi so bili namenjeni za dokončanje

prekinjenih partij, rekreacijo in za počitek igralcev. Igralo se je od 13.30 – 18.45, časovna

kontrola je bila vsako uro, v kateri so morali igralci potegniti po 15 potez, ne pa 2. uri za 30

potez, kot je bilo običajno.244

Igrano je bilo 15 kol, s tem, da je bil en igralec v vsakem kolu prost, ker je bilo neparno

število udeležencev. Zaradi malega števila nagrad, vsega so bile štiri, je izostala borbenost pri

večini velemojstrov. Od 105 partij se jih je kar 55 končalo z remiji ali 53,3%, odločenih pa je

bilo 50 partij ali 46,7%. To je bil tako prvi veleturnir, kjer so prevladovali remiji.245

Zmaga 22- letnega H. R. Capablance iz Havane, osvojil je 9,5 točke iz 14 partij

(+ 6 – 1 = 7), je odjeknila v šahovskem svetu kot prava senzacija, pa so se hitro slišali glasovi,

da je »na pomolu« nov svetovni prvak, ki bo zamenjal Laskerja. To se je uresničilo šele čez

240 Jose Raoul Capablanca (1888-1942 ), kubanski šahovski velemojster in tretji svetovni prvak (1921-1927), v:

Harry Golombek, n.d. str. 48. 241 J. Mieses und Dr. M. Lewitt, Internationales Schach-Turnier zu San Sebastian 1911, Hans Hedewig's

Nachfolger. Curt Ronniger.,Leipzig 1919, 2 izdaja, str. 11. 242 Vladimir Vuković, n.d. str. 2. 243 Prav tam, str. 2. 244 J. Mieses und dr. M. Lewitt, n.d., str. 6-8. 245 Vladimir Vuković, n.d. str. 2.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 64 10 let. Spielmann je 18 let kasneje o svojem poznanstvu s takrat 22- letnim Capablanco kot

debitantom na turnirju v San Sebastianu 1911 zapisal :

» V Capablankinem osebnem življenju ni ničesar, na osnovi katerega bi se lahko zaključilo,

da je on šahovski maestro. Njegove omiljene preokupacije so bile politika in diplomacija.

Razen tega, Capablanca je rad imel vse vrste svetovnega športa, še posebno tenis. V vsem

ostalem je bil uglajen svetovljan. Ni kadil in ne pil in se je strogo držal pravil rednega

življenja. Dajal je vtis, da se s šahom bavi samo iz zabave«.246

Glavni Capablankin tekmec na turnirju je bil Rubinstein. Osvojil je 9 točk (+ 4 – 0 =

10) in si je z Vidmarjem delil 2.-3. mesto in nagrado. Oba sta dobila po 2500 frankov. Ostal je

neporažen in je edini premagal Capablanco, vendar je zaostal za njim pol točke zaradi

prevelikega števila remijev, med katerimi je bilo vsaj 4 – 5 priložnosti za zmago npr. proti

Teichmannu, Vidmarju, Bernsteinu, Spielmannu in Marshallu. Rubinsteina so imeli, vsaj

Mieses, za moralnega zmagovalca turnirja. 4. mesto je z 8, 5 točkami (+ 4 – 1 = 9) osvojil

velemojster Marshall in s tem »pograbil« zadnjo nagrado v znesku 1500 frankov. 5.- 7.

mesto pa so si z 7, 5 točke razdelili Nimcovič, Tarrasch in Schlechter. Schlechter je bil

»kralj« remijev (11), Tarrasch je bil s svojo igro tako nezadovoljen, da je izjavil Miesesu, da

se bo peljal naravnost v Nürnberg, ne da bi se ustavil v Parizu, češ da se mora »kaznovati« za

neuspešno igro.50 % možnih točk pa sta z 7 točkami osvojila Bernstein in Spielmann. Pravo

katastrofo pa sta doživela Vidmarjeva nasprotnika iz Göteborga 1909 Duras in Leonhardt.247

Zanimivi so rezultati igralcev med seboj, ki so dosegli več kot 50 % možnih točk.

Vrstni red bi bil naslednji : 1.-3. Rubinstein, Marshall in Tarrasch 3, 5; 4. -5. Capablanca in

Schlechter 3; 6. Vidmar 2, 5 ; in 7. Nimcovič 2. točki.

Za organizacijo mednarodnega šahovskega turnirja v San Sebastianu 1911 je bilo

porabljenih kar 50. 000 frankov.248

Rezultati dr. Vidmarja na turnirju v San Sebastianu 1911 so bili:

1. kolo (20. 2.) : Spielmann – Vidmar ½: ½ (31), Lovčeva igra ;

2. kolo (21. 2.) : Vidmar - Rubinstein ½: ½ (22), Igra daminega kmeta ;

3. kolo (23. 2.) : Teichmann – Vidmar ½ : ½ (35), Španska partija ;

246 V. N. Panov, Kapablanka, Caissa Commerce, Beograd 2006, str. 17-18. 247 J. Mieses und dr. M. Lewitt, n.d. str. 14-17. 248 S. B. Voronkov, D. G. Plisecki, n.d. str. 254.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 65 4. kolo (24. 2.) : Vidmar prost;

5. kolo (27. 2.) : Vidmar – Bernstein 1 : 0 (42), Sicilijanka ;

6. kolo (28. 2.) : Marshall – Vidmar 1 : 0 (30), Damin gambit ;

7. kolo (2. 3.) : Vidmar – Burn 1 : 0 (50), Damin gambit ;

8. kolo (3. 3.) : Tarrasch – Vidmar ½ : ½ (37), Igra štirih skakačev ;

9. kolo (6. 3.) : Vidmar – Janowski 1 : 0 (31), Damin gambit ;

10. kolo (7. 3.) : Leonhardt – Vidmar 0 : 1 (50), Igra dveh skakačev ;

11. kolo (9. 3.) : Vidmar – Duras 1 : 0 (54), Igra daminega kmeta ;

12. kolo (10. 3.) : Nimcovič – Vidmar ½ : ½ (25), Igra štirih skakačev ;

13. kolo (13. 3.) : Vidmar – Schlechter ½ : ½ (26), Damin gambit ;

14. kolo (14. 3.) : Maroczy – Vidmar ½ : ½ (18), Francoska obramba;

15. kolo (16. 3.) : Vidmar – Capablanca ½ : ½ (20), Damin gambit ; 249

Iz posameznih rezultatov vidimo, da je Vidmar osvojil 9 točk (+ 5 – 1 = 8) in si z

Rubinsteinom razdelil 2.- 3. mesto ter bil bogatejši za 2500 frankov.250

Zaključek tega najpomembnejšega mednarodnega šahovskega turnirja starejše šahovske

zgodovine je bil zelo dramatičen. Pred zadnjim kolom je bil vrstni red naslednji: 1.

Capablanca 9; 2. Rubinstein 9 (v zadnjem 15. kolu je bil prost); 3. Vidmar 8, 5; 4. Marshall 8

; 5. Tarrasch 7, 5; 6.-7. Schlechter, Nimcovič 7 itd.

V centru pozornosti je bila partija Vidmar – Capablanca, ki je odločala o prvem mestu. Če bi

Vidmar zmagal bi osvojil 1. mesto, Capablanci pa je zadostoval le remi ! Vidmar se 16. marca

1911 takole spominja:

» Ko sva se spustila v boj, sem otvoril s svojim daminim gambitom. Capablanca je uporabil

Tarraschevo obrambo in igral skrajno previdno. Toda kmalu sem ga začel stiskati. Že so se v

meni budile velike nade, ko je Kubanec s silno spretno kombinacijo razvozlal napetost in zavil

v končnico. In nenadoma mi je bilo jasno, da bi pomenil vsak nasilni poskus smrt. Pogledala

sva se. Potem pa sva si stisnila roke. Remi. Turnir je bil končan. Prinesel mi je v krogu

največjih igralcev sveta visoko in lepo nagrado. Prinesel mi je sprejem v krog velemojstrov.

Odslej sem smel misliti na najvišje časti v šahovskem svetu ».251

249 J. Mieses und dr. M. Lewitt, n.d. str. 19-154. 250 Vladimir Vuković, n.d. str. 2. 251 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 157.


Tarrasch je izgubil z Durasom, kar je omogočilo da sta ga dohitela Nimcovič, ki je

remiziral z Burnom in Schlechter, ki je v končnici zapravil zmago s Marshallom in samo

remiziral. Če bi Schlechter zmagal bi si delil 4. mesto z Marshallom in bi pristal med

nagrajenci.252

Kot zanimivost naj povem še to, da je v 1. kolu Janowski premagal Durasa v 161 potezi

in da je partija trajala kar 20 ur.253

V svoji oceni tega znamenitega turnirja je zapisal takratni nemški dnevnik

Berliner Tagblatt, kar sta povzela tudi Mieses in dr. Lewitt v turnirski knjigi, naslednje:

» Vidmarjev uspeh bo marsikoga, ki ni dober strokovnjak, presenetil. Toda že v zelo močnem

turnirju v Pragi 1908 leta, je stal Vidmar dolgo na prvem mestu in si je nazadnje izbojeval

tretjo nagrado. Je igralec z nevarnim napadalnim stilom, predvsem ko vodi bele figure, ker

zna uporabljati damin gambit kot strahovito orožje«.254

18. marca 1911 se je Vidmar poslovil od svojih šahovskih nasprotnikov in odpotoval iz

San Sebastiana skozi južno Francijo v Monte Carlo in nato čez severno Italijo v Benetke od

tam pa v Ljubljano, kjer je ostal nekaj dni. Dnevnik Slovenski narod je objavil njegovo

sliko s pripombo, da je Slovenec Milan Vidmar osvojil visoko nagrado na mednarodnem

šahovskem turnirju v Španiji.255

»Slovenski narod« je sicer namignil, da je šahovski uspeh Slovenca v mednarodni

areni nekaj, kar bi utegnilo zanimati pohlevne Slovence. Bolj zavedni pa so bili takrat Hrvati,

saj mu je Zagrebški šahovski klub poslal iskreno čestitko in fotografijo svojih članov. To so

bile edine čestitke iz jugoslovanskega sveta, ki je bil 1911 leta še razkosan na več držav.256

Konec marca 1911 se je Vidmar vrnil v Weiz in se po sedmih tednih oglasil pri

ravnatelju Pichlerju, ki je bil njegovega uspeha zelo vesel. Krepko mu je stisnil roko in mu

prvič omenil varljivi naslov svetovnega prvaka. Prav nič veseli pa ga niso bili njegovi

252 J. Mieses und dr. M. Lewitt, n.d. str. 142-143. 253 J. Mieses und dr. M. Lewitt, n.d. str. 25-27. 254 J. Mieses und dr. M. Lewitt, n.d. str. 17. 255 Milan Vidmar, Spomini I.,n.d. str. 154. 256 Prav tam, str. 154.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 67 sodelavci, ki so bili vsi zagrizeni Nemci. Vidmar se je vrnil k svoji delovni mizi in nadaljeval

študij ter obračunavanje električnih transformatorjev.257

Veliki uspeh na mednarodnem šahovskem veleturnirju v San Sebastianu 1911 leta ga je

potisnil v prvo vrsto velikih šahovskih mojstrov, saj je z njimi prispel v neposredno bližino

prestola svetovnega prvaka in s tem skoraj tja, kamor so ga potiskale sanje otroških let.

Velemojstrski naslov je bil popolnoma zaslužen.

Slika 4: Mednarodni šahovski turnir San Sebastian 1911

Vir: Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja ob šahovnici, DZS, Ljubljana 1951, str. 160-a.

257 Prav tam, str. 154.


8. OD KARLSBADA 1911 DO MANNHEIMA 1914

Vidmarju se še sanjalo ni, da se mu v mesecih po turnirju v San Sebastianu 1911

pripravlja usoden življenski preobrat. Madžarski velemojster Geza Maroczy, ki se je v času II.

mednarodnega šahovskega turnirja v Karlsbadu 1911 zdravil v teh svetovno znanih toplicah,

je Vidmarja, ki je igral na tem turnirju, presenetil z vprašanjem, zakaj životari v podeželskem

Weizu. Začel mu je dopovedovati, da bi imel neprimerno več možnosti izkazati se s svojim

tehniškim delom, če bi delal v okviru velike, svetovno znane elektrotehniške firme in seveda

sredi velikega mesta.258

Ko je Vidmar zapuščal Karlsbad, ga je Maroczy ponovno opozoril na Budimpešto, na

firmo Ganz in na velikega elektrotehnika Otta Blathyja. Ponudil mu je svojo pomoč. Po

vrnitvi v Weiz je Vidmar več tednov razmišljal o ideji Maroczyja. Zdelo se mu je, ko je pisal

Blathyju, da izdaja svojega direktorja Pichlerja. Nazadnje pa je le ugotovil, da je v Weizu med

zagrizenimi Nemci kot Slovenec pravzaprav nevšečen tujec in da mu je celo doktorat nakopal

obilo neprilik. Otto Blathy mu je hitro odgovoril in Vidmar ga je 1. in 2. novembra 1911

obiskal v Budimpešti. Po dogovoru sta se srečala v kavarni Akademia, ki je bilo zbirališče

budimpeštanskih šahistov. Po končanem pogovoru mu je Blathy izjavil, da bo s 1. januarjem

1912 postal inženir v firmi Ganz & Co. z mesečno plačo 440 kron. 15. novembra 1911, na

četrto obletnico njegovega prihoda v Weiz, je Vidmar povedal Pichlerju, da zapušča Weiz oz.

službovanje v okviru firme Elin. Ravnatelj je mirno sprejel odpoved, saj je vedel, da ga ne bo

mogel dolgo zadrževati, razšla pa sta se kot prijatelja. Vidmar se je 2. januarja 1912 javil na

novem delovnem mestu v Budimpešti.259

Na prvi pogled se je zdelo, da je Vidmar dobil za direktorja človeka, ki ga bo razumel

tudi kot šahista. Blathy pa ni želel ničesar slišati o šahu. Zaprl je Vidmarju pot na

mednarodne šahovske turnirje, dal pa mu je možnost, da je napredoval v stroki in tako postal

»elektrotehnični velemojster«. Leta 1912 je Vidmar dobil vabila za udeležbo na mednarodnih

turnirjih iz San Sebastiana, Pistyana in Breslaua. Vidmar ni sodeloval iz navedenih razlogov.

Za njega pa so ostali neopaženi tudi prvi valovi hipermodernizma v partijah Nimcoviča,

Retija in ostalih. To je bilo leto, ki je prineslo svetovno slavo Rubinsteinu, ki je zmagal na

vseh teh treh velikih mednarodnih turnirjih. Vidmarja so pomalem začeli pozabljati in on je

258 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 192. 259 Prav tam, str. 192-193.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 69 vse bolj postajal velemojster v stroki, a vse manj v šahu. Zdelo se je, da kandidat za

svetovnega prvaka zapušča šah.260

Vidmar pa le ni bil šahovsko neaktiven, saj mu je Blathy dajal v študij šahovske

»konstrukcije« znamenite probleme z mati v 100, 150 in 200 potezah. Ker se je Vidmar slabo

odrezal na mednarodnem avstro-ogrskem šahovskem turnirju v Budimpešti junija 1913. leta,

seveda ni dobil dopusta, se je sprl z Blathyjem in zapustil delovno mesto v Budimpešti.

Novembra 1913 se je preselil v Ljubljano in sprejel tehniško vodstvo male slovenske strojne

tovarne Kastelic & Žabkar. Šahovsko zatišje, ki ga je zgrabilo po mednarodnem turnirju v

Karlsbadu 1911 je postajalo v Ljubljani vse globlje. Včasih je zašel v kavarno Slon, kjer so se

zbirali ljubljanski šahisti. Prišlo je leto 1914 in z njim trije mednarodni turnirji v Badenu pri

Dunaju, St. Peterburgu in Mannheimu. Vidmar se je iztrgal šahovskemu zatišju in julija 1914

odpotoval na 19. kongres Nemške šahovske zveze v Mannheim.261

Vse tri mednarodne turnirje, na katerih je igral Vidmar, Karlsbad 1911, Budimpešta

1913 in Mannheim 1914, pa si bomo v nadaljevanju ogledali nekoliko podrobneje.

8.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KARLSBAD 1911

Sredi poletja 1911 leta, ko je Vidmar še živel in delal v Weizu, je prejel pismo s katerim

ga je Victor Tietz povabil na II. mednarodni šahovski turnir v Karlsbad. Po odličnem rezultatu

v San Sebastianu 1911, ni bilo več težko prepričati ravnatelja Pichlerja, da ga pusti oz. da mu

odobri poseben šesttedenski dopust tudi za ta turnir. Za Vidmarja, ki je udeležbo najprej

odpovedal, se je osebno zavzel organizator karlsbadskih turnirjev Tietz, ki je pisal tudi

Pichlerju in mu dokazoval, da bi se mu brez udeležbe Vidmarja vse pokvarilo.262

Prispeti na turnir v Karlsbad 1911 ni bilo lahko, saj so se na listi udeležencev velikega

mednarodnega turnirja našli samo povabljeni mojstri in velemojstri. Na turnir se je do 30.

junija 1911 prijavilo kar 41 šahistov. Turnirski odbor na čelu s predsednikom karlsbadskega

šahovskega kluba Tietzom je nato določil listo s 26 udeleženci, ki so prihajali iz 5 evropskih

držav in ZDA.263

260 Dr. Slavko Petrović, n.d. str. 12. 261 Prav tam, str. 12. 262 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 189. 263 Dušan Bučan, Ambasador šaha-hronika o velemajstoru Bori Kostiću, Novi Sad 1987, str. 20-21.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 70 II. mednarodni šahovski turnir v Karlsbadu, ki je trajal od 20. avgusta do 25. septembra

1911, je bil eden od najmočnejših in najdaljših turnirjev v šahovski zgodovini. Lista

udeležencev, ki je navedena po državah, je bila naslednja:

Avstro-Ogrska (Duras, Kostić,264dr. Perlis, Schlechter, dr. Tartakower in dr. Vidmar);

Nemčija (E. Cohn, Fahrni, Leonhardt, Spielmann, Süchting in Teichmann); ZDA (Chajes265,

Jaffe266, Johner in Marshall); Rusija (Alapin, Aljehin267, Dus-Hotimirski, Levenfiš268,

Nimcovič, Rabinovič, Rotlewi269, Rubinstein in Salwe ); in Anglija (Burn). 270

Meceni tudi to pot niso bili škrti, saj je samo organizacijski odbor v Karlsbadu prispeval

kar 15.000 kron, 3000 več kot na I. mednarodnem turnirju 1907. leta. Samo za nagradni fond

je bilo na voljo 16.000 kron, glavnih nagrad pa je bilo devet, in sicer od prve 3000 kron pa do

zadnje, ki je znašala le 300 kron. Podeljenih pa je bilo tudi veliko specialnih nagrad za

najlepše partije. Vsi nenagrajeni igralci pa so dobili po 100 kron honorarja. Seveda pa je

priteklo nekaj denarja tudi iz blagajne pokojnega barona Rothschilda, ki je v tem letu umrl in

od prof. Isaaca Ricea iz New Yorka. Po poročanju Wiener Schachzeitunga sta tako turnirski

pravilnik kot turnirska dvorana bila enaka kot na I. mednarodnem turnirju 1907. leta271.

V Karlsbad so prispeli tudi številni šahovski novinarji, saj je za turnir vladalo veliko

zanimanje šahovske javnosti. L. Hoffer iz Londona je poročal za »The Field«, J. Mieses je

obveščal nekatere nemške časopise, G. Marco iz Dunaja pa je bil korespondent za Wiener

Tagespresse. 22. avgusta 1911 je časopis Karlsbader Tageblatt objavil zanimiv prikaz :

» Srečanje starejših mojstrov in generacije mladih in talentiranih igralcev z velikim

obojestranskim znanjem in razpoloženjem ne bo dopustilo pretirano miroljubnost. Poglejte

264 Borislav( Bora) Kostić ( 1887-1963), srbski in jugoslovanski šahovski velemojster (1950), v: Harry

Golombek, n.d. str. 141-142. 265 Oscar Chajes (1873-1928),ameriški šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 52. 266 Charles Jaffe (1879-1941), ameriški šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 114. 267 Aleksander Aleksandrovič Aljehin (1892-1946), rusko-francoski šahovski velemojster in četrti svetovni

šahovski prvak (1927-1935 in 1937-1946), zmagovalec na več kot 40-ih mednarodnih turnirjih, v: Harry

Golombek, n.d. str. 11-12. 268 Grigorij Jakovljevič Levenfiš /Löwenfisch / (1889-1961), ruski šahovski velemojster ( 1950 ), v: Harry

Golombek,n.d. str. 152. 269 Gersz Rotlewi (1889-1920), poljski šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 271. 270 Dr. Milan Vidmar, Das zweite internationale Schachturnier in Karlsbad 1911, 1-2 Bänden, A. Stein's Verlag,

Potsdam 1912, str. 5. 271 Wiener Schachzeitung 1911, letnik XIV. št. 7-8, str. 108-110.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 71 samo listo udeležencev, pa boste videli, kakšno strahospoštovanje vpliva mladi Aljehin...tisti,

ki si želi točko, se mora zamisliti nad napadalnimi recepti Marshalla...pa virtuozni dr.

Vidmar. Zato bo pri teh srečanjih vitezov šaha strah od remijev odveč, ki so v zadnjih letih

bili v veliki modi. »Levje šape bodočnosti« - Aljehin, Kostić, Tartakower in Vidmar bodo v

prvem planu«. 272

V turnirski sodniški odbor so bili izbrani Amos Burn (London), Hugo Fähndrich

(Dunaj ), Leopold Hoffer (London), Georg Marco (Dunaj) in Carl Schlechter (Dunaj).273

Na Karlsbadskem veleturnirju je bila zbrana tako vsa šahovska »smetana« razen

svetovnega prvaka Laskerja, Capablance, Tarrascha, Maroczyja, Bernsteina in Janowskega.

Turnir je bil dolg, po številu igralcev ga je prehitel le mednarodni mojstrski turnir v Ostendeu

1907, kjer je igralo 30 igralcev. Med favorite za zmago na šahovskem »maratonu« je javno

mnenje bilo na strani Rubinsteina, Schlechterja, Marshalla in dr. Vidmarja.274

26 igralcev je odigralo 25 kol, kar nam je dalo 325 kvalitetnih borbenih partij.

Odločenih je bilo 229 partij ( 70,5 % ), neodločenih pa 96 partij ( 29,5 %)275.

Mednarodni turnir v Karlsbadu 1911 je razočaral vso šahovsko javnost, ki je

pričakovala zmagovalca iz vrste takratnih vodilnih velemojstrov. Zmagovalec pa je postal

Richard Teichmann, ki je osvojil 18 točk od 25 možnih (+ 13 – 2 = 10) partij in dobil prvo

nagrado 3000 kron. Teichman ni bil nikoli tekmec v bojih za naslov svetovnega šahovskega

prvaka, imel pa je šaljivo ime Richard V., saj je osvojil na mednarodnih turnirjih nekaj petih

mest, seveda pa je za rezultat v Karlsbadu 1911 dobil velemojstrstvo.276

2.-3. mesto sta si s 17 točkami razdelila Rubinstein (+ 12 – 3 = 10) in Schlechter (+ 13

– 4 = 8), ki je po 7 kolu imel 7 točk ( 100 % ) in vodil na turnirju, oba sta dobila po 1700

kron. Rubinstein je slabše začel turnir in videlo se je, da ni v pravi formi. Po 7. kolu je imel le

4,5 točke in je v nadaljevanju vložil vse svoje sile, da se je uspel približati vodilnemu

Schlechterju. Veliko presenečenje turnirja je bil Rotlewi, ki je zasedel 4. mesto s 16 točkami

( + 15 – 8 = 2 ) in dobil 1000 kron nagrade. Igral je zelo energično in dosegel najvišje število

zmag, med drugim tudi proti Schlechterju, Marshallu in Nimcoviču. Rotlewi je prišel iz

kroga, ki je dal velemojstra Rubinsteina in mojstra Salwea. Ker je bil mlajši od obeh, je hitro

272 Dušan Bučan, n.d. str. 21-22. 273 Wiener Schachzeitung 1911, letnik XIV. št. 13-16, str. 246. 274 Prav tam, str. 246. 275 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 224. 276 Wiener Schachzeitung 1911, letnik XIV. št. 17-20, str. 299.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 72 vzbudil zanimanje šahovske javnosti, vendar je kmalu po drugem karlsbadskem turnirju

»izginil v temi », iz katere se je nenadoma dvignil, neozdravljivo je zbolel.277

5.- 6. mesto sta si s 15, 5 točkami razdelila Marshall (+ 10 – 4 = 11) in Nimcovič (+ 11

– 5 = 9), ki sta vsak dobila po 750 kron. Bila sta velika brezkompromisna šahovska borca in

zato rado videna na vsakem mednarodnem turnirju.278

7. mesto je s 15 točkami zasedel dr. Vidmar (+ 10 – 5 = 10) in pospravil v žep 600

kron, kar je takrat znašalo dve njegovi plači pri Elinu. Turnir Vidmarju ni prinesel uspeha kot

ga je pričakoval in ki ga je morda pričakoval ves šahovski svet. Zadovoljiti se je moral s

sedmo nagrado kar je za velemojstra daleč premalo. Vidmar ni skrival razočaranja ko, se je

vrnil v Weiz na delovno mesto.279

Po prvi tretjini turnirja od prvega do osmega kola je Vidmar zbral 4 točke. Premagal je

Fahrnija, Rotlewija in Durasa, remiziral z Rabinovičem in Rubinsteinom ter izgubil z

Aljehinom, Leonhardtom in E. Cohnom. Po drugi tretjini turnirja od devetega do šestnajstega

kola je Vidmar imel 8, 5 točke in je za takrat vodilnimi Teichmannom, Rotlewijem in

Schlechterjem, vsi so imeli po 11, 5 točk, zaostajal za 3 točke. Premagal je le Marshalla in

Burna, remiziral z Nimcovičem, Teichmannom, Tartakowerjem, Schlechterjem in

Suchtingom ter nesrečno izgubil z Salweom v 16 kolu, ko je spregledal damo. V zadnji tretjini

turnirja od sedemnajstega do petindvajsetega kola je Vidmar priigral še 6, 5 točke in si z

odličnim finišem zagotovil 7. mesto. Premagal je Alapina, Spielmanna, Levenfiša, Jaffea in

Dus- Hotimirskega, remiziral z Chajesom, dr. Perlisom in Kostićem. Poraz z Johnerjem,

Vidmar je spregledal figuro, ga je stal delitve najmanj 4. mesta. 280

Neverjetno pa je, da sta ga na drugem karlsbadskem turnirju, tako kot na prvem,

premagala E. Cohn in Johner. Smešno bi bilo opravičevati nezadosten uspeh z dokazovanjem,

da bi ju moral Vidmar z lahkoto premagati. Takrat, ko je z njima igral, sta bila pač močnejša

od njega.281

Zanimiv dogodek je doživel v 11. kolu (4. 9. 1911), ko je igral z Marshallom ker ga je

ob koncu tretje ure pregledal zdravnik in ugotovil, da ima vročino. Vidmar se je vseeno vrnil

k šahovnici in »zagrizel« v borbo. Po četrti uri igre pa je moral ob prekinitvi zapisati svojo

potezo. Napisal je navidezno žrtev dame, kar je bilo popolnoma korektno in ko je začel

277 Prav tam, str. 299-300. 278 Dr. Milan Vidmar, n.d. str. 11. 279 Prav tam, str. 11. 280 Analiza Vidmarjevih rezultatov po turnirski tabeli, v: Dr. Milan Vidmar, n.d. str. 12. 281 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 192.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 73 formular dajati v kuverto mu je vročina začela vzbujati vznemirljive privide. Zdelo se mu je,

da bo izgubil damo za prazen nič.

» Prestrašen sem potegnil papir iz ovoja. Marshall pa je čez mizo posegel po njem, čeprav je

moja turnirska ura še tiktakala, čeprav sem torej še smel spreminjati svoj zapisek.

Tako sem se prestrašil, da sem v naglici s svinčnikom močno prečečkal napisano potezo.

Marshall je poklical vrhovnega vodjo turnirja, Tietza, ki mu je zaman dopovedoval, da moja

napisana poteza ni dokončna, dokler ne ustavim svoje ure. Nazadnje sem izjavil, da sem

sporazumen s prečečkano potezo, ker sem se hotel izogniti prepiru.

Tietz je vtaknil moje papirje v kuverto, jo zalepil, ustavil uro in napisal porabljen čas. Ko pa

sva se kasneje z Marshallom usedla k nadaljevanju partije, ni nihče znal ugotoviti, kaj sem

pravzaprav napisal. Tietz je poskušal najrazličnejše napade na skrivnostni zapisek. Nazadnje

si je izprosil od karlovarskega policijskega ravnateljstva specialista za takšna razvozlavanja.

Ko je izkopana poteza že stala na šahovnici (22. Dd7 op.a.), se je Marshall smehljal. Bil je

dobrodušen možakar in rad sem ga imel. Dozdevna žrtev dame v vročici pa je le zmagala«.282

V zadnjem, 25 kolu sta se prvič srečala Vidmar in Kostić, partija se je končala z

remijem v 72. potezi, zastavonoši kasnejšega jugoslovanskega šaha. Kostić je na svojem

prvem velikem mednarodnem turnirju osvojil 10, 5 točk (+ 5 – 9 = 11) in zasedel 19. – 21.

mesto, kar za njega ni bil neuspeh, saj je osvojil 41 % možnih točk, norma za mednarodnega

mojstra pa je bila 33 %. 283

8. – 11. mesto so si priigrali z 13, 5 točkami Aljehin, Duras, Leonhardt in dr.

Tartakower, ki so vsi dobili po 375 kron nagrade. 12. mesto je s 13 točkami zasedel

»hazarder« Spielmann in v žep še pospravil zadnjo nagrado 275 kron.284

Šest nagrad po 100 kron in šest nagrad v znesku 50 kron pa je bilo razdeljenih za

najlepše partije na turnirju po mnenju strokovne žirije.285

Od 26 igralcev jih je bilo 12 nagrajencev. Rezultat nagrajencev med seboj pa bi nam dal

interesanten rezultat oz. vrstni red : 1. Teichmann 8, 5 točke ; 2. Vidmar 6, 5 ; 3. – 4.

282 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 191-192. 283 Dušan Bučan, n.d. str. 22. 284 Dr. Milan Vidmar, n.d. str. 11. 285 Prav tam, str. 11-12.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 74 Leonhardt, Rotlewi 6 ; 5. – 7. Marshall, Rubinstein, Spielmann 5, 5 ; 8. – 10. Aljehin,

Schlechter, Tartakower 5 ; 11. Duras 4, 5 in 12. Nimcovič 3 točke.286

Kot vidimo iz turnirske tabele, so se zgoraj omenjene turnirske prognoze le delno

uresničile. Zelo podrobno je II. mednarodni šahovski turnir v Karlsbadu 1911 obdelal

Wiener Schachzeitung287, ki je podal obširen prikaz vsakega kola posebej oz. atmosfero, ki je

vladala na turnirju. Igralci so že imeli plačane prevozne stroške in hotelske storitve, pred 45.

potezo pa so lahko igralci remizirali le s privolitvijo turnirskega odbora.288

V ponedeljek, 25. septembra 1911, so bile na svečanem banketu podeljene tudi vse

nagrade, manjkal pa tudi ni zaključni govor organizatorja in sodnika Victorja Tietza.289

Dr. Vidmar pa si je »šahovski spomenik« postavil s knjigo, ki jo je napisal o

mednarodnem turnirju v Karlsbadu 1911 in ima naslov: Das zweite internationale

Schachturnier in Karlsbad 1911, 1- 2 Bänden, A. Stein's Verlag, Potsdam 1912.

Slika 5: Mednarodni šahovski turnir Karlsbad 1911

Vir: Dr. Milan Vidmar, Das zweite internationale Schachturnier in Karlsbad 1911, 1-2

Bänden, A. Stein's Verlag, Potsdam 1912, str. 1.

286 Wiener Schachzeizung 1911, letnik XIV. št. 17-20, str. 306. 287 Wiener Schachzeitung, 1911, letnik XIV, št. 17-20, str. 268-295. 288 Dr. Milan Vidmar, n.d. str. 4. 289 Wiener Schachzeitung 1911, letnik XIV, št. 17-20, str. 295.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 75 8.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BUDIMPEŠTA 1913

Na novem delovnem mestu v Budimpešti je od začetka Vidmar hodil po obširnih

preizkuševališčih firme Ganz & Co. Delal je od 8.00 – 15.00, popoldan pa je hodil iz Bude v

Pešto v kavarno Akademia v bližini znanega »visečega mostu« ob obali Donave. Tam so se

zbirali najmočnejši budimpeštanski šahisti in Vidmar je z njimi veliko igral t. i. proste

partije.290

Najmočnejši med njimi je bil mojster Lajos(Ljudevit)Asztalos.291

Ker mu Blathy ni odobril potrebnega dopusta za udeležbo na mednarodnem turnirju v

San Sebastianu 1912 in v Pieštanyh 1912, se je pač vdal v usodo in se še bolj poglobil v

elektrotehniko, sicer pa je dokaj redno hodil v kavarno Akademia. Udeležil se je celo

madžarskega prvenstva, ki se je igralo v večernih urah. Blathy ni nasprotoval Vidmarju

skromnega povratka v turnirsko areno, bil je celo vesel, saj je Vidmar osvojil prvo mesto pred

velemojstrom Maroczyjem.292

Vidmar v svojih knjigah ne omenja manjšega mednarodnega turnirja v Budimpešti

1912. leta v režiji kluba Sakkothon, kjer je igralo šest velemojstrov. Predpisana je bila

obvezna teoretska varijanta daminega gambita t.i. Schlechter-Rubinsteinova varijanta, ki so jo

takrat veliko raziskovali v turnirski praksi.293

Vrstni red je bil naslednji : 1.- 2. Marshall, Schlechter 3 t. 3.- 4. Duras, Maroczy 2, 5,

5.- 6. Teichmann, Vidmar 2 (+ 2 – 3 = 0) točki. Vidmar je zasedel zadnje mesto, kljub temu,

da je dosegel najvišjo število zmag na turnirju.294

Nekako z odporom je Vidmar sprejel vabilo na avstro-ogrski mednarodni turnir, ki ga je

budimpeštanski »Šahovski dom« organiziral od 5. 6.– 24. 6. 1913. Zavedal se je, da bo težko

kos šahovskim borbam, ki so se pričele ob 16. uri. Predobro pa je vedel, da zahteva vsaka

partija spočito glavo in vso pozornost. Toda turnirju, ki ga je tako rekoč »obiskal« v

Budimpešti se ni mogel odreči. Igral je slabo in brez uspeha kar nam potrjuje turnirska tabela

budimpeštanskega turnirja 1913. leta.295

290 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 239. 291 Lajos (Ljudevit) Asztalos (1889-1956), madžarsk-jugoslovanski mednarodni mojster (1950 ) in pisec,

v. Harry Golombek, n.d. str. 15-16. 292 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 239. 293 Schlechter- Rubinsteinova varijanta : 1.d4 d5 2.c4 e6 3.Sc3 c5 4.cd ed 5.Sf3 Sc6 6.g3! 294 Nikolaj Ivanovič Grekov, Istorija šahmatnjih sostjazanij, Moskva 1935, str. 86. 295 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 240.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 76 Avstro-ogrski turnir naj bi prvotno imel 14 igralcev, vendar se Duras na turnirju ni

pojavil, po 6. kolu pa je turnir zapustil madžarski mojster Szekely. Avstrijo so zastopali :

Spielmann, dr. Tartakower, Marco, dr. Vidmar in Reti296. Madžarska stran pa je imela svoje

adute v Breyerju, Forgacsu in Asztalosu.297

Razpisanih je bilo tudi 7 denarnih nagrad in sicer 1000, 700, 500, 350, 250, 150 in 100

kron. Za posebne nagrade pa je bilo namenjenih še 800 kron.298

Turnir se je končal z dvojno avstrijsko zmago. 1. mesto je z 8, 5 točkami (+ 6 – 0 = 5)

osvojil velemojster Spielmann, ki je premagal vse igralce od sedmega mesta navzdol t. i.

»spodnji dom« in dobil 1000 kron nagrade. Na 2. mestu je z 8. točkami (+ 5 – 0 = 6) končal

Spielmannov velik konkurent dr. Tartakower z nagrado 700 kron. Madžarski predstavnik,

mojster Forgacs, ki je zasedel 3. mesto s 7, 5 točkami, je celo imel izglede za prvo mesto, saj

je med devetim in enajstim kolom bil na vrhu turnirske razpredelnice, vendar ga je poraz z

Vidmarjem v zadnjem kolu uvrstil na 3. mesto. Prislužil si je 500 kron. Na 4.- 5. mestu sta

sledila Marco, ki ga poznamo kot urednika Wiener Schachzeitunga in perspektivni mojster

Balla iz Budimpešte. Oba sta osvojila 6 točk in po 275 kron nagrade. Zadnji nagradi v znesku

150 kron sta si z delitvijo 6.- 7. mesta prislužila »hipermodernist« Breyer in dr. Brody s 5, 5

točkami.299

Vidmar je tokrat po turnirjih v Nürnbergu 1906 in St. Peterburgu 1909 tretjič ostal brez

nagrade. Zasedel je šele 7.- 8. mesto s 5. točkami (+ 3 – 4 = 4) skupaj z dr. Asztalosem. Proti

nagrajencem je osvojil le 3 točke. Pravi »strup« za njega so bili Madžari, kot lahko vidimo iz

turnirske tabele.300

Edina partija, ki se mu je posrečila, je bila zmaga v 2. kolu proti Marcu, ki je trajala le 24

potez in jo Vidmar podrobno komentira v svoji knjigi.301

Odločenih je bilo 57, 5 % partij, neodločenih pa 42, 5 % partij.302

296 Rihard Reti (1889-1929), kasnejši češkoslovaški šahovski velemojster, šahovski pisec in teoretik v: Harry

Golombek, n.d. str. 266-267. 297 Dr. P. Feenstra Kuiper, n. d. str. 226. 298 Deutsche Schachzeitung 1913, letnik 68, št. 5, str. 188. 299 Deutsche Schachzeitung 1913, letnik 68, št. 8, str. 252. 300 Prav tam, str. 252. 301 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 244-247. 302 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 227.


8.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR MANNHEIM 1914 (XIX. KONGRES NEMŠKE ŠAHOVSKE ZVEZE)

Po sporu z Blathyjem je Vidmar zapustil Ganz & Co in Budimpešto ter se z družino

vrnil v Ljubljano. V tujini je preživel že dobrih 10 let in se ji je že močno odtujil.303

Leto 1914 je bilo šahovsko zelo plodno, med drugim so bili v Evropi igrani trije

mednarodni šahovski turnirji, in sicer v Badenu pri Dunaju (1. Spielmann), veleturnir v St.

Peterburgu (1. Lasker, 2. Capablanca, 3. Aljehin) in v Mannheimu (1. Aljehin).304

Po veleturnirju v St. Peterburgu 1914, kjer ni igral noben predstavnik Avstro-Ogrske

monarhije, je Nemška šahovska zveza napovedala za julij 1914 svoj mednarodni kongres z

običajnim mednarodnim mojstrskim turnirjem. Vidmar se je na razpis prijavil in pripravljalni

turnirski odbor v Mannheimu ga je takoj sprejel. Spraševal se je, kako se naj bori v

Mannheimu, s svojim že močno »zastarelim šahovskim orožjem«. Pa je vseeno odpotoval

brez treninga oz. brez potrebne osvežitve zanemarjene šahovske otvoritvene teorije. Žrtvoval

je štiri tedne svojega rednega letnega dopusta.305

Ob 50- letnici ustanovitve mannheimskega šahovskega kluba 4. 2. 1865 je Nemška

šahovska zveza v Mannheimu v času od 20. 7. – 2. 8. 1914 organizirala svoj 19. kongres z

močnim mednarodnim turnirjem na katerem je igralo 18 igralcev, ki so se morali

organizacijskemu odboru prijaviti do 15. 6. 1914. Prijavljena sta bila tudi Teichmann in

Rubinstein, ki pa sta udeležbo kasneje odpovedala, saj je bilo evropsko politično ozračje po

atentatu v Sarajevu 28. 6. 1914 že zelo napeto. Igrana pa sta bila še dva glavna turnirja t. i.

Hauptturnier A in B ter še nekaj manjših turnirjev t.i. Nebenturnier.306

Nagrade so bile naslednje : 1. 2000 M (Nemška šahovska zveza), 2. 1500 M (mesto

Mannheim), 3. 1000 M (A. Oppenheim-spominska nagrada), 4. 750, 5. 500, 6. 400, 7. 300, 8.

200 in 9. 150 M. Nagrada za najlepšo partijo pa je bila 300 M (Albert von Rothschild-

spominska nagrada). 500 M pa je daroval že znani šahovski mecen I. J. Rice iz New Yorka.

Dnevna vstopnica je bila po 0,50 M, za ogled celega turnirja pa 3 M.307

Turnirski pravilnik je bil tak kot v Karlsbadu 1911. Sodelovali so naslednji igralci, ki so

bili v turnirsko tabelo vpisani po naslednjem žrebu :

303 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d.str. 242 304 Dr. Slavko Petrović, n.d. str. 12. 305 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 242-243. 306 Deutsche Schachzeitung 1914, letnik 69, št. 2, str. 59. 307 Deutsche Schachzeitung 1914, letnik 69, št. 5, str. 159.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 78 1. dr. M. Vidmar (Ljubljana), 2. R. Reti (Dunaj), 3. dr. S. Tartakower (Dunaj), 4. W. John

(Breslau), 5. R. Spielmann (München), 6. F. Marshall (New York), 7. O. Duras (Praga), 8. P.

Krüger (Hamburg), 9. E. Post (Berlin), 10. G. Breyer (Budimpešta), 11. C. Carls (Berlin), 12.

A. Aljehin (St. Peterburg), 13. E. D. Bogoljubov 308 (Kijev), 14. A. Flamberg (Varšava), 15.

dr. S. Tarrasch (Nürnberg), 16. J. Mieses (Leipzig), 17. H. Fahrni (Kissingen) in 18. D.

Janowski (Paris). Največ igralcev je v Mannheim prišlo iz Nemčije (8), iz Avstro-Ogrske (5 ),

iz Rusije (3) po eden pa iz ZDA in Francije309.

V soboto, 18. 7. 1914 ob 20.30 je predsednik Nemške šahovske zveze prof. dr.

Gebhardt iz Coburga s svečanim govorom pozdravil vse šahiste in goste v kongresnem oz.

turnirskem lokalu Ballhaus am Schloss. Med gosti je bil tudi svetovni prvak dr. Lasker s

soprogo. V nedeljo, 19. 7. 1914 je bilo ob 9. 30 žrebanje igralcev za vpis v turnirsko tabelo,

zvečer ob 19.00 pa banket s številnimi govori in večerjo. Ob koncu banketa je dr. Tarrasch

nazdravil »za svetovno šahovsko bratstvo«. Turnir se je začel v ponedeljek, 20. 7. 1914 ob

9.00 v Ballhaus am Schloss.310

Mannheimski turnir je bil zelo močan. Poln je bil novih velikih mojstrov. Aljehin,

Bogoljubov, Breyer in Reti so kmalu po prvi svetovni vojni postali velemojstri. Tudi starejši

velemojstri npr. dr. Tarrasch, Mieses in Janowski so nastopili v njem, zato je bil turnir od

samega začetka zelo zanimiv in napet.311

V Mannheimu se je Vidmar znašel v družbi silnega dr. Tarrascha, pojemajočega

Janowskega, malce medlega Durasa, še svežega Spielmanna, dveh Rusov in tudi nemških

mojstrov. Vidmar je igral od samega začetka pa vse do presenetljivega konca turnirja zelo

dobro ter samozavestno. Nadaljeval je nekako tam, kjer se je v San Sebastianu 1911 ustavil.

Kmalu se je prebil v sam vrh turnirske tabele, le Aljehin je bil pred njim.312

Velemojster Janowski, ki je izgubil z Vidmarjem, je celo izjavil, da bo Vidmar osvojil

prvo mesto. Vidmar, ki ni igral z Aljehinom, pravi:

» Bogve, kako bi se končala tekma med Aljehinom in menoj, da se 1. avgusta ni razvnel vihar

prve svetovne vojne. Dobro se spominjam prvih strelov te vojne sredi tihe noči nekje nad

308 Efim (Dimitrijevič) Bogoljubov (1889-1952), rusko-nemški šahovski velemojster (1951) in eden od

kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka, teoretik in pisec, v: Harry Golombek, n.d. str. 32-33. 309 Deutsche Schachzeitung 1914, letnik 69, št. 7, str. 221. 310 Prav tam, str. 221. 311 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 243. 312 Prav tam, str. 243.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 79 Renom, ki se vali mimo Mannheima. Naš turnir je takrat ravno dosegel konec svoje druge

tretjine ».313

Po 10. kolu je vodil Aljehin z 8, 5 točke, na 2.-3. mestu pa sta bila Spielmann in Vidmar

s 7, 5 točkami itd. Po 11. kolu oz. po 2/3 turnirja se je vodstvo mednarodnega turnirja hitro

odločilo, da prekine turnir zaradi izbruha prve svetovne vojne in da podeli tudi 2/3 razpisanih

denarnih nagrad. Ideja dr. Tarrascha, da se turnir preseli v Švico ni uspela.314

Končni vrstni red nagrajencev v Mannheimu 1914 je bil :

1. Aljehin 9, 5 (1100 M), 2. Vidmar 8, 5 (850 M), 3. Spielmann 8 (600 M), 4. – 6. Breyer,

Marshall, Reti 7, 5 (vsak po 375 M), 7. Janowski 6, 5 (250 M), 8. – 9. Bogoljubov, Tarrasch

5, 5 točk (vsak po 180 M) itd. Vsi ostali igralci pa so dobili po 100 M honorarja. Nagrada za

najlepšo partijo pa sploh ni bila podeljena.315

Odločenih je bilo kar 69, 3 % vseh partij, neodločenih, ki so se končale z remijem, pa

30, 7 %.316

Iz turnirske tabele je razvidno, da je Vidmar od močnejših šahistov premagal le Retija

in Janowskega ter štiri nemške novince. Remiziral pa je s Spielmannom, Breyerjem,

Marshallom, Durasom in Tartakowerjem, ki so tudi konkurirali za vrh tabele in bili

Vidmarjevi standardni močni nasprotniki.317

Nedokončan mednarodni šahovski turnir v Mannheimu 1914 je bil tako prva

»šahovska žrtev« prve svetovne vojne. Vsi ruski igralci, ki jih je bilo v Mannheimu kar 15 in

ki so igrali so na vseh turnirjih, so bili aretirani kot predstavniki sovražne države. Nemške

oblasti so jih najprej zaprle v vojno taborišče pri Baden-Badnu, kasneje pa so jih premestili v

Trieberg in končno le izpustili.318

Vsi ostali igralci pa so se varno pripeljali na svoje domove, med njimi tudi dr. Vidmar.

Kot zanimivost bi omenil še pogovor dr. Vidmarja z dr. Tarraschem v Mannheimu 1914 :

» Spominjam se večera tik pred izbruhom vojne, ko sem v restavracijskem vrtu našega

šahovskega tabora sedel velikemu Tarraschu, nemškemu šahovskemu prvaku, nasproti. Pivo

313 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 243. 314 Deutsche Schachzeitung 1914, letnik 69, št. 10, str. 316. 315 Deutsche Schachzeitung 1914, letnik 69, št. 11, str. 349. 316 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 228. 317 Dr. Werner Lauterbach, Mannheim 1914, Walter Rau Verlag, Düsseldorf 1964, str. 10-11. 318 S. B. Voronkov, D. G. Plisecki, n.d. str. 279.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 80 sva pila. Že ves nemiren sem, čeprav v visokem turnirskem položaju, zastavil vprašanje:« Ali

ni škoda časa, ki ga zapravljamo v turnirskih bojih? Saj vendar šah človeku in človeštvu ni

prav nič važen.«

Tarrasch mi je vrgel ledeno strupen pogled čez mizo: »Ali je na svetu sploh še kaj

važnejšega, kakor je šah?« je zagrmel nad menoj. Ničesar nisem odgovoril«. 319

Vidmarju se je Tarraschevo vprašanje zdelo takrat zelo smešno, čeprav Tarrasch včasih

ni mislil tako kot je govoril. Turnirske partije je objavilo glasilo Deutsche Schachblätter, ker

izdaja turnirske knjige zaradi vojne ni bila več mogoča. Ob 50- letnici mednarodnega

šahovskega turnirja v Mannheimu 1914. leta pa je knjiga vseeno izšla.320

319 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 188. 320 Dr. Werner Lauterbach, Mannheim 1914, Walter Rau Verlag, Düsseldorf 1964.


9. DR. MILAN VIDMAR MED PRVO SVETOVNO VOJNO (1914 – 1918)

Vidmar je imel že od otroških let telesno hibo, nepopravljivo pohabljeno levico, ki ga je

rešila avstro-ogrske uniforme. Zato je na vožnji iz Mannheima v Ljubljano, v tistih prvih

dneh avgusta 1914, lahko v miru premišljeval, kako se bo pretolkel skozi nepričakovani vihar.

S svojimi 29 leti je bil Vidmar takrat že dovolj izkušen, da je trezno gledal v negotovo

bodočnost. Zelo ga je skrbela usoda tovarne Kastelic & Žabkar v Ljubljani na katero se je zelo

navezal. Slutil je, da bo moral ponovno oditi v tujino, s trebuhom za kruhom. Vidmar je že od

mladih nog, od trenutka, ko se je resno oklenil šaha, skrbno izkoriščal ves razpoložljivi čas za

izpopolnjevanje v šahu, elektrotehniki, matematiki in tujih jezikih. Zdaj pa se mu je zazdelo,

da ga bo vojna odrezala od mednarodnih turnirjev in tudi od elektrotehnike, da mu bo tako

ukradla nekaj nenadomestljivih let, morda najdragocenejših let življenja.321

Vprašanje, kako, oz. s kakšnim delom naj bi zapolnil ta leta, pa mu je bilo težavno oz.

mučno. Spraševal se je ali naj se v prihajajočem izsiljenem odmoru loti izpopolnjevanja

svojega šahovskega znanja ali pa elektrotehnike. Vidmar v tem času ni študiral šahovske

teorije, saj so mu misli nezadržno uhajale v elektrotehniko, v znanstveno delo322.

Leta 1916 je Vidmar dobil pismo iz Dunaja, kamor ga je direktor firme Elin povabil na

pogovor. Da ga je firma Elin , kjer je že v Weizu delal štiri leta, želela ponovno zaposliti, mu

je dokazovalo, da je bila z njim zelo zadovoljna. Oktobra 1916 se je dr. Vidmar preselil na

Dunaj, kjer je 1. januarja 1917 v okviru firme Elin prevzel kot višji inženir referat električnih

pogonov. Vidmar se spominja :

» Povratek v elektrotehniko me je dokončno uravnovesil. Dunaj pa mi je tudi omogočil znatno

približanje šahu, ki se mi je po mannheimskem turnirju popolnoma umaknil v ozadje. Leti

1915. in 1916. obsegata območje najglobljega zatišja v mojem šahovskem delovanju, zatišja,

ki se pravzaprav začelo s koncem drugega karlovarskega turnirja 1911. leta in se je, česar

1916. l. še nisem slutil, raztezalo vse do 1922. leta. Na Dunaju sem preživel zadnji dve leti

prve svetovne vojne. Trdi sta bili...

321 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 255. 322 Napisal je naslednji knjigi: 1. Moderne Transformatorenfragen, Braunschweig 1915 in

2. Der wirtschaftliche Aufbau der elektrischen Maschine, Berlin 1918, ki sta v znanstvenem svetu

sprožili velik odmev.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 82 Dunaj je 1917. l. začel stradati in stradal je od dneva do dneva bolj«.323

Seveda je rad obiskoval kavarno Central , ki je še bila zbirališče dunajskih šahistov, pa

tudi znani Wiener Schachclub. Njegovi bogati člani so skrbeli za dobro zalaganje klubske

restavracije s sicer skoraj nedosegljivimi živili. V klubu se je še dalo dobiti dobro kavo in

znosno pecivo. Vidmar se je spominjal tudi moreče tišine, ko je na Dunaju novembra 1916.

leta, umrl cesar Franc Jožef I. Zgodovina je tako opazno zaključevala važno poglavje.324

Kako pa so se razvijali mednarodni šahovski turnirji med Prvo svetovno vojno ? Vojna

je prekinila šahovske zveze med državami. Niso bili organizirani mednarodni turnirji,

porušena je bila izmenjava šahovskih informacij, prišel je čas lokalnih turnirjev in dvobojev

z majhnim nagradnim fondom. Vojna je tako za nekaj let paralizirala šahovsko življenje v

Evropi, številni šahovski profesionalci pa so bili obsojeni na propad. Izjema so bile ZDA oz.

ameriški kontinent, kjer so bili igrani manjši turnirji, kjer se je brusilo mojstrstvo

Capablance. V ZDA se je preselilo nekaj evropskih šahistov, med njimi sta bila tudi Janowski

in Kostić. Mednarodni šahovski turnirji so bili v New Yorku 1915 (1. Capablanca), 1916

(1.Capablanca) in 1918 (1. Capablanca, 2. Kostić).325

Na Dunaju pa so bili vsako leto igrani t. i. Trebitsch turnirji, ki so bili lokalnega

značaja. Na 8. memorialnem Trebitsch turnirju 1917. leta je Vidmar celo zmagal, kljub temu

da je intenzivno delal na knjigi o električnih transformatorjih.326

Mednarodna turnirja sta bila še v Berlinu 1918 in v Košicah 1918, ki so se takrat

imenovale Kassa in so bile Madžarske. Med šahovskimi dvoboji sta izstopala dvoboja Lasker

– Tarrasch (5, 5 : 0, 5) Berlin 1916 in Rubinstein – Schlechter (3, 5 : 2, 5) Berlin 1918.327

Vidmar je nastopil na mednarodnem turnirju v Berlinu 1918 in v Košicah 1918, kjer so

igrali šahisti Avstro-Ogrske podobno kot v Budimpešti 1913. leta.328

323 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 259. 324 Prav tam, str. 259. 325 Dušan Bučan, n.d. str. 36. 326 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 90. Vrstni red: 1.Vidmar 8, 2.Tartakower 7, 3.Schlechter 5,5, 4. Asztalos 3, 5.

327 Nikolaj Ivanovič Grekov, n.d. str. 92-93. 328 Dr. Feenstra Kuiper, n.d. str. 90-91.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 83 9.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BERLIN 1918

V začetku aprila 1918 je Vidmarja presenetilo vabilo na turnir, ki je imel svoje

»bojišče« v Berlinu. Založnik berlinskega šahovskega časopisa Kagans neueste

Schachnachtrichten, Bernhard Kagan, močan igralec, je pripravljal za drugo polovico aprila

1918 turnir štirih velemojstrov, mislil pa je na Rubinsteina (Varšava), Schlechterja (Dunaj),

Miesesa (Berlin) in Vidmarja (Dunaj). Vsi štirje so potrdili svojo udeležbo, Vidmar pa je

potrebni dopust dobil brez težav.329

Interes za šah je bil v Berlinu kljub svetovni vojni, zelo velik, povzročil pa ga je

šahovski dvoboj Rubinstein – Schlechter, ki je bil januarja 1918 prav tako v organizaciji

Kagana, ki se je končal z zmago Rubinsteina 3,5 : 2,5 ( + 2 – 1 = 3 ).330

V Berlinu pa je bila takrat tudi najpomembnejša nemška založba tehniških strokovnih

knjig J. Springer, zato je Vidmar vzel s seboj rokopis knjige »Der wirtschaftliche Aufbau der

elektrischen maschine« , v upanju, da se bo lahko pogovoril z založnikom Springerjem, kar

mu je na koncu tudi uspelo.331

Mednarodni šahovski turnir, oz. dvokrožni četveroboj, se je igral v Berlinu od 20. aprila

1918 do 1. maja 1918 v eni od dvoran znane velekavarne Kerkau , ki je bila zelo blizu

križišča avenij Friedrichstrasse in Unter den Linden. Svetovni šahovski prvak dr. Lasker, ki je

takrat živel v Berlinu, turnirja sploh ni obiskal, kljub temu da je bil turnir zelo močan.

Časopisje, ne samo nemško, tudi iz nevtralnih držav, mu je namenilo veliko pozornost.332

Rubinstein je bil takrat še najresnejši tekmec svetovnega prvaka Laskerja, kljub

neuspehu na veleturnirju v St. Peterburgu 1914. leta. Schlechter pa je 1918. leta tudi še bil

nekakšen »skoraj prvak« sveta, le Mieses ni bil popolnoma enakopraven veliki trojici.

Po prvi polovici turnirja oz. po treh kolih je bil vrstni red naslednji: 1. – 2. Vidmar,

Schlechter 2, 3. Mieses 1, 5 in 4. Rubinstein 0, 5 točke.333

V 3. kolu je presenetljivo prvič premagal velikega Rubinsteina in to s črnimi figurami.

Vidmar je bil na to partijo zelo ponosen in jo je uvrstil v procesijo svojih najboljših partij

sploh. Še danes uživa ta partija izreden ugled v šahovski literaturi. Vidmar se tega trenutka

pred partijo z Rubinsteinom, ki je bila igrana 22. 4. 1918 takole spominja:

329 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 260. 330 Dr. Slavko Petrović, Karl Schlechter, Šahovska naklada, Zagreb 1972, str. 12. 331 M. Vidmar, Spomini I., n.d. str. 205. 332 B. Kagan, Das Vier-Meisterturnier im Kerkau-Palast gespielt im April 1918, Berlin 1918, str. 1. 333 B. Kagan, n.d. str. 16.


» Pred svojo prvo partijo z Rubinsteinom v berlinskem turnirju 1918. l. sem med obiskovalci

zagledal madžarskega mojstra J. Abonija. Dobro sem ga poznal iz svojih budimpeštanskih let,

ko sem z njim igral. V brzih partijah je bil silno spreten in nevaren. Ko sva se pozdravila, sem

ga vprašal, kako naj otvorim, da ne zaidem v mlin nasprotnikovih analiz. »Poskusite

budimpeštansko obrambo« , je brez premišljevanja odvrnil.

Budimpeštanska otvoritev? Prvič sem slišal novo ime. Aboni mi je v vsej naglici, kar brez

šahovnice in figur, opisal novost madžarskih mojstrov. Nevarna se mi je zazdela. Toda

Rubinstein je verjetno tudi ne pozna, sem si mislil. Ko sem še omahoval, je turnirski vodja

odprl kolo. Tako je budimpeštanska obramba prvič nastopila v areni velikih mojstrov«.334

Zelo dobro in z lahkoto je Vidmar igral tudi proti Miesesu in Schlechterju in publika je

kmalu v njem prepoznala zmagovalca turnirja. Po prvi polovici turnirja je Vidmar zaprosil

direktorja založbe J. Springer za pogovor. Stari Fritz Springer ga je takoj sprejel in mu dejal,

da odlično igra na berlinskem turnirju. Spraševal ga je oz. vse ga je zanimalo, kar je bilo v

zvezi s turnirjem. Stari Springer je bil velik ljubitelj šaha, saj je bil njegov založniški znak

šahovska figura skakač. Vidmar je podpisal založniško pogodbo po drugem srečanju s

Springerjem, ko je že končal turnir v Berlinu 1918. Knjiga, z zgoraj omenjenim naslovom, mu

je izšla še v letu 1918 in je v strokovnih krogih naletela na velik odmev, kasneje pa je izšla

tudi v francoščini in ruščini.335

Vidmar je tudi v drugem delu turnirja igral odlično, remiziral je s Schlechterjem,

premagal Miesesa in drugič Rubinsteina ter tako zasluženo osvojil 1. mesto s 4, 5 točke (+ 3 –

0 = 3 ). Vrstni red je bil: 1. Vidmar 4, 5, 2. Schlechter 3, 5, 3. Mieses 3 in 4. Rubinstein 1

točka.336

Vidmarjev uspeh, o turnirski nagradi ne poročata ne Vidmar in ne Kagan, je znatno

prekašal njegova pričakovanja, saj ga je tako po vsem videzu uvrščal med svetovnemu prvaku

Laskerju najnevarnejše velemojstre. 337

334 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 264-265. 335 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 261-262. 336 B. Kagan, n.d.. str. 16. 337 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 262.


9.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KOŠICE 1918

Vidmarju se je zdelo, kot da sanja, ko se je s prvo nagrado, s prvo založniško pogodbo

firme J. Springer in s prvo prodano licenco, šlo je za veliko knjigo Die Transformatoren, ki je

izšla v Berlinu 1919 in mu prinesla svetovno slavo, na svoj zadnji patent v žepu v prvih dneh

maja 1918 vozil iz Berlina na Dunaj. Po vrnitvi iz Berlina, ki je tudi kazal znake stradanja, v

takrat že kar strahotni Dunaj, je bil poln življenskih načrtov.338

Julija 1918. l. je Vidmar dobil vabilo na mednarodni turnir v Košice (Kassa), ki so bile

še takrat v okviru madžarskega kraljestva. Njegov ravnatelj ni bil neprijazen, ko ga je zaprosil

za ponovni izredni dopust. Turnir sam ga ni preveč zanimal, v Košice ga je bolj vlekla

predvsem odlična prehrana, katero si je Madžarska ohranila vse do konca prve svetovne

vojne. Iz Dunaja je odpotoval tudi Grünfeld339, da se prvič pomeri z znanimi mojstri.340

Mednarodni turnir v Košicah (3. 8. – 19. 8. 1918) je imel 12 igralcev, ki so prihajali iz

Avstro-Ogrske in Nemčije. Avstrijo so predstavljali : Schlechter, Vidmar, Reti in Grünfeld,

Madžarsko pa v. Balla, Balogh, Brach, Breyer, Földes, Havasi in Asztalos. Nemčijo pa je

zastopal Mieses.341

Turnir, ki ga je organizirala na novo ustanovljena Madžarska šahovska zveza, idejo zanj

je dal šahovski mojster in mecen Istvan Abonyi, je bil posvečen spominu na genijalnega

zgodaj umrlega madžarskega šahista Rudolfa Charouseka.342 Turnirski komite so sestavljali

prof. dr. Oszeb Vecsey, dr. Gador in župan Košic Balnar, ki je na otvoritvi turnirja povedal,

da je del svojega kratkega življenja Charousek preživel prav v Košicah.343

1. mesto je z 10 točkami iz 11 partij osvojil Reti, eden od najbolj nadarjenih bodočih

338 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 209. 339 Ernst Grünfeld (1893-1962), avstrijski šahovski velemojster (1950) in teoretik. Avtor Grünfeldove

indijske obrambe, v: Harry Golombek, n.d. str. 97. 340 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 263. 341 J. Mieses, Fünfzehn Ausgewahlte Partien des Schachmeisterturniers in Kaschau vom 3.-19. August 1918,

str. 3. 342 Rudolf Charousek (1873- 1900), madžarski šahist, zmagovalec mednarodnega turnirja v Berlinu 1897, v:

Harry Golombek, n.d. str. 52. 343 J. Mieses, n.d. str. 3.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 86 velemojstrov t. i. hipermoderne šahovske šole.344

Ves je bil predan šahu, neumorno, celo med kosilom in večerjo, je na žepnem šahu

študiral oz. analiziral nove varijante šahovskih otvoritev. Šah je bil njegov poklic, kljub temu

da je začel na Dunaju študirati matematiko. Vidmar je igral zelo dobro in zasedel 2. mesto z 8

točkami (+ 7 – 2 = 2). Imel je šanse celo na delitev 1.-2 mesta, če bi v zadnjem, 10. kolu,

premagal Retija. Vidmar pa je to partijo izgubil z belimi figurami v 66. potezi.345

Premagal pa je vso madžarsko gardo z Breyerjem na čelu, le Asztalos mu je prizadejal

drugi poraz. 3.-4 mesto sta si z 7, 5 točkami razdelila Breyer in Schlechter, nagrade pa so

dobili še Asztalos (6, 5), v. Balla, Grunfeld (5, 5) in Mieses (4) točke.346

Kot zanimivost naj omenim še to, da so vsi igralci, tudi Vidmar, ki so se vračali iz

Košic na Dunaj, s seboj vzeli velike hlebce belega kruha, mislimo seveda na dunajsko

stradanje.347

Konec leta 1918 je Vidmar na Dunaju opravil docentski izpit. Ko pa mu je predsednik

izpitne komisije čestital, ga je hkrati opozoril, da kot državljan novo ustanovljene Kraljevine

Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bo mogel predavati na dunajski univerzi. Z Avstro-Ogrsko je

bilo konec, nastala je republika Avstrija in Vidmar je bil na Dunaju tujec. Z družino se je tako

ponovno 18. aprila 1919 preselil v Ljubljano, kjer je bil sprva direktor »Strojnih tovarn in

livarn d. d.«, po ustanovitvi univerze v Ljubljani 1919 pa tudi redni univerzitetni profesor. V

tem času, ko je imel veliko poklicnega dela, je šah potisnil na »stranski tir« oz. zašel je v štiri

popolnoma mrtva šahovska leta.348

344 Ime hipermoderni šah si je izmislil vm Tartakower v svoji knjigi Am Baum der Schacherkenntniss, Dunaj

1921. Glavni predstavniki so bili Nimcovič, Breyer in Reti, ki so se izogibali simetričnim otvoritvam. 345 J. Mieses, n.d. str. 28-31. 346 J. Mieses, n.d. str. 4. 347 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 277. 348 Prav tam, str. 278-288.


10. VIDMARJEVO AVSTRO-OGRSKO ŠAHOVSKO OBDOBJE IN NJEGOVA TEORIJA ŠAHOVSKIH OTVORITEV

V obdobju Avstro-Ogrske monarhije je dr. Milan Vidmar v času od leta 1906 pa do leta

1918, igral na 13 mednarodnih šahovskih turnirjih, če ne upoštevamo Coburg 1904 in Barmen

1905, kjer se je šele boril za šahovsko mojstrstvo. Igral je na turnirjih v Avstro-Ogrski

(Avstrija, Madžarska, Češka), Nemčiji, Rusiji, Španiji in Švedski. Sodeloval je na naslednjih

mednarodnih turnirjih:

1. Nürnberg 1906, 7, 5 točke (+ 4 – 5 = 7), 9.-11. mesto;

2. Dunaj 1907, 8, 5 točke (+ 7 – 3 = 3), 3.-5. mesto;

3. Karlsbad 1907, 12 točk (+ 9 – 5 = 6), 3. mesto;

4. Praga 1908, 13 točk (+ 10 – 3 = 6), 3. mesto;

5. St. Peterburg 1909, 7 točk (+ 4 – 8 = 6), 15.-16. mesto;

6. Göteborg 1909, 7 točk (+ 6 – 1 = 2), 1. mesto;

7. San Sebastian 1911, 9 točk (+ 5 – 1 = 8), 2.-3. mesto;

8. Karlsbad 1911, 15 točk (+ 10 – 5 = 10), 7. mesto;

9. Budimpešta 1912, 2 točki (+ 2 – 3 = 0), 6. mesto;

10. Budimpešta 1913, 5 točk (+ 3 – 4 = 4), 8.-9. mesto;

11. Mannheim 1914, 8, 5 točke (+ 6 – 0 = 5), 2. mesto;

12. Berlin 1918, 4, 5 točke (+ 3 – 0 = 3), 1. mesto;

13. Košice 1918, 8 točk (+ 7 – 2 = 2), 2. mesto;

Na 13 mednarodnih šahovskih turnirjih je tako od 178 partij osvojil 107 točk (+ 76 – 40 = 62)

ali 60,1 % kar je odličen rezultat, če pomislimo, da je dr. Vidmar »vozil« po dveh življenskih

tirnicah, po elektrotehniški in šahovski. Pod 50 % možnih točk oz. brez nagrade je ostal samo

v Nürnbergu 1906, St. Peterburgu 1909 in na obeh budimpeštanskih turnirjih 1912 in 1913

leta. Odlične rezultate pa je dosegel v Karlsbadu 1907, Pragi 1908, San Sebastianu 1911

(velemojster ), Mannheimu 1914 in v Košicah 1918. Prvo mesto pa je osvojil v Göteborgu

1909 in v Berlinu 1918. To sta bila mednarodna match turnirja četverice. Poraza pa ni

doživel v Mannheimu 1914 in v Berlinu 1918.

Pred prvo svetovno vojno so se organizatorji mednarodnih šahovskih turnirjev zelo

malo menili za ugodje povabljenih igralcev. Pravzaprav jih sploh niso vabili. Iz številnih

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 88 prijav, so si izbirali, kar jim je ugajalo. Šahovski mojster, ki se sam ponuja, naj tudi sam misli

na stroške potovanja in za oskrbo med turnirjem. Če nima sam potrebnih sredstev, naj se pač

nasloni na šahovski klub, kjer je član. To je bilo preprosto stališče organizatorjev starejših

mednarodnih turnirjev. T. i. glavnih turnirjev v Coburgu 1904 in v Barmenu 1905 se je

Vidmar udeležil na svoje stroške, izposodil si je skromno vsoto, izvojevani nagradi pa sta

poravnali dolg. Z mednarodnimi turnirji v Nürnbergu 1906, Karlsbadu 1907, Pragi 1908 in St.

Peterburgu 1909 je bilo ravno tako, vse do San Sebastiana 1911. Na številnih starejših

turnirjih je bilo potrebno odigrati po tri partije v dveh dneh. Prostih dni za prepotrebni oddih

starejši turnirji niso poznali. Nürnberg 1906 in Karlsbad 1907 sta Vidmarju pustila spomin na

zelo slabo prehrano. Nordijska šahovska zveza ga je presenetila, ko ga je povabila v

Göteborg, da mu bo povrnila potne stroške.349

Ko pa je mojster Mieses v začetku leta 1911 prevzel organizacijo veleturnirja v San

Sebastianu, je zgodovina mednarodnih turnirjev začela pisati novo poglavje. Mieses je bil že

takrat iskušen šahovski borec, bolj kot njegovi vrstniki je poznal povezanost ugodja igralca in

njegove igre. Zato je brez obotavljanja odredil povračilo stroškov za udobno potovanje in

velemojstrom zagotovil prvovrstno preskrbo v najboljšem hotelu v San Sebastianu, mislil pa

je tudi na dneve oddiha med turnirjem. Miesesu je turnir sijajno uspel, šahovskemu svetu je

vsekakor pokazal, kakšni morajo biti bodoči veliki mednarodni šahovski turnirji.350

» V Karlovih Varih 1911. l. in v Mannheimu 1914. l. sem zelo pogrešal Miesesovo roko. Ta

dva turnirja sta bila še močno staroverska. Zato sem v Karlovih Varih več dni z vročino hodil

igrat. Še sem bil dovolj mlad, da sem bil kos nepotrebnemu neugodju.

Veleturnirji po končani prvi svetovni vojni so bili vsi v redu. Vsi so vabili svoje igralce in

vsem so omogočili udobno potovanje ter prvovrstno oskrbo. Velemojstri so v tem času postali

priznani umetniki«.351

Kako je bilo z Vidmarjevim študijem šahovske teorije otvoritev oz. kakšne šahovske

variante je igral na opisanih mednarodnih turnirjih? Že leta 1907 so vsi igralci I.

mednarodnega turnirja v Karlsbadu vedeli, da raziskuje Rubinstein v terminih med velikimi

turnirji najrazličnejše šahovske otvoritve in da žrtvuje študiju šahovske teorije ves prosti čas.

349 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 465-466. 350 Prav tam, str. 466. 351 Prav tam, str. 466.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 89 Vidmar pa že leta pred prvo svetovno vojno ni nikoli resno študiral šahovsko teorijo. Vidmar

je priznal, da ob izbruhu prve svetovne vojne, pa tudi še po njej, ni verjel v važnost

otvoritvene šahovske teorije. V teoriji otvoritev je videl le skromno zbiranje igranih partijskih

začetkov, sicer pa ga do takrat v turnirskih partijah otvoritve niso nikoli zavirale oz. mu

delale problemov.352

Po pregledu številnih Vidmarjevih turnirskih partij iz zgoraj navedenih mednarodnih

turnirjev vidimo, da je prva poteza kot beli skoraj vedno bila 1. d2-d4. Damin gambit je bilo

njegovo priljubljeno in močno orožje tako z belimi, kakor s črnimi figurami. Če mu je

nasprotnik z belimi figurami v prvi potezi igral s kraljevim kmetom 1. e2-e4, je dosledno

odgovarjal z 1...e7-e5.

Kot črni je tako igral Špansko partijo z raznimi varijantami, Dunajsko igro, Igro dveh konjev,

Italijansko partijo, redkeje pa Kraljev gambit. Vidmarjev omejeni otvoritveni repertoar, nikoli

ni igral polodprtih sistemov npr. Sicilijanske obrambe, Francoske obrambe ali Caro-Kana, pa

je omogočil njegovim nasprotnikom, da so se lahko zanj temeljito pripravili. Zato je

zanemarjanje oz. podcenjevanje študija šahovske teorije nedvomno dušilo njegove turnirske

uspehe. Ko pa je nazadnje hipermoderna šahovska šola preprečila Damin gambit in odrinila

vse odprte šahovske otvoritve, je le uvidel, da mora spremeniti svoj odnos do šahovske

teorije. To pa se je zgodilo šele po prvi svetovni vojni. Kaj pa pomeni pravzaprav

hipermoderni šah?

Leta 1922 je na Dunaju izšla Retijeva knjiga z naslovom Die neuen Ideen im

Schachspiel , ki mu je prinesla nesmrtno slavo. V njej je postavil teoretske osnove za

hipermoderni šah. Ime pa si je, kot že vemo, izmislil Tartakower, ki je zapisal naslednje :

» Tudi šah je dobil svoj kubizem, katerega glavni predstavniki so Reti, Nimcovič, Breyer,

Aljehin in Bogoljubov. S svojim nenavadnim načinom igre so posebno po letu 1920 dosegli

odlične rezultate v partijah s predstavniki stare pozicijske šole, ki jo zastopajo Tarrasch,

Maroczy, Rubinstein in Vidmar. Mlajša šahovska šola, ki jo imenujem hipermoderna, ne

priznava načel pozicijske šole. V otvoritvah izbira poteze, ki ne delajo zdravega vtisa.

Hipermodernisti ne cenijo kmetskega središča in harmoničnega razvoja figur. Iščejo nove

otvoritve, za katere so značilni krilni razvoji lovcev, stare in preizkušene otvoritve pa

352 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 256.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 90 kritizirajo. Breyer je v nekem članku zapisal, da beli po uvodni potezi 1. e4 nima nobenega

upanja na uspeh. Credo quia absurdum!«353

Reti pa je v svoji knjigi še bolj točno opisal zamisli hipermodernistov. Po Retijevem

mnenju leži izvirni greh vseh napak v potezah, ki jih diktirajo okostenela pravila.

Hipermodernisti so nasprotniki šablonske igre in jih zanimajo izjeme, ne pravila. Za

hipermoderniste je značilno, da se izogibajo simetričnim obrambam. Na 1. e2-e4 ne

odgovarjajo z 1...e7-e5 in na 1. d2-d4 ne z 1...d7-d5. Hipermodernisti se za središče borijo s

figurami in ne s kmeti, poznajo pa tudi moč fianketiranih lovcev, ki iz ozadja nadzirajo

središče. Zelo priporočljiva je bila obramba, ki jo je igral Nimcovič 1. d2-d4 Sg8-f6 2. c2-c4

e7-e6 3. Sb1-c3 Lf8-b4, ki se imenuje po njem Nimcovičeva indijska obramba.354

Čeprav je bil Vidmar Tarraschev učenec, se je hitro dokopal do samoniklega sloga.

Vidmar je bil velik šahovski strateg, ki je znal v svoje pozicijske zamisli vpletati učinkovite

kombinacije in presenetljive taktične udare. Podobno kot nekdanji svetovni prvak dr. Lasker

je trdil, da je v turnirski partiji psihologija pomembna pomočnica strategiji in taktiki. Šah je

bil zanj miniatura življenja in simbol ustvarjanja. Šahovska partija je bila zanj boj dveh

osebnosti, dveh volj in dveh značajev. Sreče in nesreče v šahu ni priznaval. Vsako napako je

imel za sestavni del igralčevega znanja. Trdil je, da velemojstrski šah ni znanost, temveč

umetnost. Ker je bil dr. Vidmar vselej močno zaposlen s poklicnim, znanstvenim in

pisateljskim delom, se za mednarodne šahovske turnirje ni utegnil tako skrbno pripravljati kot

njegovi tekmeci, ki so bili skoraj vsi brez izjeme šahovski profesionalci.355

353 Janez Stupica, Šah skozi stoletja, n.d. str. 384. 354 Prav tam, str. 384. 355 Janez Stupica, Šah skozi stoletja, n.d. str. 399.


11. PREGLED MEDNARODNIH ŠAHOVSKIH DOGODKOV MED OBEMA VOJNAMA (1919 – 1939)

Mednarodni šahovski turnirji so doživeli pravi »boom« šele po prvem velikem

mednarodnem šahovskem turnirju v Göteborgu 1920. leta na Švedskem, s tem pa so se države

oz. številna nova mesta, ki so turnirje organizirali, pojavili na šahovskem zemljevidu sveta.

Mednarodni šahovski turnirji so bili organizirani le v Evropi in v Ameriki, najpomembnejši

pa so bili v naslednjih državah in mestih, v oklepaju so navedena imena zmagovalcev:

EVROPA

AVSTRIJA – Dunaj 1922 (1. Rubinstein), Semmering 1926 (1. Spielmann), Semmering-Baden

1937 (1. Keres);

BELGIJA- Liege 1930 (1. Tartakower), Ostende 1937 ( 1.-3. Keres, Grob, Fine );

ČEŠKOSLOVAŠKA- Pieštany 1922 (1. Bogoljubov), Karlovy Vary 1923 (1.-3. Aljehin,

Bogoljubov, Maroczy), Moravska Ostrava 1923 (1. Lasker), Marianske Lazne 1925 (1.-2.

Rubinstein, Nimcovič), Karlovy Vary 1929 (1. Nimcovič), Podebrady 1936 (1. Flohr);

FRANCIJA- Nica 1930 (1. Tartakower);

ITALIJA- Merano 1924 (1. Grünfeld), San Remo 1930 (1. Aljehin);

JUGOSLAVIJA- Rogaška Slatina 1929 (1. Rubinstein), Bled 1931 (1. Aljehin), Ljubljana

1938 (1. Kostić);

LATVIJA- Kemeri 1937 (1.-3. Flohr, Petrov, Reshevsky);

MADŽARSKA- Budimpešta 1921 (1. Aljehin), Kecskemet 1927 (1. Aljehin),Budimpešta 1929

(1. Capablanca), Budimpešta 1934 (1. Lilienthal);

NEMČIJA- Berlin 1920 (1. Breyer), Baden-Baden 1925 (1. Aljehin), Breslau 1925

(1.Bogoljubov ), Dresden 1926 (1. Nimcovič), Kissingen 1928 ( 1. Bogoljubov ), Berlin 1928

(1. Capablanca), Nauheim 1936 (1.-2. Aljehin, Keres ), Nauheim-Stuttgart-Garmisch 1937

(1. Euwe);

NIZOZEMSKA- Haag 1921 (1. Aljehin), Zandvoort 1936 (1. Fine), Amsterdam- A.V.R.O.

1938 (1.-2. Keres, Fine), Noordwijk 1938 (1. Eliskases);

POLJSKA- Lodz 1935 (1. Tartakower), Lodz 1938 (1. Pirc);

SOVJETSKA ZVEZA- Moskva 1925 (1. Bogoljubov), Moskva 1935 (1.-2. Botvinnik, Flohr),

Moskva 1936 (1. Capablanca);

ŠPANIJA- Barcelona 1929 (1. Capablanca);

ŠVEDSKA- Stockholm 1919 (1. Spielmann),Göteborg 1920 (1. Reti);

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 92 ŠVICA- Bern 1932 (1. Aljehin), Zürich 1934 (1. Aljehin);

VELIKA BRITANIJA- London 1922 (1. Capablanca), London 1927 (1.-2. Nimcovič,

Tartakower), London 1932 (1. Aljehin), Nottingham 1936 (1/2. Botvinik, Capablanca),

Margate 1938 (1. Aljehin);

AMERIKA

ARGENTINA- Buenos Aires 1939 (1.-2. Keres, Najdorf );

MEHIKA- Mexico City 1932 (1.-2. Aljehin, Kashdan);

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE- New York 1924 (1. E. Lasker), New York 1927

(1.Capablanca ), Pasadena 1932 (1. Aljehin);

Na naštetih najpomembnejših mednarodnih turnirjih in na nekaterih manjših je igrala, kot

bomo videli, tudi peterica jugoslovanskih šahistov dr. Milan Vidmar, Borislav Kostić, Lajos

(Ljudevit ) Asztalos, Vladimir Vuković in Vasja Pirc.356

Za šahovsko zgodovino v obdobju med obema vojnama ( 1919-1939) so bili zelo važni

šahovski dvoboji za naslov svetovnega prvaka in »turnirji nacij« ali šahovske olimpijade.

Šahovski dvoboji za naslov svetovnega prvaka so bili:

1. Capablanca-Lasker (Havana 1921) 9:5 ( + 4 – 0 = 10 );

2. Aljehin-Capablanca (Buenos Aires 1927) 18,5: 15,5 ( + 6 – 3 = 25 );

3. Aljehin-Bogoljubov (Nemčija, Nizozemska 1929) 15,5: 9,5 ( + 11 – 5 = 9 );

4. Aljehin-Bogoljubov (Nemčija 1934) 15, 5: 10, 5 ( + 8 – 3 = 15 );

5. Euwe-Aljehin (Nizozemska 1935) 15, 5: 14, 5 ( + 9 – 8 = 13 );

6. Aljehin-Euwe (Nizozemska 1937) 15, 5: 9, 5 ( + 10 – 4 = 11 ).357

Velemojster Vidmar je na mednarodnih šahovskih turnirjih v tem obdobju igral z vsemi tremi

svetovnimi šahovskimi prvaki : Capablanco, Aljehinom in Euwejem.

Šahovske olimpijade je organizirala mednarodna šahovska organizacija F.I.D.E., ki je

bila ustanovljena 20. 7. 1924 v Parizu.358

Ustanovitev F.I.D.E. in šahovskih olimpijad lahko označimo kot največji prispevek 20.

stoletja v igri na 64 poljih-šahu.359

356 Seznam vseh mednarodnih šahovskih turnirjev med obema vojnama (1919-1939) glej v :

Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 92-166 357 Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 450-451. 358 F.I.D.E. (Federation Internationale des Echecs) ima geslo » Gens una sumus« (Bodimo en rod), v: Veliki

slovar tujk, CZ, Ljubljana 2002, str. 1259. F.I.D.E. , v: Harry Golombek, n.d. str. 78-79. 359 Ozren Nedeljković, Istorijat šahovskih olimpijada, v: Turnir nacija Dubrovnik 1950, IX. Šahovska olimpijada

Izd. Šahovski savez Jugoslavije, Beograd 1951, str. 13.


V obdobju med obema vojnama je bilo 8 šahovskih olimpijad. V oklepaju so imena

držav, ki so osvojile prva tri mesta in sicer :

1. London 1927 (1. Madžarska, 2. Danska, 3. Velika Britanija), 16 držav;

2. Haag 1928 (1. Madžarska, 2. ZDA, 3. Poljska), 17 držav;

3. Hamburg 1930 (1. Poljska, 2. Madžarska, 3. Nemčija), 18 držav;

4. Praga 1931 (1. ZDA, 2. Poljska, 3. Češkoslovaška), 19 držav;

5. Folkestone 1933 (1. ZDA, 2. Češkoslovaška, 3.-5. Poljska, Švedska, Madžarska), 15 držav;

6. Varšava 1935 (1. ZDA, 2. Švedska, 3. Poljska), 20 držav;

7. Stockholm 1937 (1. ZDA, 2. Madžarska, 3.-4. Poljska, Argentina), 19 držav;

8. Buenos Aires 1939 (1. Nemčija, 2. Poljska, 3. Švedska), 27 držav;

Organizirana so bila še tri tekmovanja, ki jih je šahovska javnost vseeno imenovala šahovske

olimpijade, vendar jih F. I. D. E. ni priznala, ker ni bila organizator in niso bile igrane pod

normalnimi pogoji. Zato so se imenovale neuradne šahovske olimpijade, ki so bile v Parizu

1924 (1. Češkoslovaška-amaterski svetovni prvak pa je postal H. K. Mattison, Latvija),

Budimpešti 1926 (1. Madžarska, 2. Jugoslavija, 3. Romunija) in v Münchenu 1936

(1. Madžarska, 2. Poljska, 3. Nemčija).360

Na šahovskih olimpijadah, uradnih in neuradnih, je nastopala tudi reprezentanca

Jugoslavije, ki jo je uspešno predstavljal tudi velemojster dr. Milan Vidmar.

360 Ozren Nedeljković, n.d. str. 14-16.


12. PREGLED RAZVOJA JUGOSLOVANSKEGA ( SLOVENSKEGA) ŠAHA MED OBEMA VOJNAMA (1919 – 1939)

Po končani prvi svetovni vojni in združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo

Kraljevino SHS (1. 12. 1918 – 3. 10. 1929) in nato Kraljevino Jugoslavijo (3. 10. 1929 – 10.

4. 1941) se je začel jugoslovanski in s tem tudi slovenski šah zelo hitro razvijati predvsem v

večjih mestih kot so bila Ljubljana, Maribor, Celje, Zagreb, Varaždin, Karlovac, Osijek,

Sarajevo, Beograd, Novi Sad, Subotica, Veliki Bečkerek, Sombor, Zemun in Skopje. Z

ustanovitvijo Jugoslovanske šahovske zveze (JŠS) v Celju 14. avgusta 1921, še prej leta 1920

je bil v Zagrebu osnovan Akcijski odbor za ustanovitev JŠS, je jugoslovanski šah prvič v svoji

zgodovini dobil organizacijsko strukturo. Številni šahovski klubi, v Beogradu jih je bilo na

novo ustanovljenih 14, v Ljubljani 6 in v Zagrebu 3, ki so bili samorastniki na svojih

območjih, so se polagoma začeli povezovati v širšo organizirano šahovsko skupnost, ki se je

vključevala tudi v mednarodno šahovsko življenje.361

Veliko zaslug za šahovski »boom« ima dr. Vidmar, ki je na mednarodnem turnirju v

Londonu 1922 osvojil 3. mesto in znamenito Kostićevo šahovsko potovanje okrog sveta v

letih 1923 – 1926. Zvezne prireditve npr. Amaterski nacionalni šahovski turnirji (1921 –

1940) in Ekipna državna prvenstva (1925/26 – 1940) so dajali šahovskemu utripu določen,

že v naprej začrtan urnik.362

Najvažnejši šahovski dogodki v Jugoslaviji med obema vojnama so bili :

1. Ustanovitev Jugoslovanske šahovske zveze (JŠS) v Celju 1921;

2. Amaterski nacionalni šahovski turnirji (1921 – 1940);

3. Ekipna šahovska prvenstva Jugoslavije (1925/26 – 1940);

4. Šahovska prvenstva Jugoslavije ( 1935- 1939);

5. Mednarodni šahovski turnirji v Jugoslaviji;

6. Udeležba reprezentance Jugoslavije na šahovskih olimpijadah;

7. Šahovski dvoboji in simultanke;

8. Šahovska literatura in šahovske časopisne rubrike;

361 Leta 1939 je bilo v Kraljevini Jugoslaviji registriranih 107 šahovskih klubov, pred združitvijo jugoslovanskih

narodov v letu 1918 pa le 21, v: Ozren Nedeljković, Šahovski almanah, Beograd 1939, str. 49- 66. 362 Slovenski šah, n.d. str. 138.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 95 12.1. USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE ŠAHOVSKE ZVEZE V CELJU 1921

Prvi ustanovni kongres Jugoslovanske šahovske zveze (saveza) je zasedal 14. avgusta

1921. leta v celjskem Narodnem domu. Celjski šahovski klub s svojim predsednikom dr.

Antonom Schwabom je bil ustanovljen 1920. leta, in ker je bil klub zelo dejaven, je prevzel

organizacijo ustanovnega kongresa JŠZ363 in izvedbo I. zveznega amaterskega turnirja, ki je

imel svoje naslednike v nacionalnih amaterskih turnirjih. Na I. kongresu JŠZ je bilo

zastopanih 10 klubov s 500 glasovi, in sicer : Celje (39 glasov), Karlovac (12), Litija (15),

Ljubljana (40), Ljubljana- Sp. Šiška (22), Maribor (40), Osijek (40), Split (122), Veliki

Bečkerek (73) in Zagreb (97). Pod predsedstvom prof. Ludvika Vagaje iz Celja so izdelali

načrt organizacije in nadaljnega delovanja JŠZ, sprejeli so pravila šahovske igre ter šahovsko

izrazoslovje.364

I. kongres JŠZ je sprejel in odobril listo zveznega odbora v naslednji sestavi :

Predsednik dr. Milan Vidmar (Ljubljana), podpredsednika Nikola Konjović(Beograd) in Ivan

Mahin (Zagreb), tajnika Kosta Rožič (Zagreb) in Makso Bazala (Zagreb), blagajnik Gustav

Perška (Zagreb) in reditelj Aleksander Nićifor (Veliki Bečkerek). Dr. Vidmar je bil

predsednik JŠS do 1930. leta, nato so sledili Dragutin Šaj (1930 – 1932), dr. Želimir

Mažuranić (1932 – 1934) in Stevan Ćirić (1934 – 1941) šahovski mojster in minister za

prosveto v vladi Bogoljuba Jeftića.365

Prva naloga JŠZ, ki je imel sedež v Zagrebu, je bila organizacija amaterskih nacionalnih

turnirjev, kjer si je zmagovalec pridobil mojstrski naslov, saj so bili do takrat v šahovskem

svetu od jugoslovanskih igralcev znani le dr.Vidmar, Kostić, Asztalos in Vuković.366

12.2. AMATERSKI NACIONALNI ŠAHOVSKI TURNIRJI (1921 – 1940)

V »stari« Jugoslaviji je bilo 17 nacionalnih amaterskih turnirjev, ki so zbirali najboljše

amaterje ter vsakokratnemu zmagovalcu podelili naslov šahovskega mojstra JŠZ. Slovenski

predstavniki so se na njih uspešno uveljavljali in si priigrali 5 mojstrskih naslovov in še nekaj

363 Uradni naziv je bil: Jugoslovenski šahovski savez (JŠS). 364 Slovenski šah, n.d. str. 140. 365 Slovenski šah, n.d. str. 140-141. 366 Vladimir Vuković (1898-1975), jugoslovanski mednarodni mojster (1951), šahovski teoretik in pisec.

Dolgoletni urednik Šahovskega glasnika (1925-1929 in 1935-1937) in Jugoslovanskega šahovskega

glasnika (1953-1967), v: Harry Golombek, n. d. str. 343-344.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 96 visokih uvrstitev. Mojstri so postali: Vasja Pirc, Dolfe Vogelnik, Milan Vidmar ml., Anton

Preinfalk in Ivan Lešnik.367

Amaterski nacionalni turnirji so bili igrani v 14 različnih mestih, v oklepaju so

navedena imena zmagovalcev-mojstrov in sicer :

1. Celje 1921 (1. dr. Erdely), 13 igralcev;

2. Novi Sad 1923 ( 1.-3. Ćirić (mojster), Furlani, Kramer), 16 igralcev;

3. Subotica 1925 (1. dr. György), 18 igralcev;

4. Ljubljana 1926 (1. dr. Kalabar), 24 igralcev;

5. Karlovac 1927 (1. Pirc), 16 igralcev;

6. Zagreb 1929 (1. dr. Vogelnik), 16 igralcev;

7. Petrovgrad 1930 (1.-2. Nedeljković (mojster), L. Gabrovšek), 14 igralcev ;

8. Banja Luka 1931 (1. dr. Trifunović), 18 igralcev;

9. Velika Kikinda 1932 (1. Tomović), 16 igralcev;

10. Sombor 1933 (1.-2. Tot (mojster), Schreiber), 18 igralcev;

11. Beograd 1934 (1. Schreiber), 16 igralcev;

12. Ljubljana 1935 (1. Vidmar ml.), 22 igralcev;

13. Zemun 1936 (1. Matvejev), 24 igralcev;

14. Skopje 1937 (1. Preinfalk), 15 igralcev;

15. Osijek 1938 ( 1.-2. Lešnik (mojster), Rabar), 18 igralcev;

16. Zagreb 1939 ( 1.-2. Gligorić (mojster), Rajković), 32 igralcev;

17. Celje 1940 (1. Berner), 18 igralcev;

Slovenski šahisti, ki so igrali in niso osvojili mojstrskega naslova so bili še Fran Poljanec,

Ljudmil Furlani, Emil Kramer, Bogo Stupan, Ciril Vidmar, Fran Ferjan, Ludvik Gabrovšek,

Jože Šorli in Jože Šiška.368

12.3. EKIPNA ŠAHOVSKA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE (1925 – 1941)

V prvih letih svojega obstoja Jugoslovanski šahovski zvezi ni uspelo organizirati ekipno

državno šahovsko prvenstvo zaradi manjšega števila klubov in zaradi svojih organizacijskih

slabosti. V obdobju od 1925 – 1941. leta je bilo odigranih 11 ekipnih državnih prvenstev.

Sistem tekmovanja pa je bil takšen, da so vsi šahovski klubi bili razdeljeni po geografskem

367 Slovenski šah, n.d. str. 152. 368 Prav tam,str. 152.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 97 položaju, na zahodno in vzhodno skupino. Vsaka skupina je tako dala po enega zmagovalca,

ki je nato v finalu dalo končnega ekipnega šahovskega prvaka Jugoslavije. V začetnem

obdobju so bili šahisti oz. klubi zahodnega dela države (Ljubljana, Zagreb) močnejši, tistim

na vzhodu države (Beograd, Novi Sad, Subotica), tako da je zahodni polfinalni ekipni dvoboj

v bistvu vedno reševalo tudi vprašanje ekipnega državnega prvaka, seveda, se je to z leti

spremenilo. Takšen način tekmovanja oz. delitev na vzhod- zahod, je ostala v praksi na vseh

ekipnih državnih prvenstvih, razen v Zagrebu 1930 in 1931. leta, ko se je igralo vse na enem

mestu, da bi se s tem znižali stroški tekmovanj vse bolj materialno siromašnih šahovskih

klubov. To idejo šahovskih klubov je sprejela uprava JŠZ in s tem reorganizirala celoten

sistem tekmovanja.369

Državni ekipni prvaki po finalnem dvoboju so bili naslednji jugoslovanski klubi:

1. Zagreb 1926, Zagrebški ŠK – Novosadski ŠK (6, 5 : 1, 5);

2. Subotica 1927, Ljubljanski ŠK – Subotica (6 : 2);

3. Zagreb 1928, Zagrebški ŠK – Subotica (4, 5 : 3, 5);

4. Slavonski Brod 1929, Zagrebški ŠK – Slavonski Brod (4,5 : 3,5);

5. Zagreb 1930, 1. Zagrebški ŠK, 2. Ljubljanski ŠK, 3. Beograd;

6. Zagreb 1931, Banja Luka – Zagrebški ŠK (2, 5 : 1, 5);

7. Beograd 1934, Ljubljanski ŠK – Beograjski ŠK (5, 5 : 2, 5);

8. Ljubljana 1937, Ljubljanski ŠK – Novosadski ŠK (4, 5 : 3, 5);

9. Ljubljana 1938, Beograjski ŠK – Ljubljanski ŠK (5, 5 : 2, 5);

10. Novi Sad 1940, Ljubljanski ŠK – Novosadski ŠK (4, 5 : 3, 5);

11. To ekipno državno prvenstvo se ni končalo. Finalni troboj med Ljubljanskim

ŠK, Amaterskim ŠK (Zagreb) in Zemunskim ŠK kot prvaki podzvez se niso igrali zaradi

zastoja v reorganizaciji Jugoslovanske šahovske zveze. Kot vidimo so na ekipnih šahovskih

prvenstvih Jugoslavije po štirikrat zmagala Ljubljanski in Zagrebški šahovski klub, po enkrat

pa Banjaluški in Beograjski, en finalni troboj pa se ni končal.370

369 Šah (Beograd ) 1948, letnik 2, št. 25, str.769-771. 370 Prav tam, str. 771.


12.4. ŠAHOVSKA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE (1935-1939)

V jugoslovanskem šahu je bilo leto 1935 velika prelomnica. V številnih državah so bila

redno organizirana posamezna državna šahovska prvenstva, le v »stari« Jugoslaviji jih še ni

bilo. Zato je takratni predsednik JŠZ, profesor iz Sremskih Karlovcev in šahovski mojster

Stevan Ćirić predlagal, da se od leta 1935 naprej igrajo turnirji, ki bodo dali državnega

šahovskega prvaka, in da bodo merilo vrednosti jugoslovanskih šahistov. Dr. Vidmar, ki je

takrat veljal za najboljšega jugoslovanskega šahista in prvaka Jugoslavije je govoril, da se

lahko prvenstvo odloči le v dvoboju z njim in zahteval 500 dolarjev honorarja.371

Boris Kostić je že od leta 1922 začel diskusijo o državnem prvenstvu in zahteval

dvoboj z dr. Vidmarjem, ki pa ga nikoli ni bilo. Finančne ovire so bile prevelike, deloma pa je

Vidmar ignoriral Kostićeve zahteve.372

Šahovska prvenstva v Kraljevini Jugoslaviji so bila naslednja :

1. Beograd 1935 (1.-2. Kostić, Pirc, 3. dr. Trifunović), 16 igralcev;

2. Novi Sad 1936 (1. Pirc, 2. dr. Trifunović, 3. Schreiber), 14 igralcev;

3. Rogaška Slatina 1937 (1. Najdorf / Poljska /, 2.-4. Foltys / Češkoslovaška /, Pirc, Sämisch

/Nemčija /), 15 igralcev;

4. Zagreb 1939 (1. dr. Vidmar, 2. Tomović, 3.-5. Kostić, Schreiber, S. Vuković), 16 igralcev;

Dr. Vidmar je na edinem šahovskem prvenstvu v Zagrebu 1939, ki se ga je v Jugoslaviji

udeležil, osvojil 1. mesto in s tem postal uradni državni prvak. Na drugih treh šahovskih

prvenstvih pa je zmagal slovenski predstavnik Pirc.373

V Beogradu 1935 je sicer delil prvo mesto s Kostićem vendar do dvoboja ni prišlo, saj

je bila 6. šahovska olimpijada v Varšavi pred vrati. V Rogaški Slatini 1937 je postal državni

prvak Pirc kot najbolje uvrščeni Jugoslovan. Na 4. šahovskem prvenstvu Jugoslavije v

Zagrebu 1939. leta je igralo kar 6 Slovencev, razen dr. Vidmarja in Pirca še mojstri Vidmar

ml., Preinfalk, Lešnik in Furlani.374

371 Slovenski šah, n.d. str. 150. 372 Dušan Bučan, n.d. str. 138. 373 Vasja Pirc (1907- 1980), jugoslovanski (slovenski) šahovski velemojster (1953), teoretik in pisec,v: Harry

Golombek, n. d. str. 224-225. 374 Slovenski šah, n.d. str. 150-151.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 99 12.5. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIRJI V JUGOSLAVIJI

Slovenija je bila pionir pri organiziranju prvih mednarodnih šahovskih turnirjev v

Jugoslaviji, ki so bili štirje in sicer :

1. Rogaška Slatina (18. 9. – 6. 10.) 1929, organiziral ga je Mariborski šahovski klub ob 10-

letnici ustanovitve in zdravilišče Rogaška Slatina. Vrstni red: 1. Rubinstein (Poljska) 11, 5

točke, 2. Flohr (Češkoslovaška) 10, 5 točke, 3.-5. Maroczy (Madžarska), Pirc, Takacs

(Madžarska) 10 točk itd. Igralo je 16 šahistov iz 7 držav.

2. Bled (22. 8. – 29. 9.) 1931, veleturnir je imel velik odmev v šahovskem svetu in je veljal

kot pojem odličnega turnirja tako po sestavi udeležencev kot po organizaciji in je bil do takrat

eden od največjih turnirjev vseh časov. Glavni organizator je bil velemojster dr. Milan

Vidmar. Vrstni red: 1. Aljehin (Francija) 20, 5 točke, 2. Bogoljubov (Nemčija) 15 točk, 3.

Nimcovič (Danska) 14 točk itd. Igralo je 14 šahistov iz 11. držav.

3. Maribor (5. 8. – 15. 8.) 1934, organiziral ga je Mariborski šahovski klub ob 15- letnici

ustanovitve z Rudolfom Golouhom na čelu, finančno pa MTT. Vrstni red: 1.-2. Pirc, L.

Steiner (Madžarska) 6, 5 točke, 3. V. Menčik (V. Britanija), ženska svetovna prvakinja 5 točk

itd.. Igralo je 9 šahistov iz 5. držav.

4. Ljubljana (11. 4. – 27. 4.) 1938, organiziral ga je Ljubljanski šahovski klub ob 25- letnici

ustanovitve s predsednikom prof. Slavkom Ostercem na čelu Finančna sredstva je dal v veliki

meri mojster Ćirić, ki je še vedno vodil JŠZ. Vrstni red: 1. Kostić 10, 5 točke, 2. Szabo

(Madžarska ) 10 točk, 3.-4. L. Steiner (Madžarska), Tartakower (Poljska) 9, 5 točke itd. Igralo

je 16 šahistov iz 4. držav. Ker leta 1938 ni bilo turnirja za državno prvenstvo je JŠZ Kostiću

naknadno za zmago v Ljubljani priznal naslov prvaka Jugoslavije.375

Od slovenskih predstavnikov na mednarodnih turnirjih so razen velemojstra dr.

Vidmarja in mednarodnega mojstra Pirca po turnirju v Rogaški Slatini 1929. leta, igrala še

mojstra Vidmar ml., in Preinfalk. Za mojstrstvo so se borili Šorli, prof. Stupan in Furlani, ki

mu je to uspelo na turnirju v Ljubljani 1938. leta. Dr. Vidmar je igral na Bledu 1931 in v

Ljubljani 1938. leta, zato bom oba turnirja podrobneje predstavil v nadaljevanju.

375 Slovenski šah, n.d. str. 144-150.


12.6. REPREZENTACIJA JUGOSLAVIJE NA ŠAHOVSKIH OLIMPIJADAH

Na šahovskih olimpijadah, glavna nagrada je bil prehodni pokal Hamilton-Russella, je

reprezentanca Jugoslavije v obdobju med obema vojnama uradno igrala na 4. šahovskih

olimpijadah , v Londonu 1927, v Pragi 1931, v Varšavi 1935 in v Stockholmu 1937. leta.

1. London (18. 7. – 29. 7.) 1927- I. šahovska olimpijada

Reprezentanca Jugoslavije je med 16 ekipami zasedla 9. mesto s 30 točkami (50 %) in igrala

v postavi 1. Kostić, 2. dr. Azstalos, 3. V. Vuković in 4. dr. Kalabar. Jugoslovani so premagali

Francijo s 3, 5 : 0, 5, Dansko, Švedsko, Finsko in Španijo s 3 : 1, Italijo z 2, 5 : 1, 5.

Neodločeno 2 : 2 so igrali z Nizozemsko, Švico in Belgijo. Dvoboje pa so izgubili proti

Češkoslovaški, Nemčiji in Argentini z 1, 5 : 2, 5, z Avstrijo 1 : 3, z Anglijo 0, 5 : 3, 5 in

katastrofalno z Madžarsko 0 : 4. Reprezentanca je nastopila brez dr. Vidmarja in rezerve, kar

je bil velik hendikep. Igralo se je v Westminster Central Hall.

2. Praga (11. 7. – 26. 7.) 1931- IV. šahovska olimpijada

Pokrovitelj olimpijade je bil predsednik Češkoslovaške dr. T. G. Masarik in se je igrala v

prostorih kavarne U Novaku . Jugoslavija je med 19 ekipami zasedla odlično 4. mesto s 46

točkami (64 %) in igrala v postavi 1. Vidmar, 2. dr. Asztalos, 3. Kostić, 4. Pirc in 5. König

(rezerva ). Jugoslovani so premagali Španijo s 4 : 0, Anglijo, Francijo, Dansko in Norveško s

3, 5 : 0, 5, Romunijo in Italijo s 3 : 1, ZDA, Avstrijo, Madžarsko, Švico in Litvo z 2, 5 : 1, 5.

Neodločeno 2 : 2 so igrali s Poljsko in Švedsko, izgubili pa proti Češkoslovaški, Latviji,

Nizozemski z 1, 5 : 2, 5 in Nemčiji z 1 : 3. Vidmar je igral 16 partij in osvojil 8, 5 točk (53

%), Pirc pa 12, 5 točke iz 17 partij ( 73, 5 %).

3. Varšava (16. 8. – 31. 8.) 1935- VI. šahovska olimpijada

Jugoslovanska reprezentanca je med 20 ekipami zasedla 6. mesto s 45, 5 točkami (58, 6 %) in

igrala v postavi 1. Vidmar, 2. Pirc, 3. Kostić, 4. dr. Trifunović in 5. König (rezerva).

Jugoslovani so premagali Irsko s 4 : 0, Francijo, Estonijo, Litvo, Palestino, Romunijo in

Italijo s 3 : 1, Švedsko, Poljsko, Anglijo, Finsko in Dansko s 2, 5 : 1, 5. Neodločeno 2 : 2 pa

so igrali proti Češkoslovaški, Argentini in Latviji. Dvoboje so izgubili proti ZDA in Švici z 1,

5 : 2, 5, z Madžarsko in Avstrijo pa z 1 : 3. Vidmar je na prvi deski osvojil 8, 5 točke iz 14

partij (60, 5 %), Pirc je bil izven forme in je od 15 partij osvojil 7 točk (46, 5 %). Olimpijada

se je igrala v prostorih Oficirskega kasina.

4. Stockholm (31. 7. – 14. 8.) 1937- VII. šahovska olimpijada

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 101 Sodelovalo je 19 držav med njimi tudi Jugoslavija, ki je s 40 točkami zasedla 9. mesto (55, 6

%) in igrala v postavi 1. Pirc, 2. dr. Trifunović, 3. S.Vuković, 4. Kostić in 5. Bröder (rezerva).

Olimpijada se je igrala v velikih dvoranah Grand-Hotela Royal. Jugoslovanska reprezentanca

je premagala Škotsko s 4 : 0, Dansko in Norveško s 3, 5 : 0, 5, Latvijo, Italijo in Belgijo s 3 :

1, Češkoslovaško in Anglijo pa s 2, 5 : 1, 5. Neodločeno 2 : 2 so igrali s Švedsko, Finsko in

Islandom. Izgubljeni dvoboji pa so bili s Poljsko, Argentino, Nizozemsko in Litvo z 1, 5 : 2, 5

in proti ZDA, Madžarski in Estoniji z 1 : 3. Pirc je osvojil 9 točk iz 17 partij ( 53 % ).376

Jugoslovanska reprezentanca je igrala tudi na dveh neuradnih šahovskih olimpijadah in

sicer v Budimpešti 1926 (2. mesto), kjer je igrala v postavi 1. Kostić, 2. dr. Asztalos, 3. Ćirić

in 4. dr. Gyorgy ter osvojila 8 točk iz 12 partij in v Münchenu 1936 leta (4. mesto) v postavi

1. Pirc, 2. dr. Trifunović, 3. Schreiber, 4. dr. Asztalos, 5. König, 6. Kostić, 7. Tot in 8. O.

Nedeljković ter osvojila 104, 5 točke od 160 možnih. Organizator je bila Velikonemška

šahovska zveza (Grossdeutsche Schachbund), ki takrat ni bila članica FIDE. Vsi dvoboji so se

igrali na osmih šahovnicah. V Budimpešti 1926 so igrale le 4 reprezentance, v Münchenu

1936 pa 21. Jugoslovani so v Münchenu 1936 nastopili brez velemojstra Vidmarja, ki je takrat

igral na mednarodnem turnirju v Nottinghamu, reprezentanca Jugoslavije pa je pred sam finiš

konkurirala celo za 1. mesto.377

12.7. ŠAHOVSKI DVOBOJI IN SIMULTANKE

Razen štirih mednarodnih turnirjev sta bila v »stari« Jugoslaviji igrana tudi dva

šahovska dvoboja, ki jih je igral mednarodni mojster Pirc z velemojstrom Spielmannom 1931

in z mojstrom dr. Trifunovićem 1932. leta. Dvoboj Spielmann- Pirc na 10 partij je bil

spomladi 1931 leta. Prve partije so bile v Mariboru, kjer sta se prvi dve končali remi, tretjo pa

je dobil Pirc. Z remijem sta se končali tudi naslednji dve partiji v Ljubljani in Celju.

Ves drugi del dvoboja pa je bil v Rogaški Slatini, kjer je Spielmann zaporedoma dobil šesto,

sedmo in osmo partijo, zadnji dve pa sta se končali z remijem. Končni rezultat je bil 6 : 4 (+ 3

– 1 = 6) za Spielmanna. Na rezultat je veliko vplivalo, da je Pirc med dvobojem zbolel, za

vnetjem slepiča in so ga takoj po dvoboju operirali, da je bil pripravljen za šahovsko

olimpijado v Pragi, julija 1931. Dvoboj Pirc- dr. Trifunović na 6 partij je bil 1932 leta v

376 Šahovski vjesnik (Zagreb), 1950, letnik 4, št. 9, str. 225-227. 377 Ozren Nedeljković, Jugoslavija na šahovskim olimpijadama, Beograd 1972, str. 44-46.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 102 Splitu. Končni rezultat je bil 3, 5 : 2, 5 (+ 1 – 0 = 5) za Pirca, ki je dobil prvo partijo, medtem

ko se je drugih pet končalo remi.378

Za propagando šahovske igre so veliko prispevale simultanke, ki so jih v Jugoslaviji

igrali nekateri velemojstri in dva svetovna šahovska prvaka, Lasker in Aljehin. Od

velemojstrov so igrali : Maroczy (1921), Mieses (1922), Kmoch (1926), Spielmann (1931),

Bogoljubov (1932), Lilienthal (1932), Eliskases (1937), dr. Tartakower in Szabo (oba 1938).

Dr. Vidmar je tudi igral več simultank, prav tako Pirc, med njimi celo dve na slepo, v

Ljubljani in Mariboru. V Sloveniji oz. Dravski banovini so gostovali tudi dr. Asztalos, V.

Vuković in Kostić.379

Bivši svetovni prvak dr. E. Lasker je konec septembra 1924 leta v Jugoslaviji igral 7

simultank, v vseh večjih mestih, z skupnim rezultatom 207 : 6 (+ 196 – 6 = 22). Največ zaslug

za Laskerjevo gostovanje je imel Jakov Ovadija, advokat iz Beograda. V Beogradu je Lasker

zmagal z 35 : 1 (+ 34 – 0 = 2).380

Velik interes jugoslovanske šahovske javnosti je vspodbudila turneja svetovnega prvaka

Aljehina po Jugoslaviji, ki se je začela v Ljubljani 11. 12. 1930 in končala v Zagrebu 25. 1.

1931. Organizacijo simultanske turneje je prevzela Jugoslovanska šahovska zveza. Aljehin, ki

se je nahajal na vrhuncu svoje moči in slave, je zmagal s skupnim rezultatom 470, 5 : 64, 5 ali

(+ 436 – 30 = 69) igral je 16 simultank v 14 jugoslovanskih mestih in sicer v Ljubljani (+ 26

– 2 = 7), Mariboru (+ 23 – 4 = 2), Karlovcu, Zagrebu, Splitu, Virovitici, Osijeku, Somboru,

Subotici, Vel. Bečkereku, Novem sadu, Beogradu, Banja Luki in Sarajevu. V Zagrebu,

Beogradu in Sarajevu je igral po dve simultanke, sprejela pa sta ga tudi kralj Jugoslavije

Aleksander Karađorđević in ban dravske banovine dr.Drago Marušič.381

Druga Aljehinova simultanska turneja po Jugoslaviji se je začela 5. 4. 1936 v Novem

Sadu in se je končala v Mariboru 5. 5. 1936. leta. Aljehin je odigral 16 simultank v 14 mestih

z skupnim rezultatom 482 : 133 ali (+ 426 – 77 = 112) in sicer v : Novem Sadu, Osijeku,

Subotici, Beogradu (dvakrat ), Skopju, Sarajevu, Dubrovniku, Splitu, Karlovcu, Celju

(+ 35 – 0 = 6), Ljubljani (+ 18 – 8 = 17), Banja Luki, Zagrebu (dvakrat) in Mariboru (+ 22 – 8

= 10). Najmočnejši odpor je imel Aljehin v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru.382

378 Slovenski šah, n.d. str. 146. 379 Slovenski šah, n.d. str. 139. 380 Dr. Svetislav Mitrinović, Istorijat i razvoj šaha u Beogradu do 1945. godine, str. 25,v: Beograd metropola

šaha-40 godina šahovskog saveza Beograda, Beograd 1989. 381 Šahovski glasnik ( Zagreb) 1931, letnik V. št. 9-10, str. 129. 382 Šahovski glasnik (Zagreb) 1936, letnik IX. št. 5, str. 195.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 103 Skupno je Aljehin na dveh simultanskih turnejah po Jugoslaviji odigral 1150 partij z

rezultatom 952, 5 : 197, 5 (+ 862 – 107 = 181).

12.8. ŠAHOVSKA LITERATURA IN ČASOPISNE RUBRIKE

Med obema vojnama je v Jugoslaviji izšlo nekaj šahovskih knjig, izhajali so trije

šahovski časopisi in maloštevilne šahovske rubrike v dnevnem časopisju. Najbolj znane

šahovske knjige jugoslovanskih avtorjev so bile:

1. Vladimir Vuković , Razvoj šahovskih ideja, Zagreb 1928 ;

2. Ozren Nedeljković , Učbenik šaha, Beograd 1929 ;

3. dr. Milan Vidmar, Šah, Ljubljana 1933 ;

4. Bora Tot, Naši majstori, Beograd 1936 ;

5. Ozren Nedeljković, Šahovski almanah, Beograd 1939;

Mesečnik Šah je bil prvi specializirani šahovski časopis v Jugoslaviji oz. v Sloveniji, ki ga je

začel izdajati Mariborski šahovski klub julija 1922. leta. Bil je uradno glasilo Jugoslovanske

šahovske zveze, glavni urednik pa Emil Kramer. Časopis se je po strukturi zgledoval po

znanem dunajskem časopisu Wiener Schachzeitung in je obsegal osem strani, izhajal pa je v

dvojnih številkah vsak drugi mesec. Zanimivo je bilo, da so bili vsi prispevki objavljeni v

jeziku avtorja. Največ prostora so namenjali objavi komentiranih partij z velikih šahovskih

turnirjev. Problemski del je urejal Izidor Gross iz Karlovca. Z 12. številko je Šah decembra

1923 prenehal izhajati.383

Šahovski glasnik je začel izhajati v Zagrebu 10. 4. 1925 pod uredništvom V. Vukoviča.

V obdobju 1925 – 1938 je izšlo devet letnikov, deseti pa je imel šest številk, enajsti letnik

(1938) pa je s četrto številko prenehal izhajati. Bil je eden od najboljših evropskih šahovskih

časopisov med obema vojnama saj je veliko poročal o številnih šahovskih dogodkih doma in

po svetu. Naklada je bila 400 – 500 primerkov, letna naročnina pa 80 din.384

V Beogradu sta mojstra dr. Trifunović in Izvekov izdajala Šahovski pregled, ki je

izhajal dvakrat mesečno v letih 1938- 1939, letna naročnina je bila 60 din, posamezna številka

pa je stala 3 din. Časopis, teksti so bili v cirilici in latinici, je dajal večji poudarek

jugoslovanskim šahovskim dogodkom.385

383 Slovenski šah, n.d. str. 138. 384 Prav tam, str. 138. 385 Ozren Nedeljković, Šahovski almanah, Beograd 1939, str. 139.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 104 Najvažnejše šahovske rubrike so bile v ljubljanskem Jutru in Slovencu , v zagrebških

Novostih in beograjski Politiki. Šahovska rubrika v Jutru je bila prva slovenska šahovska

rubrika v dnevnem časopisju. Od januarja 1929 pa do oktobra 1934 jo je vodil dr. Vidmar,

nato pa Pirc vse do aprila 1941. V Slovencu se je šahovska rubrika pojavila novembra 1931,

urejal pa jo je Jože Šorli do aprila 1941.386

V Zagrebu je šahovsko rubriko v Novostih vodil Kosta Rožič, izhajala je v letih 1921

– 1941. Odlično šahovsko rubriko je imela tudi beograjska Politika , ki jo je od 1929 – 1941

leta urejal šahovski mojster Ozren Nedeljković.387

Iz tega kratkega pregleda mednarodnih in jugoslovanskih (slovenskih) šahovskih

dogodkov lahko ugotovimo, da je bilo šahovsko življenje v obdobju med obema vojnama

(1919 – 1939) zelo bogato. Velemojster dr. Vidmar je aktivno sodeloval v tem šahovskem

življenju, kljub znanstvenemu delu ter s tem veliko prispeval v zakladnico svetovne šahovske

zgodovine. Sedaj pa »pohitimo« z Vidmarjem v London...

386 Slovenski šah, n.d. str. 144. 387 Vuković, Rabar, Marović, Antologija šahovskog majstorstva Jugoslavije, Šahovska naklada, Zagreb 1967,

str. 9.


13. OD LONDONA 1922 DO SEMMERINGA 1926

Dr. Vidmar je bil v letih 1919 do 1922 zelo zaposlen. Vsak dan se je vozil s službenega

mesta na službeno mesto, s predavanja na univerzi v Strojne tovarne in livarne , od tu pa v

tovarno transformatorjev in ponovno sem ter tja. Seje na univerzi, seje v podjetjih, zborovanja

in potovanja. Kje bi takrat znanstveno delo in šah našla v njem miren kotiček, se je spraševal.

Vidmar je postal prvi predsednik JŠZ (1921), imel je veliko šahovsko avtoriteto, ni pa ji

mogel pomagati z resničnim delom. Dosegli so ga odmevi mednarodnih šahovskih turnirjev v

Hastingsu 1919 (1. Capablanca, 2. Kostić), Göteborgu 1920 (1. Reti), Dunaju 1922 (1.

Rubinstein) in Piestanyu 1922 ( 1. Bogoljubov ). Spomladi 1922. leta ga je zadel krut udarec

usode, umrla mu je predobra mati.388

13.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR LONDON 1922

V juniju 1922. leta ga je presenetilo vabilo na mednarodni veleturnir v Londonu.

» Turnir po štiriletnem premoru ? Veleturnir, ki zbira največje mojstre v svoji areni ?

Takratni novo pečeni svetovni prvak J. R. Capablanca, je že bil v Londonu. Prihajal je A. A.

Aljehin. Menda bo igral tudi A. Rubinstein, ki sicer ni bil več najresnejši tekmec svetovnega

prvaka, ki pa je vendarle še eden izmed najvažnejših živečih mojstrov, sem si dopovedoval.

Ali ni bil Rubinstein na velikem dunajskem turnirju, spomladi 1922 leta, ki sem ga sicer bežno

obiskal, se mu pa izognil, ker nisem imel časa, ker sem bil v veliki življenski krizi, odnesel

prve nagrade ? In E. Bogoljubov ? In S. Tartakower ? In R. Reti sem se spraševal. Ne

spominjam se, da bi mi bilo postajalo tesno, ko sem sestavljal vso to sliko prihajajočega

veleturnirja. Prav nič me ni skrbelo, da že dolga štiri leta nisem igral turnirske partije«. 389

Ko pa mu je nekaj tednov pred začetkom turnirja pisal velemojster Maroczy, da

namerava potovati v London skozi Ljubljano, ga je Vidmar prosil, naj ostane nekaj dni v

Ljubljani kot njegov gost, saj si je zaželel dveh, treh partij z izredno močnim igralcem.

388 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 279-280. 389 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 282-283.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 106 Maroczy je v prvih dneh julija 1922. leta res prišel v Ljubljano in ostal pri Vidmarju, ki je

živel v nekdanji Samassovi vili, več dni. Odigrala sta nekaj prostih partij in Maroczy mu ni bil

kos. Maroczy je bil presenečen, ko je videl, da se Vidmar še vedno drži starih tarraschevskih

tem. Maroczyju ni šlo v glavo, da velemojster Vidmar povsem ignorira razvoj šahovske misli

in da o idejah hipermoderne šole nima pojma. Dejal mu je, ali res ne pozna najnovejših smeri

v šahovskih otvoritvah npr. Retijeve, Aljehinove in indijske otvoritve, in zakaj se z zastarelim

šahovskim orožjem podaja na veleturnir, ki bo ves predan idejam nove, hipermodernistične

šole. V Londonu 1922 je bil Vidmar vseeno deležen presenetljivo velikega uspeha.390

Mednarodni šahovski veleturnir v Londonu je trajal od 31. 7. – 19. 8. 1922 in se je igral

v Westminster Central- Hallu v organizaciji British Chess Federation. Na otvoritvi, ki je bila v

ponedeljek, 31. julija, so bili navzoči številni predstavniki političnega, znanstvenega in

kulturnega življenja Londona. Po nagovoru predsednika Britanske šahovske zveze Canona

Rossa je imel krajši govor tudi znani politik in kasnejši predsednik vlade Bonar Law. Po

govorih lorda Dawsona in župana Westminstra se je turnir pričel ob 14.00. Razen veleturnirja

so se igrali še Major open tournament, Minor open tournament, Women,s open tournament in

First, Second, Third Class Tournament. Vseh igralcev je bilo tako 150.391

Na veleturnirju je igralo 16 šahistov iz 12 držav, ki so navedeni po abecedi:

1. Aljehin (Rusija), 2. Atkins (Anglija)392, 3. Bogoljubov (Ukrajina), 4. Capablanca (Kuba), 5.

Euwe (Nizozemska)393, 6. Maroczy (Madžarska), 7. Marotti (Italija), 8. Morrison (Kanada), 9.

Reti (Češkoslovaška), 10. Rubinstein (Poljska), 11. Snosko-Borovski (Rusija), 12. dr.

Tartakower (Ukrajina), 13. dr. Vidmar (Jugoslavija), 14. Wahltuch (Anglija),15. Watson

(Avstralija ) in 16. Yates394 (Anglija ).395

Pari za vsako kolo so se žrebali pol ure pred začetkom kola, podobno kot v Hastingsu

1895. V Londonu so igrali 20 potez vsako uro, zato so po štiriurni igri, od 14.00 – 18.00 ure,

prekinjali partije ob 41. potezi. Ob 20.00 se je kolo nadaljevalo. Veleturnir je organizatorje

stal 2868 funt sterlingov. Fond za nagrade, bilo jih je 9, pa je znašal 870 funt sterlingov. Prva

nagrada je bila 250, zadnja pa 10 funt sterlingov. Podeljeni so bili tudi dve nagradi za najlepšo

390 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 281. 391 Geza Maroczy, The Book of the London International Chess Conress 1922, London 1923, str. 5-6. 392 Henry Atkins (1872-1955), angleški mednarodni mojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 16. 393 Max Euwe (1901- 1981), nizozemski šahovski velemojster in peti svetovni prvak (1935-1937). Predsednik

F. I. D. E. (1970-1978), v: Harry Golombek, n.d. str. 74-75. 394 Frederick Yates (1884-1932), angleški šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 347-348. 395 Šah (Mariborski šahovski klub) 1922, letnik I. št. 3-4, str. 17-18.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 107 partijo, ki sta jo dobila Reti za zmago nad Snosko-Borovskim (20 funtov) in Vidmar za

zmago proti Yatesu (15 funtov).396

Londonski tisk je velikemu šahovskemu dogodku posvečal veliko pozornost, pojavile

so se tudi karikature igralcev. Obisk publike je bil vsakodnevno zelo velik, seveda, ne smemo

pozabiti, da je bil zadnji veliki mednarodni turnir v Londonu 1899. leta (1. Lasker). Na

veleturnirju, žal, ni igral Lasker, ki si je še »celil« rane po izgubljenem dvoboju s Capablanco

v Havani 1921. leta. 397

Po tri tedenskih bojih je prepričljivo zmagal svetovni prvak Capablanca s 13 točkami

(+ 11 – 0 = 4) iz 15 partij in dobil 250 funtov nagrade. Nasprotnike je igraje premagoval, z

remiji se je zadovoljil samo v partijah z Aljehinom, Rubinsteinom, Tartakowerjem in

Maroczyjem še pred 20. potezo, ne pa v partiji z Vidmarjem. 2. mesto je osvojil Aljehin s 11,

5 točkami (+ 8 – 0 = 7) in zaslužil 150 funtov nagrade ter ostal neporažen, Vidmarju je celo

ponudil remi, rekoč, da je močan igralec. 3. mesto, s tem pa 100 funtov nagrade, je zasedel dr.

Vidmar, ki je osvojil 11 točk (+ 9 – 2 = 4) in s tem presenetil šahovski svet. Za seboj je na 4.

mestu pustil Rubinsteina s 10, 5 točkami (70 funtov) in na 5. mestu Bogoljubova z 9 točkami

(40 funtov). 6.-7. mesto sta si razdelila Reti in Tartakower z 8, 5 točkami (30 in 25 funtov),

8.-9. mesto pa Maroczy in najboljši Anglež Yates s 8. točkami. Oba sta dobila po 20 funtov

nagrade.398

Vidmar je bil v Londonu prvič žrtev nepoznavanja otvoritvene teorije in še to v

najpomembnejši partiji s Capablanco v 13. kolu 17. avgusta 1922. V tej partiji je »padel« v

eno teoretsko varijanto daminega gambita in bil hitro pozicijsko nadigran, kljub temu da se je

nekaj dni prej pogovarjal z Maroczyjem o tem obrambnem sistemu. Žal pa ni bil dovolj

pazljiv, ko je poslušal madžarskega velemojstra in je napako v 11. potezi drago plačal.399

Partije v Londonu 1922 so prekinjali po 41. potezi in štirih urah igre. Vidmar je

kuvertiral svojo 42. potezo, ni pa se z njo predal. Ko je ustavil šahovsko uro, ga je Capablanca

v francoščini prijazno vprašal, kako mu je pozicija všeč. Vidmar je odgovoril, da je

nadaljevanje igre pravzaprav odveč in da se bo kmalu predal.400

396 Deutsches Wochenschach und Berliner Schachzeitung 1922, letnik 38, št. 43-44, str. 223. 397 Šah (Mariborski šahovski klub), n.d. str. 17. 398 Geza Maroczy, n.d. str. 12. 399 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 282. 400 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 284.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 108 » Ob 20. uri smo kolo nadaljevali. Turnirski vodja je izvršil mojo potezo- ne spominjam se je

več, gotovo sem zapisal 42. ...Kg8-f7- in pognal Capablancovo uro. Ker mojega nasprotnika

še ni bilo, sem se podal na ogledovanje ostalih partij. Turnirska dvorana, Central Hall, je

bila v tem trenutku polna gledalcev. Prerival sem se skozi gnečo od partije do partije. Minilo

je četrt ure, minilo pol ure. Nenadoma me potegne turnirski vodja za rokav: »Capablance še

ni, vsak trenutek bo prekoračil čas,« mi je zašepetal. Spomnil sem se svojega razgovora s

svetovnim prvakom pred dvema urama. Capablanca je precej pomanjkljivo govoril francoski.

Najbrž me je napačno razumel, sem si dejal. Z vso energijo sem začel prodirati skozi gledalce

proti svoji mizi. Prav v zadnjem trenutku sem jo dosegel : nemudoma sem prevrnil svojega

kralja. Takoj nato je padla zastavica na Capablancovi uri. Vdal sem se resnično v zadnjih

sekundah.«401

Da je Vidmar dopustil, da Capablanca izgubi s kontumacom bi si delil prvo mesto s 13

točkami pred Aljehinom in bi s tem dosegel svoj numerično najboljši rezultat v življenju. Ko

se je pojavil Capablanca in zagledal prevrnjenega kralja, je Vidmarja pozdravil s ljubeznivim

smehljajem, stisnila sta si roki in se mirno odpravila na ogled ostalih partij.402

Ta Vidmarjeva » fair« poteza je bila ena najlepših v šahovski zgodovini in angleški

kritiki niso skrivali svojega prepričanja po koncu veleturnirja, da je elektrotehnika

šahovskemu svetu verjetno ugrabila svetovnega prvaka.403

Sredi veleturnirja v Londonu so na Capablancino pobudo sestavili listino, ki je določala

pravice izzivalcev svetovnega prvaka in pogoje, pod katerimi mora Capablanca pristati na

dvoboj z izzivalci. Ta Londonski protokol so poleg Capablance podpisali Aljehin, Vidmar,

Rubinstein in Bogoljubov. Žal med podpisanimi ni bilo Laskerja, saj je bil s tem avtomatično

izločen kot možni kandidat za svetovnega prvaka, čeprav je na turnirjih še celo desetletje

dokazoval, da je uspešnejši turnirski borec kot Capablanca. Toda Londonski protokol je bil trd

tudi do podpisnikov, ker je med drugim določal, da mora izzivalec še pred dvobojem za

naslov svetovnega prvaka preskrbeti 10.000 dolarjev, namenjenih za nagradni sklad. Tolikšno

vsoto denarja je resda dobil Lasker za dvoboj v Havani 1921, vendar plačnik ni bil

Capablanca, temveč bogata kubanska vlada. Protokol je določal, da se igra dvoboj na šest

dobljenih partij, pri čemer se remiji ne upoštevajo. Tempo igre je 40 potez v 2, 5 urah in v

401 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 308-309. 402 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 285. 403 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 284.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 109 nadaljevanju 16 potez na uro. Nagradni sklad se po dvoboju razdeli tako, da svetovni prvak

dobi takoj 2000 dolarjev, ostanek pa se deli v razmerju 6 : 4 za zmagovalca. Po zmagi na

Dunaju 1922 je Rubinstein poslal Capablanci vabilo na dvoboj. Dvoboja pa ni bilo ker ni

zbral 10 000 dolarjev. Bogoljubov in Vidmar pa sploh nista poskušala uveljavljati svoje

pravice. Capablanca je bil prepričan, da se je z londonskim protokolom dobro zavaroval pred

velemojstri, ki bi radi postali svetovni šahovski prvaki. Razočarani Vidmar je tri leta zavračal

vabila na mednarodne turnirje, seveda pa to ni bil edini vzrok.404

Združeni jugoslovanski šahovski klubi so 16. septembra 1922 priredili v Ljubljani v

Narodni kavarni prisrčen večer v čast dr. Vidmarju za velik uspeh v Londonu. Pozdravni

govor je imel starosta Ljubljanskega šahovskega kluba Henrik Pfeifer, v imenu JŠZ pa g.

Perška iz Zagreba. Gospa Spacapanova pa mu je podarila lovorov venec z jugoslovansko

trobojnico in napisom: » Našemu prvaku- jugoslovanski šahisti«. V imenu pokrajinske uprave

mu je čestital vladni tajnik dr. Novak, v imenu mestne opčine Ljubljana pa Fran Govekar.

Po vseh čestitkah je prof. Frankovič prebral še vse telegrame s čestitkami šahovskih klubov iz

Splita, Pančeva, Osijeka, Karlovca, Maribora itd. Vidmar se je za vse prisrčno zahvalil in

govoril o šahovski umetnosti.405

13.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR HASTINGS 1925/26

Jeseni 1922 leta se je Vidmar odpovedal ravnateljevanju v Strojnih tovarnah in

livarnah, kar ga je samo odvračalo od elektrotehnike in šaha. Tri leta se je izključno ukvarjal z

elektrotehniko in pisal oz. predeloval knjigo za drugo izdajo Die Transformatoren , ki je leta

1925 izšla pri založbi Springer.406

Zato je odpovedal udeležbo na mednarodnem turnirju v Karlovih Varih 1923

(1.-3. Aljehin, Bogoljubov, Maroczy) in Moskvi 1925 (1. Bogoljubov), ki je bil prvi

mednarodni turnir v Sovjetski Zvezi (ZSSR). Vidmarjev uspeh v Londonu 1922 je vzbudil

veliko zanimanje za šah med Slovenci, potem pa po vsej državi. Pravi šahovski »boom« je

doživela tudi Ljubljana. Ljubljanski klub je imel prostore v nekdanji Narodni kavarni ob

Židovski ulici in Vidmar je rad zahajal med šahovsko mladino, kjer so ob večerih igrali

hitropotezne partije. Iz te šahovske »družine« sta se pojavila kasnejša mojstra Vasja Pirc in

404 Janez Stupica, Šah..., n.d. str. 487. 405 Šah (Mariborski šahovski klub), n.d. str. 18. 406 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 316-317.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 110 nepozabni Ljudmil Furlani. Vedno, ko se je Vidmar vračal z visoko nagrado z velikega

mednarodnega turnirja, je ugotovil, da so se šahovnice po Ljubljani namnožile.407

V začetku decembra 1925. leta je Vidmar dobil vabilo na novoletni turnir šahovskega

kluba v Hastingsu, v morskem kopališču na južni angleški obali. Že leta 1895 se je v

Hastingsu igral veleturnir (1. Pillsbury), ki sodi med najpomembnejše turnirje v šahovski

zgodovini. Takoj po končani prvi svetovni vojni je klub organiziral pomemben Victory

tournament (Turnir zmage), kjer je 1. mesto osvojil Capablanca pred Kostićem. Nato pa so se

udomačili vsakoletni božični turnirji z 10 šahisti na Premier tournamentu in stranski turnirji

raznih kategorij, ki so se začeli 1921/22 leta. Turnirje je prekinila le druga svetovna vojna,

nadaljevali so se 1945/46 in se igrajo še danes.408

Na Premier tournamentu , mojstrskem turnirju, ki je trajal od 28. 12. 1925 – 5. 1. 1926,

so igrali tujci : 1. Aljehin (Francija), 2. Colle (Belgija),409 3. Janowski (Francija), 4. Seitz

(Nemčija) in Vidmar (Jugoslavija). Angleški mojstri pa so bili : 6. Michell, 7. Norman, 8.

Sergeant, 9. Yates in 10. Wahltuch.410

Pregled turnirja po kolih je lepo podal Vladimir Vuković v Šahovskem glasniku, ki je

začel izhajati aprila 1925 leta v Zagrebu.411

Ta turnir je prišel v zgodovino kot edinstveni slučaj v šahovski mojstrski praksi. Turnir

desetih igralcev dovoljuje 9 zmag oz. točk v turnirski tabeli. Težko pa si predstavljamo, da 8,

5 točke iz 9 partij ne zadostuje za 1. mesto. Vidmar je osvojil 8, 5 točke in si je z Aljehinom

delil 1.-2. mesto. Premagala sta igraje vse svoje nasprotnike, med seboj pa remizirala v 4.

kolu (30. 12. 1925) v 19. potezi.412

Mrtvi tek Aljehina in Vidmarja je angleški mojster Isidor Gunsberg, ki je bil

poročevalec velikih londonskih časopisov, še pred koncem turnirja označil z duhovito

opombo : »Ta turnir ima dva igralca in osem udeležencev«!413

Vidmarjev prvi obisk v Hastingsu mu je ostal v slabem spominu, ker so vsi šahisti

prebivali v drugorazrednem hotelu Waverly. V 5. kolu (31. 12. 1925) je igral z angleškim

407 Prav tam,str. 317. 408 Prav tam, str. 317-318. 409 Edgar Colle (1897-1932), belgijski šahovski mojster in teoretik, v: Harry Golombek, n.d. str. 56-57. 410 Wiener Schachzeitung 1926, letnik IV. št. 1, str. 2-3. 411 Šahovski glasnik (Zagreb) 1926/27, letnik II, št. 1, str. 11- 15. 412 Šahovski glasnik (Zagreb) 1926/27, letnik II, št. 1, str. 12. 413 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 326.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 111 prvakom Yatesom eno od svojih najznamenitejših partij, ki je trajala 60 potez in se je takole

spominja :

» Konec partije je bil nenavadno razburljiv. Oba sva imela kar po dve dami v svojih bojnih

vrstah. Spominjam se, da so v bljižnjih zvonikih zvonovi ravno začeli pozdravljati prihod

novega leta, ko sta moji dami podrli kralja nasprotnika. Aljehin, ki sicer ni mogel trpeti v

šahovskem svetu nikogar nad seboj, mi je naslednjega dne izjavil : »Tega, kar ste včeraj

igrali z Yatesom, jaz ne bi zmogel.« Mislim, da je to najvišja pohvala mojih šahovskih

sposobnosti, ki sem jo kdaj doživel«. 414

Turnir se je igral v veliki dvorani Torok Hall, partije so se začenjale ob 18.00 uri, o

nagradah pa nam nemški, avstrijski in jugoslovanski šahovski časopisi ne poročajo. Aljehin

pa je že igral kot državljan Francije.415

13.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SEMMERING 1926

Blizu tisoč metrov visoki prelaz Semmering med Štajersko in Doljno Avstrijo je bil od

6. 3. – 30. 3. 1926 prizorišče mednarodnega turnirja, na katerem je nastopilo 18 šahistov,

med njimi je bilo kar 10 znanih velemojstrov, ostali pa so nosili mojstrski naslov.416

Vabilo je dobil tudi Vidmar, ki ga je najprej odbil zaradi bolezni in težav na delovnem

mestu v firmi Transformator. Zadnji dan pa se je vseeno odločil in potrdil udeležbo ter

odpotoval na Semmering, kljub temu, da ga je mučila vročina. Ko je prišel na Semmering, se

je razveselil znanih obrazov starih tekmecev iz velikih mednarodnih turnirjev, razveselil pa se

je tudi lepe alpske okolice in enkratnega hotela. Že po prvih urah bivanja je dobil ponovno

vročino in ni bilo več dvoma, da je prispel v veliko šahovsko areno bolan, s temperaturo, ki ni

»prijateljica« šahovskih borb.417

Semmerinški turnir je bil zelo pomemben, saj so se morali srečati direktni kandidati za

šahovsko prvenstvo sveta Aljehin, Vidmar, Nimcovič, Rubinstein, in definirati kakšna je

njihova medsebojna moč. Vidmar si je izdelal načrt, da bo že po možnosti dopoldan remiziral,

414 Prav tam, str. 327. 415 Šahovski glasnik (Zagreb) 1926/27, letnik II, št. 1, str. 11. 416 Janez Stupica, Aljehin, n.d. str. 113. 417 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 330.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 112 popoldan pa se bo zdravil, kar mu je po osmih dnevih tudi uspelo. Osvojil pa je le 4, 5 točke

iz 8 partij.418

6. marca 1926 je bila dolgo pričakovana otvoritev velikega mednarodnega šahovskega

turnirja v Grand hotelu Panhans na Semmeringu, ki je šahovski svet skoraj mesec dni držal v

veliki napetosti. Na otvoritvi so bili navzoči številni gosti med njimi tudi znani dr. Victor

Tietz iz Karlovih Varov. Direktor turnirja je bil mojster Heinrich Wolf iz Dunaja, ki je tudi

opravil žreb igralcev za vpis v turnirsko tabelo, ki je dal naslednji rezultat : 1. prof.dr. Michel

(Bern), 2. Grünfeld (Dunaj), 3. dr. Tarrasch (München), 4. prof. dr. Vidmar (Ljubljana), 5.

Kmoch (Dunaj), 6. Reti (Koln) 7. dr. Tartakower (Pariz), 8. Spielmann (Dunaj), 9. Nimcovič

(Kopenhagen), 10. dr. Aljehin (Pariz), 11. Gilg (Moravska Ostrava), 12. Rosselli del Turco

(Firence), 13. dr. K. Treybal (Praga), 14. Davidson (Amsterdam), 15. Yates (Leeds), 16.

Rubinstein (Rehbrücke bei Berlin), 17. Janowski (Pariz) in 18. dr. Vajda (Budimpešta).419

Igralci so prihajali iz 11 držav, igralni čas je bil od 10.00- 14.00 in od 17.00-21.00 ure,

čas za razmišljanje pa 2 uri za 30 potez. Nagradni fond je presegel 15.000 šilingov. Prva

nagrada je bila 3500 šilingov, zadnja, deveta pa 400 šilingov. Nenagrajeni igralci so za točko

dobili po 30 šilingov. Razdeljenih je bilo tudi šest denarnih nagrad, najvišja je bila 450

šilingov, zadnja najmanjša pa 100 šilingov za najlepše partije turnirja. Podelil jih je

velemojster Bernstein, ki je bil častni gost na zaključku turnirja.420

Na turnirju, žal, niso nastopili Capablanca, Lasker, Bogoljubov in predstavnik Mehike

Carlos Torre, ki se je odlično odrezal v Moskvi 1925. leta. Favoriti za zmago na turnirju so

bili Aljehin, Vidmar in Nimcovič, vendar jim ni šlo vse po načrtih. Presenetljivo je zmagal

velemojster Spielmann s 13 točkami (+ 10 – 1 = 6) iz 17 partij, izgubil je samo z

Rubinsteinom in dosegel enega svojih največjih uspehov v šahovski karieri ter dobil 3500

šilingov. Aljehin je z 12, 5 točke (+ 11 – 3 = 3) osvojil 2. mesto z 2500 šilingi nagrade. 3.

mesto je z 12 točkami (+ 9 – 2 = 6) po zelo napetem poteku turnirja, zasedel dr. Vidmar in

prejel 2000 šilingov nagrade. V 1. kolu je premagal svojo »stalno stranko« Yatesa, Aljehin pa

je presenetljivo izgubil z Nimcovičem. Po prvih 3 kolih je imel Vidmar 2, 5 točke, remiziral

je z Rubinsteinom in premagal Janowskega, ki mu je to bil zadnji veliki turnir v življenju,

Aljehin pa je senzacionalno izgubil z Gilgom in le remiziral z Vajdo. V vodstvu sta bila s 3

točkami Nimcovič in Tartakower. V 4. kolu sta vodilna remizirala, prav tako tudi Vidmar z 418 Prav tam, str. 330. 419 Wiener Schachzeitung 1926, letnik IV. št. 6, str. 81-82. 420 Dr. Robert Laseker, Das Internationale Schachmeisterturnier in Grand Hotel Panhans am Semmering

1926, Mährisch- Ostrau 1934, str. 4-5, 71.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 113 Michelom, Aljehin pa je prvič zmagal, in sicer Rosselli del Turca. Stanje po 4. kolu : 1.-2.

Nimcovič, Tartakower 3, 5; 3.-6. Janowski, Rubinstein, Spielmann in Vidmar 3 točke itd.421

V 5. kolu sta vodilna ponovno remizirala, pridružil se je Spielmann z zmago proti

Yatesu. Vidmar je z vročino remiziral z Grünfeldom in soproga, ki je bila z njim na turnirju,

ga je takoj spravila v posteljo. V 6. kolu je vročični Vidmar izgubil z doajenom turnirja, 64-

letnim dr. Tarraschem, ki ga je Vidmar premagal kot »homo novus« v Nürnbergu 1906. leta.

Rubinstein je porazil Spielmanna, zmagala pa sta še Nimcovič in Tartakower ter prevzela

vodstvo na turnirju. V 7. in 8. kolu je Vidmar z vročino še remiziral z Vajdo in Kmochom,

Aljehin pa se je z dvema zmagama, ena je bila proti Rubinsteinu, prebil v ospredje. Vidmarja,

ki se je že pozdravil, pa so v nadaljevanju čakali : Reti, Tartakower, Spielmann, Nimcovič in

Aljehin. Stanje po 8. kolu : 1.-2. Nimcovič, Tartakower 7; 3.-5. Aljehin, Spielmann in

Tarrasch 5, 5; 6. Vidmar 4, 5 točke itd.422

V 9. kolu sta Nimcovič in Tartakower ponovno zmagala, Aljehin je le remiziral z

Janowskim, Vidmar pa je s črnimi figurami lepo porazil Retija in napovedal svoj pohod na

vrh turnirske tabele. Tartakower in Nimcovič sta v neverjetni seriji zbrala po 8 točk iz prvih 9

partij in krepko za 1, 5 točke pobegnila zasledovalcem. Med njimi se je le počasi izoblikovala

zasledovalna skupina, ki je, vodena s tokrat izredno zanesljivim Spielmannom, čakala na

morebitne spodrsljaje obeh vodilnih. V njej sta bila še vse nevarnejši Aljehin, ki je prebolel

začetne neuspehe, ti so bili po njegovem mnenju predvsem posledica premajhne motivacije,

povzročene s tem, ko oblasti v Moskvi niso dovolile Bogoljubovu, da igra na turnirju skupaj z

emigrantom Aljehinom, in Vidmar, ki mu je po dobrem uvodu gripa povsem skrhala »orožje«

in mu povzročila poraz z dr. Tarraschem in vrsto remijev z slabšimi nasprotniki. Prvo

znamenje, da še le na turnirju ni vse odločeno, sta bila poraza vodilnih v 10. kolu. Vajda je

premagal Nimcoviča, Tartakowerja pa Vidmar v odlično vodeni partiji. V 11. kolu je

Nimcovič remiziral s Tarraschem in izpadel iz vodstva, Aljehin je premagal Grünfelda in se

priključil vodstvu na turnirju, kot tudi Spielmann, ki je v 19. potezi, v minijaturi, premagal

Vidmarja. Res, neverjetno! V 12. kolu je bil »črn« dan za Tartakowerja, ki ga je porazil Reti,

in Nimcoviča, ki je izgubil z Vidmarjem v 60. potezi, v težki pozicijski partiji. Stanje po 12.

kolu je bilo : 1.-3. Aljehin, Spielmann, Tartakower 9 ; 4. Nimcovič 8, 5; 5. Vidmar 7, 5 in

Reti 7. točk. Kdo bo zmagal v Semmeringu se je spraševal šahovski svet.423

421 Šahovski glasnik (Zagreb) 1926/27, letnik II, št. 1, str. 24-25. 422 Prav tam, str. 25-26. 423 Šahovski glasnik (Zagreb) 1926/27, letnik II, št. 1, str. 26-27.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 114 13. kolo 24. 3. 1926 je prineslo novo senzacijo, ki je slovenske šahovske navdušence

spravila v delirij. Srečala sta se dva velemojstra in dva doktorja znanosti Aljehin in Vidmar.

Po soglasnem mnenju šahovskih strokovnjakov sta daleč prekašala vse ostale udeležence

turnirja in sta bila razred zase. Vsi dnevni časopisi so sporočili bralcem, da je Vidmar

premagal Aljehina v 59. potezi. Aljehin je kot beli igral po otvoritvi previdno pozicijsko igro,

vendar je kmalu dobil Vidmar premoč, za kvaliteto dve lahki figuri. Premoč pa je bilo zelo

težko uveljaviti, ker se je Aljehin branil zelo dobro. Ob prekinitvi partije je bil položaj takšen,

da sta bila oba prepričana o svoji zmagi. Na obeh je bilo opaziti precejšno živčnost, zlasti

Aljehin je po vsaki potezi vstal in se sprehajal po dvorani. Vidmar pa je globoko zamišljen

neprestano sedel za šahovnico. Popoldan se je partija nadaljevala ob velikem zanimanju

občinstva, ki je prišlo celo iz Dunaja.424

Po osemurnem, silno težkem in napetem boju, je moral ruski velemojster s francoskim

potnim listom položiti orožje. Vidmar se spominja :

» Dobro se spominjam dramatičnega konca te strahotne partije. Osmo uro sva se že borila.

Aljehin je začel v silnem razburjenju z nemirnimi prsti iskati cigareto v zavojčku, ki je bil že

prazen. Lasje so mu padali na čelo. Ponudil sem mu cigareto, ki je pa ni mogel prijeti, ker je

mrzlično pregledoval pozicijo. Vtaknil sem mu jo med ustnici. Vnovič so mu zaigrali prsti :

iskal je vžigalico. Seveda sem mu cigareto hitro prižgal. Dvakrat, trikrat je z užitkom potegnil

dim v razpaljena pljuča, potem pa je odigral zadnje poteze te partije. Bil je le še senca

demoničnega, neukrotljivega Aljehina«.425

Zmaga Vidmarja je učinkovala senzacionalno. Vsi udeleženci turnirja so menili, da je

Vidmar moralni zmagovalec, saj je v drugi polovici turnirja porazil kar vse štiri najtežje

igralce : Retija, Tartakowerja, Nimcoviča in Aljehina. Vidmar je tako edini jugoslovanski

(slovenski) igralec, ki je premagal Aljehina. Nemški velemojster Mieses, ki je prisostvoval

turnirju na Semmeringu kot šahovski poročevalec za več listov v Nemčiji je izjavil, da spada

dr. Vidmar na vsak način v isto vrsto s svetovnima prvakoma dr. Laskerjem in Capablanco.

424 Prav tam, str. 26-27. 425 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 352-353.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 115 Aljehinov poraz je koristil Tartakowerju, ki se je z zmago nad Vajdo prebil v vodstvo,

Spielmann pa je remiziral z Retijem. Do konca turnirja so ostala še štiri kola, ki nam jih,

kakor vsa predhodna, zanimivo opisuje Vuković v Šahovskem glasniku.426

Glavni rezultat 14. kola je bila Spielmannova srečna zmaga proti Tartakowerju, ki je v

dobljeni poziciji napravil veliko napako. Ostali konkurenti za prvo mesto so tudi zmagali. Tri

kola pred koncem je turnir obetal izjemen zaključek. Vidmarju so ostali slabši nasprotniki in

pričakoval je 3 točke. Vodilna četverica pa se je morala spustiti še v medsebojne spopade.

Račun se žal ni povsem izšel. Dunajski velemojster Spielmann je namreč v predzadnjem kolu

porazil Nimcoviča in v zadnjem remiziral z Aljehinom ter dosegel rezultat kariere, ki ga je

»katapultiral« v vrste kandidatov za šahovsko žezlo. Tudi Aljehin je z zmagama proti Retiju

in Tartakowerju vrhunsko sklenil semmerinško predstavo. Vidmar se je ob dveh zmagah in

nepričakovanem remiju z zadnjim na lestvici Rossellijem moral zadovoljiti s končnim tretjim

mestom.427

Kljub temu pa pomeni ta rezultat, predvsem pa prikazana igra, enega od šahovskih

vrhuncev dr. Vidmarja. Prinesel mu je svetovno slavo in pravico, da se je v letu 1927 na

turnirju šesterice najboljših šahistov sveta v New Yorku potegoval za status izzivalca

svetovnega prvaka Capablance. Vidmar nam to potrjuje, ko pravi :

» Semmerinški veleturnir mi je bil vidno razpadel na dve polovici. Tega sem se zavedal že na

Semmeringu, 1926 l., to vidim morda še jasneje zdaj, ko kritično pregledujem svoje partije. V

drugi polovici veleturnirja sem čutil v sebi moč, ki je dotlej nisem imel. Danes vidim, da sem

se bil v tej drugi polovici dvignil na višino priznanega kandidata za naslov svetovnega

prvaka, kar mi pa v marcu 1926. l. še ni bilo jasno«.428

Vrstni red nagrajencev mednarodnega turnirja v Semmeringu 1926 leta je bil :

1. Spielmann 13 točk (3500 šilingov), 2. Aljehin 12, 5 (2500), 3. Vidmar 12 (2000), 4.-5.

Nimcovič, Tartakower 11, 5 (vsak 1350), 6.-7. Rubinstein, Tarrasch 10 (vsak 900), 8. Reti 9,

5 (600), 9. Grünfeld 9 (400) itd.429

Od 153 partij je bilo odločenih 109 (71, 2 %), neodločenih pa 44 (28, 8 %).430

426 Šahovski glasnik (Zagreb) 1926/ 27, letnik II, št. 1, str. 24-28. 427 Prav tam, str. 28. 428 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 357. 429 Dr. Robert Laseker, n.d. str. 5. 430 Dr. P. Feenstra Kuiper, n. d. str. 232.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 116 Semmerinški veleturnir je močno razgibal šahovsko življenje v Ljubljani in v Sloveniji, pa

tudi v vsej Jugoslaviji. Šahovnice so rasle kakor »gobe po dežju«. S simultankami je moral

Vidmar večkrat ustreči navdušenim domačim šahistom.431

Slika 6: Mednarodni šahovski turnir Semmering 1926

Vir: Dr. Robert Laseker, Das Internationale Schachmeisterturnier in Grand Hotel Panhans am

Semmering 1926, Mährish-Ostrau 1934, str. 3.

431 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 320.


14. KANDIDATSKI TURNIR ZA IZZIVALCA SVETOVNEGA PRVAKA V NEW YORKU 1927. LETA

Proti koncu leta 1926 je bil Vidmar v Berlinu, ker je založniku J. Springerju, nesel

rokopis svoje knjige Der Transformator im Betrieb. V berlinskih šahovskih krogih je imel

veliko znancev, med njimi tudi velemojstra Miesesa. Cenil ga je kot izvrstnega poročevalca iz

šahovskih turnirjev, pa tudi kot zelo izobraženega moža, ki je poznal ves takratni civilizirani

svet. Povabil ga je na večerjo v znano berlinsko restavracijo Kempinski , kjer mu je Mieses

dopovedoval, da je Vidmar moralni zmagovalec turnirja v Semmeringu 1926.432

Proti koncu večerje, ga je Mieses presenetil z vprašanjem, če je že bil v Ameriki,

mislimo seveda na Združene države Amerike. Ko mu je povedal, da še ni bil preko

Atlantskega oceana, mu je Mieses dejal, da jo bo kmalu videl oz. da bo dobil vabilo na

kandidatski turnir svetovnega prvenstva v šahu. Mieses mu je opisoval zaplete, ki so takrat

nastajali okoli problema Capablanca- Aljehin, kateremu se je posrečilo zainteresirati bogate

argentinske ljubitelje šaha za svoj dvoboj s Capablanco. V zadnjih dneh 1926. leta je Vidmar

v Ljubljano dobil telegram iz New Yorka s kratkim, toda jedrnatim, vabilom na kandidatski

turnir, ki naj določi izzivalca svetovnega šahovskega prvaka.433

Vidmar je zapustil Ljubljano konec januarja 1927 in je 3. februarja 1927 iz Hamburga

skupaj z Spielmannom in Nimcovičem odplul na ladji Westphalija preko Atlantika v New

York, kamor so prispeli 16. februarja. Aljehin pa je 9. februarja odplul na ladji La France iz

Evrope za New York.434

Na Capablancino pobudo so v New Yorku od 19. 2. – 24. 3. 1927. leta priredili prvi

turnir kandidatov. Sestava kandidatskega turnirja je bila izredna. Poleg svetovnega prvaka

Capablance (Kuba) so igrali še velemojstri Aljehin (Francija), Nimcovič (Danska), Spielmann

(Avstrija), Vidmar (Jugoslavija) in Marshall (ZDA). Prve štiri igralce je dal mednarodni turnir

na Semmeringu 1926 leta, kot nekakšen medconski turnir, kot bi ga poimenovali danes.

Povabljen je bil tudi Bogoljubov (ZSSR), zmagovalec mednarodnega turnirja v Moskvi 1925,

ker pa je zahteval prevelik honorar (2000 dolarjev), ga je zamenjal Marshall. Na listi

kandidatov sta manjkala Lasker in Rubinstein. Bivši svetovni prvak pa ni dobil vabila na

Capablancino intervencijo, kljub temu, da je zmagal na mednarodem turnirju v Moravski

432 Milan Vidmar, Spomini I., n.d. str. 333. 433 Prav tam, str. 333-334. 434 Šahovski glasnik (Zagreb) 1927, letnik III, št. 3-4, str. 27-28.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 118 Ostravi 1923 in New Yorku 1924. leta, v Moskvi 1925 pa je osvojil 2. mesto pred

Capablanco. Med njima je vladalo prikrito sovraštvo, ki ga je zanetil dvoboj v Havani 1921.

leta, razpihovale pa so ga kasnejše polemike. Rubinstein je še vedno spadal med najboljše

svetovne šahiste, »pokopala« pa sta ga neuspešna nastopa v Moskvi in Semmeringu.435

V turnirskem pravilniku je bila sprva klavzula, ki jo je določil svetovni prvak. Po njej

naj bi bil bodoči Capablancov izzivalec tisti igralec, ki bo zmagal na kandidatskem turnirju v

New Yorku. Če bi na turnirju zmagal Capablanca, bi pravico do dvoboja z njim dobil

drugouvrščeni igralec. Aljehin je takoj odkril spletko. Capablanca je upal, da bosta Nimcovič

ali pa Vidmar prehitela nevarnejšega Aljehina. Če bi se to zgodilo, mu ne bi bilo treba braniti

naslova. Argentinski finančni mogotci so se obvezali, da bodo organizirali dvoboj Capablanca

– Aljehin, vsak drugačen dvoboj pa bi jih rešil vseh finančnih obveznosti.436

»Capa« je tudi vedel, da Nimcovič in Vidmar ne bosta zmogla finančnih zahtev za

dvoboj, ki jih je narekoval londonski protokol. Ravno zato je pritisnil na organizatorje

kandidatskega turnirja, da so vstavili v pravilnik sporni člen. Na oster Aljehinov protest so

prireditelji anulirali omenjeni člen. Tako je v veljavi ostal izziv, ki ga je Aljehin poslal

Capablanci že leta 1926. Sicer pa je tudi kandidatski turnir pokazal, da je Aljehin pravi

Capablancin nasprotnik.437

Poglejmo še pogoje kandidatskega turnirja po službenem programu, ki ga je priobčil

American Chess Bulletin, ki navaja 26 členov. Zanimivi so naslednji:

1. Turnir se igra štirikrožno od 19. 2. 1927 v Manhattan Square Hotel 50, West, 77 th Street,

New York City.

2. Darovalci, ki bodo pred 1. 2. podarili 50 dolarjev, bodo imeli stalen vstop na turnir in dobili

knjigo o turnirju s komentarji Capablance.

3. Če bo dopustil finančni uspeh turnirja, bo izvršni odbor priredil dvoboj za naslov

svetovnega prvaka med Capablanco in najuspešnejšim nagrajencem turnirja.

4. Finančna konstrukcija turnirja je :

- nagrade 4500 dolarjev (I. 2000, II. 1500, III. 1000) ;

- med nenagrajene igralce se razdeli 1500 dolarjev (50 dolarjev za točko) ;

- potni stroški vseh udeležencev 1400 dolarjev ;

- bivanje vseh udeležencev v New Yorku 1200 dolarjev; 435 Janez Stupica, Šah..., n.d. str. 493. 436 Janez Stupica, Šah..., n.d. str. 493. 437 Prav tam, str. 493.

Janez Stupica, Aljehin..., n.d. str. 121-122.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 119 - ostali izdatki igralcev 1200 dolarjev in

- ostali različni izdatki v znesku 2700 dolarjev;

Skupno kar 12. 500 dolarjev.

5. V primeru enakega števila točk se nagrade delijo po Sonneborg-Bergerjevem sistemu.

Poseben honorar dobi samo svetovni prvak.

6. Igra se 5 kol na teden. Ostala dva dneva se igrajo nedokončane partije. Igra se od 14.00 do

21.00 in to 40 potez za prve 2, 5 ure in 16 potez za vsako uro v nadaljevanju.

7. Vsakič se pred začetkom kola oz. šahovske partije žreba številka kola, ki se bo igralo.

Ponudba remija se mora najprej prijaviti pri sodniku.

8. Direktor turnirja je g. L. Lederer, glavni sodnik pa g. Geza Maroczy.438

Kandidatski veleturnir je potekal štirikrožno, saj je vsak igralec s petimi nasprotniki

odigral po štiri partije: dve z belimi in dve s črnimi figurami. V turnirsko razpredelnico so bili

igralci po žrebu vpisani takole: 1. Aljehin, 2. Capablanca, 3. Marshall, 4. Nimcovič, 5.

Spielmann in 6. Vidmar. V 20. kolih so odigrali 60 kvalitetnih partij, kjer je bilo odločenih 24

(40 %) partij, neodločenih pa je bilo 36 (60 %) partij.439

Stanje po I. krogu (po 5. kolu) : 1. Capablanca 4 ; 2. Nimcovič 3, 5 ; 3. Aljehin 2, 5 ; 4.

Vidmar 2 ; 5.-6. Spielmann, Marshall 1, 5 točke. Stanje po II. krogu (po 10. kolu) : 1.

Capablanca 7 ; 2. Nimcovič 6, 5 ; 3. Aljehin 5 ; Vidmar 4, 5 ; 5.-6. Spielmann, Marshall 3, 5

točke. Stanje po III. Krogu (po 15. kolu) : 1. Capablanca 11 ; 2. Aljehin 8 ; 3.-4. Vidmar,

Nimcovič 7, 5 ; 5. Spielmann 6 ; 6. Marshall 5 točk. Stanje po IV. Krogu (po 20. kolu) : 1.

Capablanca 14 ; 2. Aljehin 11, 5 ; 3. Nimcovič 10, 5 ; 4. Vidmar 10 ; 5. Spielmann 8 ; 6.

Marshall 6 točk.440

Capablanca je še vedno bil popolni vladar šahovskega sveta. Osvojil je 1. mesto s 14.

točkami (+ 8 – 0 = 12) in posegel po prvi nagradi 2000 dolarjev. Že po prvem krogu oz. po 5.

kolu je prevzel vodstvo na turnirju in ga do konca ni izpustil iz rok. Čeprav je bil na pragu

40. leta, je igral preudarno kot mladenič in niti enkrat ni prišel v podrejeni položaj. Vse

posamezne dvoboje je odločil v svojo korist.441

438 American Chess Bulletin 1927, letnik 24, št. 2, str. 22-23. 439 Deutsche Schachzeitung 1927, letnik 82, št. 4, str. 97. 440 Alexander Aljechin, Das New Yorker Schachturnier 1927, Walter de Gruyter, Berlin-Leipzig 1928, str. 6. 441 Šahovski glasnik (Zagreb) 1927, letnik III, št. 5, str. 45.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 120 Capablanca je premagal Aljehina (2, 5 : 1, 5), Vidmarja (2, 5 : 1, 5), Spielmanna (2, 5 :

1, 5), Nimcoviča (3 : 1) in Marshalla (3, 5 : 0, 5). Če bi igral bolj bojevito, bi lahko kakšen

remi spremenil v zmago.442

Boj za 2. mesto je bil ogorčen, zanj so se dolgo časa potegovali Aljehin, Nimcovič in

Vidmar. V finišu je uspelo Aljehinu prehiteti oba tekmeca. Z 11, 5 točke (+5 – 2 = 13) je

zasedel 2. mesto (1500 dolarjev). 3. mesto je pripadlo Nimcoviču z 10, 5 točkami (+ 6 – 5 =

9) in z nagrado 1000 dolarjev. 4. mesto je z 10 točkami (+ 3 – 3 = 14) zasedel Vidmar (500

dolarjev), dobil je tudi 50 dolarjev nagrade za četrto najlepšo partijo na turnirju proti

Nimcoviču v 14. kolu. Znatno sta zaostala na 5. mestu Spielmann (400 dolarjev) in na 6.

Marshall (300 dolarjev).443

25. 3. 1927 je bila v veliki dvorani Manhattan Square Hotel svečana podelitev nagrad,

ki jih je podelil v obliki čekov Julius Finn, predsednik komiteja. Sledil je banket z nekaj

govori, v imenu igralcev pa se je zahvalil Capablanca.444

Zahvaljujoč Aljehinu je turnir trajno zapisan v šahovski literaturi, v knjigi, ki

upravičeno slovi kot ena najboljših kdajkoli napisanih turnirskih knjig.445

V dvobojih s svojimi petimi nasprotniki je Vidmar dosegel naslednji rezultat : proti

Capablanci je izgubil z 1, 5 : 2, 5, igral neodločeno 2 : 2 z Aljehinom, Spielmannom in

Marshallom ter premagal Nimcoviča z 2, 5 : 1, 5.446

Ko je Nimcovič z Vidmarjem izgubil drugo partijo mu je pri večerji v restavraciji na

Broadwayu v jezi rekel :

» Kaj se vmešavaš med velike mojstre, ki se bore za svetovno prvenstvo? Gradi svoje

transformatorje in ne delaj škode poklicnim šahovskim umetnikom ! »Dobrodušno sem ga

zavrnil : »Glej, dragi Nimcovič, prav nič ti ne prepovedujem konstruiranja električnih

tranformatorjev. Bodi dober! Saj te bom prihodnjič znova nabrisal. »Nervozno se je

nasmehnil. Potem pa sva se le pobotala. ...« 447

442 Prav tam, str. 45. 443 Prav tam, str. 45-46. 444 Šahovski glasnik (Zagreb) 1927, letnik III, št. 6, str. 87. 445 Alexander Aljechin, Das New Yorker Schachturnier 1927, Walter de Gruyter, Berlin- Leipzig 1928. 446 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 362. 447 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 382.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 121 Domača javnost je ugodno sprejela nov uspeh slovenskega velemojstra, čeprav Vidmar

osebno z rezultatom ni bil povsem zadovoljen. Zavedal se je, da mu je poklicno udejstvovanje

puščalo premalo časa za poglobljen študij šaha, zato je bilo v njegovih partijah preveč nihanj.

Edini je izgubil z Marshallom, pa tudi štirje remiji s Spielmannom so bili manj, kot je

pričakoval. Prav ta velemojstra, za katera je bila v New Yorku konkurenca očitno premočna,

sta posredno krojila turnirsko tabelo. Vrstni red brez upoštevanja njunih rezultatov bi pokazal

povsem drugo sliko in potrdil vrhunsko vrednost Vidmarjevega dosežka.448

Vidmar je bil spomladi 1927 leta nekako 5. igralec na svetu, Lasker je bil gotovo pred,

Bogoljubov pa za njim. Vidmar je vtise o Ameriki strnil takole :

» Ni mi žal, da sem šel v Ameriko. Videl sem mnogo. Razumem sedaj razliko med Evropo in

Ameriko. Kdor to enkrat jasno vidi, ne bo razumel več, da se Evropa trga za grozne ameriške

plese in za neokusno ameriško vedenje. Evropa ima kulturo, Amerika denar. Kulture ni

mogoče kupiti, denarja ni mogoče brez nekulturnih dejanj dobiti v množinah. Dva svetova

ležita na obeh straneh Atlantika. Meni se zdi, da je naša stran boljša.«449

Slika 7: Mednarodni šahovski turnir New York 1927

Vir: Dr. Slavko Petrović, Dr. Milan Vidmar (1885-1962), Šahovska naklada, Zagreb 1975

str. 15.

448 Vrstni red bi bil : 1. Capablanca 8 ; 2. Vidmar 6 ; 3. Aljehin 5, 5 ; 4. Nimcovič 4, 5 točke. 449 Šahovski glasnik (Zagreb ) 1927, letnik III. št. 6, str. 88.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 122 15. OD LONDONA 1927 DO SAN REMA 1930

V začetku aprila 1927. leta se je Vidmar vrnil iz Amerike preko Pariza v Ljubljano.

Rezultat kandidatskega veleturnirja v New Yorku, kjer je zasedel nehvaležno 4. mesto, ga je

spremljal na dolgi poti kot nevšečno breme. Vznemirjalo ga je, ko je spoznal, da se mu je tik

pod vrhom pot navzgor v šahovskem svetu zaprla. Vsiljevalo se mu je mučno vprašanje, kam

in kako naprej. Odšel je v Bohinj in hkrati pisal dve knjigi: Vorlesungen über die

wissenschaftlichen Grundlagen der Elektrotechnik in Wirkungsweise elektrischer

Maschinen, ki sta obe izšli 1928. leta v Berlinu in poželi veliko uspeha v strokovnem svetu.

Konec poletja 1927 je dobil vabilo na mednarodni turnir v London, ki ga je sprejel, saj na

šahovski poti ni mogel ostati tam, kjer ga je zaustavil kandidatski veleturnir v New Yorku.450

15.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR LONDON 1927

»The British Empire Club Master Chess Tournament« kot se je uradno imenoval

mednarodni turnir v Londonu je trajal od 10. 10. – 26. 10. 1927. Tuji udeleženci, bilo jih je 7,

so bili velemojstri Nimcovič, Bogoljubov, Tartakower, Vidmar, Marshall, Reti in mojster

Colle. Anglijo so predstavljali mojstri Yates, Fairhurst, Buerger, Winter451 in Sir Thomas.452

Nagrade so bile 50, 40, 30, 25, 15 in 10 funtov, nenagrajeni igralci pa so dobili za točko 1

funt, za remi pa ½ funta. Predvideni sta bili dve nagradi 10 in 5 funtov za najlepši partiji in 5

funtov za najboljši rezultat proti zmagovalcem.453

Igralni čas na turnirju, ki je bil povsem v privatni režiji, ogledi so bili samo za člane

kluba, je bil 2. uri za 30 potez in 1. uro za 15 potez v nadaljevanju. Glavni sodnik je bil Max

Euwe, prisotni pa so bili tudi šahovski novinarji Tinsley, Gunsberg in Mieses.454

Na londonskem turnirju je igralo 12 igralcev, ki so bili iz osmih evropskih držav in

ZDA. 10. oktobra 1927 ob 14.30 se je turnir pričel v udobnih prostorih »British Empire

450 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n. d. str. 394. 451 Winter William (1898-1955), angleški šahovski mojster in pisec, v: Harry Golombek, n.d. str. 346. 452 Sir George Alan, Thomas (1881-1972), angleški mednarodni mojster (1950) in odličen tenisač, v: Harry

Golombek, n.d. str. 330. 453 Kagan's Neueste Schachnachrichten (Berlin) 1927, letnik 7, št. 12, str. 463. 454 Prav tam, str. 463.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 123 Cluba«. Po prvih 3. kolih, Vidmar je remiziral z Tartakowerjem in Nimcovičem ter premagal

Colleja, je bilo v vodstvu kar 6 igralcev z 2 točkama, med njimi tudi Vidmar.455

13. oktobra, še pred 4. kolom, je bil odigran hitropotezni šahovski turnir s časom 10

sekund za potezo, z naslednjim vrstnim redom : 1. Bogoljubov 9 ; 2. Tartakower 8, 5 ; 3.

Nimcovič 8 ; 4.-5. Reti, Vidmar 6, 5 ; 6. Colle 6 ; 7. Buerger 5 ; 8. Marshall 4, 5 ; 9.-10.

Yates, Fairhurst 3, 5 ; 11. Winter 3 in 12. Sir Thomas 2 točki.456

Od 4. do 10. kola, ki nam jih podrobno opisuje Šahovski glasnik, slabše pa Deutsche

Schachzeitung in Wiener Schachzeitung, je Vidmar izgubil samo z Retijem, remiziral s Sir

Thomasom in Marshallom ter premagal Yatesa, Fairhursta, Buergerja in Bogoljubova. Stanje

po predzadnjem 10. kolu je bilo naslednje : 1.-3. Nimcovič, Tartakower, Vidmar 7 točk ; 4.

Marshall 6, 5 ; 5.-6. Bogoljubov, Reti 5, 5 točke itd.457

24. oktobra 1927 je bilo na programu odločilno 11. kolo, ki je bilo za Vidmarja

pogubno, saj je izgubil z Winterjem v 44. potezi. Vidmar se spominja :

» Res je tudi, da sem v zadnjem kolu nervozno-nasilno posegal po takrat še dosegljivi prvi

nagradi in zato izgubil svojo partijo z angleškim mojstrom Winterjem. Kljub vsemu temu sem

si v krogu močnih tekmecev priboril četrto nagrado«. 458

Ostali kandidati za visoko uvrstitev Tartakower, Nimcovič in Marshall so zmagali in

tako »potisnili« Vidmarja na 4. mesto. Turnirske nagrade so dobili :

1.-2. Tartakower, Nimcovič 8 točk (vsak po 45 funtov), 3. Marshall 7, 5 (30), 4. Vidmar 7

(25) , 5. Bogoljubov 6, 5 (15), 6.-7. Reti, Winter 5, 5 točke (vsak po 5 funtov). Prvo nagrado

za najlepšo partijo je dobil Sir Thomas za partijo z Yatesom, drugo pa Reti za zmago nad

Winterjem. Belgijcu Colleju pa je pripadla nagrada 5 funtov za najboljši rezultat proti

zmagovalcem.459

Tartakower je še pred začetkom turnirja zapisal, da je Vidmar favorit turnirja in da je že

čas, da enkrat osvoji prvo mesto. Spielmann pa je po turnirju napisal, da bi z Vidmarjem

sploh ne bilo mogoče igrati, če bi še bolje poznal otvoritve.460

455 Šahovski glasnik (Zagreb) 1927, letnik III. št. 12, str. 236. 456 Prav tam, str. 236. 457 Prav tam, str. 236-237. 458 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 394. 459 Šahovski glasnik (Zagreb) 1927, letnik III. št. 12, str. 234-235. 460 Prav tam, str. 235.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 124 Od 66. partij jih je bilo odločenih 45 (68, 2 %), neodločenih pa 21 (31, 8 %).

Zanimanje šahovskega sveta je bilo takrat, bolj kot na turnir v Londonu, usmerjeno v Buenos

Aires, kjer sta se za naslov svetovnega šahovskega prvaka borila Capablanca in Aljehin.461

15.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KARLOVY VARY 1929

Vidmar se v letu 1928 ni pojavil na mednarodni šahovski sceni, saj je imel veliko dela.

Dva velika mednarodna turnirja sta minila brez njega, in sicer Kissingen 1928 in Berlin 1928.

V letih 1928/29 je bil tudi rektor Ljubljanske univerze, ki je želela v juniju 1929 praznovati

10-letnico svojega obstoja, zato se je kot rektor lotil ustreznega pripravljalnega dela. Jubilejne

svečanosti so mu dobro uspele in v zadnjih dneh junija 1929. leta je odšel na Bled na oddih.

Na Bledu je dobil vabilo na 4. mednarodni turnir v Karlove Vary, še zadnji pod taktirko

šahovskega ljubitelja in mecena dr. Victorja Tietza.462

Slutil je sicer, da mu ozračje Karlovih Varov nekako ne prija, mislimo na turnirske

dosežke leta 1907 in 1911, skrbela ga je tudi trenutna nepripravljenost na velike šahovske

boje, sicer pa je bil Vidmar še zelo borben in poln vere v svojo šahovsko moč. Tietz je to pot

ukrenil vse, kar je mogel, da mu je dvignil razpoloženje v Karlovih Varih. S Capablanco sta

bivala v hotelu Imperial kot dva odlična tuja gosta.463

4.mednarodni šahovski turnir v Karlovih Varih (30. julij – 28. avgust 1929) spada med

najmočnejše v šahovski zgodovini. Polovica od 22 igralcev so bili velemojstri,sam turnir pa je

spadal v kategorijo »teka na dolge proge«.Žal niso nastopili Lasker, Tarrasch, Aljehin, in

Reti, ki je umrl 6. junija 1929 za škrlatinko v Pragi sredi priprav na ta veliki turnir. Na

mednarodni šahovski sceni je bil tako le 20 let (1908- 1928).464

Svečana otvoritev turnirja s Tietzovim govorom in žrebanjem je bila 30. 7. ob 17. uri v

Kurhausu hotela Imperial , kjer se je turnir tudi igral. Nastopilo je 22 igralcev, ki so prihajali

iz 16 držav. Med njimi je bila tudi prva svetovna šahovska prvakinja Vera Menčik. Igralci so

bili po žrebu v turnirsko tabelo vpisani po naslednjem vrstnem redu :

1. Gilg (Češkoslovaška), 2. Colle (Belgija), 3. dr. Vidmar (Jugoslavija), 4. Spielmann

(Avstrija ), 5. Maroczy (Madžarska), 6. dr. Tartakower (Francija), 7. Sir Thomas (Anglija), 8.

461 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 232. 462 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 397. 463 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 397. 464 Dr. Slavko Petrović, Richard Reti (1889-1929), Šahovska naklada, Zagreb 1976, str. 14.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 125 Rubinstein (Poljska), 9. Bogoljubov (Nemčija), 10. Canal (Peru)465, 11. Yates (Anglija), 12.

Menčik (Anglija)466, 13. Becker (Avstrija)467, 14. dr. Euwe (Nizozemska), 15. dr. K. Treybal

(Češkoslovaška), 16. Nimcovič (Danska), 17. Capablanca (Kuba), 18. Mattison (Latvija), 19.

Grünfeld (Avstrija), 20. Marshall (ZDA), 21. Sämisch (Nemčija)468 in 22. Johner (Švica).469

Po pravilniku so se redna kola igrala štirikrat v petih dneh in sicer od 9. 00 – 13. 00 in

od 15. 00 – 19. 00. Prekinjene partije pa so se igrale ob prostih dnevih. Igralni čas je bil 2 uri

za prvih 30 potez, nato pa 1 ura za nadaljnih 15 potez. Časovne kontrole so tako bile pred 30.

in 45. potezo. Remi sklenjen pred 45. potezo je moral biti v dogovoru z glavnim sodnikom

Tietzom. Ko sta igralca končala partijo, sta jo morala prepisati in v eni uri oddati sodniku v

čistopisu, partije pa so ostale v lasti šahovskega kluba v Karlovih Varih. Glavni sodnik Tietz

pa je določil v sodniški odbor tudi igralce Maroczyja, Marshalla in Rubinsteina, kar je bilo

soglasno sprejeto. Glavni poročevalci iz veleturnirja so bili svetovni šahovski prvak Aljehin,

Mieses, dr. Asztalos, Tinsley, Kmoch in Brinckmann, ki sta bila oba šahovska mojstra.

Denarne nagrade so bile razdeljene v dve kategoriji in sicer v glavne in specialne . Glavnih

nagrad je bilo 8 (1. 20. 000,2. 14. 000, 3. 10. 000, 4. 8. 000, 5. 6. 000, 6. 5. 000, 7. 4. 000 in 8.

3000 Kč).470

Specialne nagrade so bile :

1. 8 nagrad za najlepše partije na turnirju (1000, 800, 600, 500, 400, 300, 200, 100 Kč);

2. 8 posebnih nagrad za najboljši rezultat nenagrajencev proti nagrajencem (1000, 800, 600,

500, 400, 300, 200, 100 Kč);

3. 8 tolažilnih nagrad za najboljši rezultat nenagrajencev med seboj (600, 500, 400, 300, 250,

200, 150, 100 Kč) in

d) 6 tolažilnih nagrad za najboljši rezultat nenagrajencev v zadnjih 6. kolih (600, 500, 400,

300, 200, 100 Kč). Vsi igralci pa so imeli plačane hotelske storitve in prevozne stroške.471

465 Esteban Canal (1896-1981), peruansko – italijanski šahist, velemojster (1977), v: Harry Golombek, n.d.

str. 47-48. 466 Vera Menčik- Stevenson (1906- 1944), Čehinja, prva svetovna šahovska prvakinja (1927- 1944), v: Harry

Golombek, n.d. str. 177-178. 467 Albert Becker (1896- 1984), avstrijski mednarodni mojster (1953), teoretik in pisec,v: Harry Golombek, n.d.

str. 22. 468 Friedrich (Fritz) Samisch (1896- 1975), nemški šahovski velemojster (1950), teoretik in pisec,v: Harry

Golombek, n.d. str. 284. 469 A. I. Nimzowitsch u. a. , IV. Internationales Schachturnier Karlsbad 1929, Wien 1929, str. 12. 470 A. I. Nimzowitsch, n.d. str. 10-11. 471 Deutsche Schachzeitung 1929, letnik 84, št. 10, str. 292.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 126 V sredo, 31. julija 1929, ob 9. 00 se je veliki mednarodni turnir pričel. Skoraj mesec dni

dolg turnir je bil bogat z raznimi peripetijami in zelo zanimiv od kola do kola. Začelo se je z

velikim »jurišem« Spielmanna, ki je imel po 9. kolu kar 1, 5 točke prednosti in govorilo se je,

da bodo Karlovy Vary drugi Semmering. Na začetku druge polovice turnirja je prišel silen

prodor Vidmarja in Capablance, saj sta se približala Spielmannu samo na ½ točke zaostanka.

Naslednja kola so bila v jugoslovanski šahovski javnosti spremljana z velikim interesom, ker

je imel Vidmar priložnost, da pride v vodstvo na turnirju. Dve koli za povrstjo nista dali

točnega pregleda na tabeli, saj je Vidmar prekinil obe partiji z Beckerjem in dr. K. Treybalom,

ki jih je v nadaljevanju izgubil in odpadel iz konkurence za prvo mesto, na mesto njega pa se

je »dvignil« Nimcovič. Spremljal pa ga je Rubinstein, ki je po slabem štartu prišel končno v

svojo pravo formo. Zadnja faza turnirja se je odvijala v znaku borbe Spielmann- Capablanca-

Nimcovič. Nimcovič je premagal Spielmanna in učvrstil v vodstvu Capablanco, veselje

ameriškega in angleškega tiska pa ni dolgo trajalo, saj je nato sledila odločilna zmaga

Spielmanna nad Capablanco.472

Vrstni red pred zadnjim 21. kolom je bil : 1.-2. Nimcovič, Spielmann 14 točk ; 3.

Capablanca 13,5; 4. Rubinstein 13; 5.-7. Euwe, Vidmar, Bogoljubov 11, 5 točk itd. Z zmago v

zadnjem kolu nad nesrečnim Tartakowerjem je Nimcovič sam osvojil prvo mesto, ker je

Spielmann samo remiziral z Mattisonom. Capablanca je premagal Maroczyja in si s

Spielmannom razdelil 2. in 3. nagrado in samo za ½ točke zaostal za zmagovalcem.473

1. mesto je s 15 točkami (+ 10 – 1 = 10) iz 21 partij osvojil Nimcovič, kar je poleg

Dresdena 1926 njegov največji življenski uspeh, in dobil 20.000 Kč. To je bilo presenečenje,

saj se ni omenjal v krogu favoritov za zmago na turnirju. 2.-3. mesto sta si razdelila s 14, 5

točkami Capablanca (+ 10 – 2 = 9) in Spielmann (+ 11 – 3 = 7) oba sta dobila po 12.000 Kč

nagrade, Spielmann pa še 1000 Kč za največje število zmag. Capablanca je prišel na turnir v

Karlove Vare s ciljem da zmaga in tako primora Aljehina na povratni dvoboj za svetovnega

prvaka. To mu ni uspelo, saj ga je premagal Spielmann podobno kot v Kissingenu 1928.474

4. mesto je zasedel že bolni Rubinstein z 13, 5 točke (+ 7 – 1 = 13) in dobil 8.000 Kč,

za lepo zmago nad Menčikovo pa še 300 Kč nagrade. 5.-7. mesto pa so si z 12. točkami

razdelili Becker (+ 7 – 4 = 10), dr. Euwe (+ 6 – 3 = 12) in dr. Vidmar (+ 7 – 4 = 10) in vsi

dobili po 5000 Kč, Vidmar pa še 700 Kč za »lepotico« nad Euwejem v 16. kolu. Zadnjo

472 Šahovski glasnik (Zagreb) 1928/29, letnik IV. št. 2, str. 39-46. 473 Prav tam, str. 46. 474 Šahovski glasnik (Zagreb) 1928/29, letnik IV. št. 2, str. 36-37.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 127 nagrado 3000 Kč pa si je priboril Bogoljubov, kljub temu da je pred turnirjem dajal izjave da

bo sam prvi z 1-2 točkama razlike. Bil je pač večni optimist.475

Kako je v Karlovih Varih igral dr. Vidmar? Po 1/3 turnirja oz. po 7. kolih je imel 4, 5

točke in si delil s Capablanco 4.-5. mesto. Premagal je Marshalla, Gilga in Colleja, remiziral s

Sämischem po burnem »zeitnotu« , Spielmannom in Maroczyjem ter nesrečno izgubil s

Johnerjem, tako kot 1907 in 1911. leta. V drugi tretjini turnirja oz. po 14. kolih je bil sam na

3. mestu z 9, 5 točkami takoj za Capablanco in Spielmannom. Premagal je Tartakowerja, Sir

Thomasa in Miss Menčikovo po 88. potezi težkega boja ter remiziral z Rubinsteinom,

Bogoljubovom, Canalom in Yatesom. V zadnji tretjini od 15. do 21. kola je premagal le še

Euweja, izgubil z Beckerjem, dr. Treybalom in Nimcovičem ter remiziral z Mattisonom,

Grünfeldom in Capablanco.476

Dva senzacionalna poraza z Beckerjem v 15. kolu in dr. Treybalom v 17. kolu sta mu

onemogočila visoko uvrstitev. Vidmar se spominja :

» V četrtem karlovarskem turnirju sem prvi dve tretjini odpravil s svežo in uspešno igro,

čeprav sem v enem izmed začetnih kol vnovič podlegel strašnemu Johnerju. Čudovito

naključje ?... Višek mojega vzpenjanja v četrtem karlovarskem turnirju- tretjega sem izpustil-

je bila moja sijajna zmaga nad Euwejem, ki je takrat že energično prodiral navzgor. Z njeno

pomočjo sem se trenutno povzpel na tretje mesto. V zadnji tretjini turnirja pa so mi pošle

moči. Ne vem zakaj. Pojemanje šahovske moči je tudi del resnične šahovske moči, ki se

velikemu mojstru neprestano spreminja, ki niha, narašča, kopni. ... V vseh treh karlovarskih

turnirjih sem obtičal nekako na šesti nagradi ! Ali ni tudi to čudovito naključje ?

Prav to naključje pa me je odvračalo od domneve, da drčim po šahovski življenski poti

navzdol. Odvračalo me je hkrati od spoznanja, da preživljam silno življensko krizo, da

verjetno te krize še nisem dosegel, da se mi najbrž obetajo dodatni udarci. Tešila me je tudi

zavest, da sem prav v tem karlovarskem turnirju igral vrsto zelo dobrih partij«.477

V Karlovih Varih 1929. leta je Vidmar prvič igral z šahovsko »amazonko« svetovno

šahovsko prvakinjo Vero Menčik. Marsikateri igralci so se je bali, ker jih je bilo strah

morebitnega poraza. Nastopala je na moških turnirjih, saj na ženskih ni imela prave

475 Prav tam, str. 37-38. 476 Prav tam, str. 39-47. 477 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., str. 397-398.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 128 konkurence. Vsi moški, ki jih je premagala so prišli v t.i. »klub« Vere Menčik, v Karlovih

Varih sta to bila Becker in Sämisch.478

Vse podrobnosti oz. uvrstitve ostalih igralcev so razvidne iz turnirske tabele. Vse zgoraj

omenjene nagrade so bile razdeljene, nekaj so jih prispevali tudi razni šahovski meceni, kot

npr. direktor hotela Imperial g. Auerbach, ki je dal 2000 Kč in Julius Finn iz New Yorka, pa

je za najlepšo partijo daroval 1000 Kč. Kot zanimivost naj omenim še, da je Vidmar v

prostem času igral veliko hitropoteznih partij z Aljehinom in da je bil rezultat približno

izenačen. V nedeljo, 11. avgusta 1929, pa je bila ob 15. uri v športnem parku v Karlovih

Varih na sporedu partija z živimi figurami med dr. Vidmarjem in Beckerjem, ki se je končala

z remijem. Becker je izbral mirno Italijansko partijo, Vidmar pa se je odločil za Möllerjev

napad v tej isti otvoritvi. Becker je žrtvoval skakača na polju h7 in izsilil remi s ponavljanjem

potez oz. večnim šahom. 479

16. avgusta 1929 je bil na sporedu hitropotezni turnir z 12. udeleženci. Zmagal je

Nimcovič pred Tartakowerjem in mladim mojstrom Flohrom iz Prage.480

Turnirska knjiga o mednarodnem šahovskem turnirju v Karlovih Varih 1929, ki so jo

napisali in komentirali vse partije Nimcovič, Spielmann, Becker, Tartakower, Brinckmann in

Kmoch, velja še danes za eno od najboljših šahovskih knjig sploh.

Od 231. partij je bilo odločenih 130 (56, 3 %), neodločenih pa 101(43, 7 %). 481

478 Prav tam, str. 398. 479 A. I. Nimzowitsch u. a., n.d. str. 13-14. 480 Prav tam, str. 14. 481 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 233.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 129 Slika 8: Mednarodni šahovski turnir Karlovy Vary 1929

Vir: Wiener Schachzeitung 1929, letnik VII, št. 16, str. 243.


Velik razmah šaha v letu 1929 ni mogla ovirati niti svetovna ekonomska kriza, ki je

zajela ves svet in paralizirala številne ljudske dejavnosti. Najvažnejši mednarodni turnirji v

letu 1929 so bili : Ramsgate (1. Capablanca), Bradley Beach (1. Aljehin), Karlovy Vary (1.

Nimcovič), Barcelona (1. Capablanca), Budimpešta (1. Capablanca) in Rogaška Slatina, prvi

mednarodni šahovski turnir v Jugoslaviji (1. Rubinstein). Glavni dogodek leta pa je bil dvoboj

za naslov svetovnega prvaka Aljehin – Bogoljubov (15, 5 : 9, 5 ).482

482 Rudolf Marić, Šahovska zbivanja prije pedeset godina, v: Šahovski glasnik (Zagreb) 1979, letnik 27, št. 3,

str. 93-95.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 130 V začetku decembra 1929. leta so Vidmarja v Ljubljani presenetila kar tri vabila. Prvo

je prišlo iz Hastingsa, ki ga je vabilo na »Christmas Chess Congress«. Drugo ga je želelo

imeti med udeleženci elektrotehniškega kongresa v Berlinu januarja 1930. leta. Tretje vabilo

pa mu je poslal organizacijski odbor velikega prihajajočega mednarodnega turnirja v San

Remu, prvega takšne vrste v Italiji. Za Hastings 1929/30 se je odločil takoj, težja pa je bila

izbira med Berlinom in San Remom. Nazadnje pa je le sprejel italijansko vabilo, v Berlin pa

sporočil, da mu udeležbo preprečuje mednarodni turnir.483

Na 10. jubilejnem božičnem turnirju v Hastingsu 1929/30, ki ga je priredil St. Leonards

Chess Club je na »Premier tournamentu« (27. 12. 1929 – 4. 1. 1930) igralo kot ponavadi 10

šahistov. Tujci so bili Capablanca, Vidmar, Maroczy in Takacs. Anglijo pa so predstavljali

Yates, Sergeant, Sir Thomas, Winter, Miss Menčik in Price. O turnirskih nagradah šahovsko

časopisje tistega časa ne poroča. Številna šahovska publika je pričakovala velik boj za 1.

mesto med Capablanco in Vidmarjem, pričakovala se je repriza Hastingsa 1925/26, ko sta

Aljehin in Vidmar premagala vse svoje nasprotnike, med seboj pa remizirala.484

Šahovska publika je boj za prvo mesto sicer doživela med Capablanco in Vidmarjem,

vendar je nastala »dirka« bolj za remiji kot za zmagami. Turnir je potekal zelo mirno in je bil

le bleda senca turnirja iz 1925/26. leta, za to pa je najbolj poskrbel velemojster Maroczy, ki je

remiziral vseh 9 partij.485

Capablanca in Vidmar, ki sta osvojila prvo s 6, 5 oz. drugo mesto s 5, 5 točkami, sta

igrala zelo rutinirano in brez večjega naprezanja, podobno je veljalo za angleškega prvaka

Yatesa na 3. mestu s 5. točkami, ki je izgubil z Menčikovo in se tako »včlanil« v njen klub,

podobno usodo pa je doživel tudi Sir Thomas. Štirje igralci so si razdelili 4. - 7. mesto, še

največ želje za zmago pa je pokazal Sergeant, ki je imel za Capablanco največje število zmag

-tri. Winter pa je predal partijo Vidmarju že v 19. potezi , ker je mislil, da izgubi figuro.486

Vidmar seveda ni bil zadovoljen z igro. Če primerjamo rezultat iz Hastingsa 1925/26,

kjer je osvojil 8, 5 točke, vidimo, da je zamenjal stil, od oštrega in brezkompromisnega borca

je postal apatični remizer, s takšnim stilom pa ni več velikih rezultatov.487

Od 45 partij je bilo odločenih 20 (45, 5 %), neodločenih pa kar 25 (55, 5 %).488

483 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 399-400. 484 Šahovski glasnik (Zagreb) 1929/30, letnik V. št. 2, str. 65. 485 Prav tam, str. 65. 486 Prav tam, str. 65-66. 487 Dr. Slavko Petrović, dr. Milan Vidmar, n.d. str. 16. 488 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 233.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 131 Kot zanimivost naj omenim, da je na »Premier reserves tournament«, ki je imel tudi 10

udeležencev, igral sin velemojstra Vidmarja, Milan Vidmar ml. in z 2, 5 točke zasedel 9.-10.

mesto.489

15.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SAN REMO 1930

Italijanski organizatorji so povabili vse vrhunske šahiste v San Remo na mednarodni

šahovski turnir, ki bi naj z zvenečimi imeni nastopajočih zasenčil vse prejšnje. Prvi

mednarodni turnir v San Remu je bil že davnega 1911. leta (1.Fahrni). Po končanem dvoboju

z Bogoljubovom je vabilo dobil tudi svetovni prvak Aljehin, ki ga je načelno sprejel, zahteval

pa je velik dodatni honorar v primeru, če bi na turnirju igral tudi Capablanca. Ker so

svetovnega prvaka vsekakor hoteli videti v San Remu, so vabilo Kubancu anulirali. Zakaj?

Aljehinovo sovraštvo si je Kubanec nakopal že leta 1927, ko je po usodnem dvoboju v

Buenos Airesu opravičeval svoj poraz in blatil ugled novega svetovnega prvaka. Aljehina je

to tako razjezilo, da nekaj let ni hotel igrati na turnirjih, kjer je sodeloval Capablanca.

Prireditelji velikih turnirjev so vedeli za ta spor med najboljšima svetovnima šahistoma in so

vabila pošiljali samo enemu. Navadno so se odločili za Aljehina, ker je bil pač svetovni prvak.

Tako je bil Capablanca začasno odrinjen s prvorazrednih turnirjev. Za velike turnirje v San

Remu 1930, na Bledu 1931, v Londonu 1932 in Zürichu 1934 ni dobil vabil.490

Načrtovani veleturnir je bil nekoliko okrnjen tudi zato, ker je Lasker odpovedal

udeležbo, žal pa ni bilo tudi dr. Euweja. Vsi ostali povabljenci so v začetku januarja 1930

prispeli v San Remo. Med 16 udeleženci se je polovica ponašala z velemojstrstvom.491

Kakšen pa je bil odnos šahovskih moči v začetku leta 1930? Ratinga takrat seveda še

niso poznali in kot kriterij moramo vzeti anketo, ki jo je med šahovskimi novinarji Evrope in

Amerike izvedel športni časopis Loto : 1. Aljehin 870, 2. Capablanca 809, 3. Lasker 729, 4.

Nimcovič 686, 5. Bogoljubov 651, 6. Spielmann 424, 7. Rubinstein 385, 8. Vidmar 378, 9.

Euwe 370 in 10. Tartakower 297 točk. 492

Mednarodni turnir v San Remu (15. 1.- 4. 2. 1930) je bil najmočnejši turnir leta 1930.

Po žrebu so bili v turnirsko razpredelnico vpisani naslednji šahisti, ki so prihajali iz 12. držav:

489 Deutsche Schachzeitung 1930, letnik 85, št.1, str. 4. 490 Janez Stupica, Aljehin...,n.d. str. 142. 491 Prav tam,str. 142. 492 Gari Kasparov, Moji veliki predhodniki 1, (Od Steinitza do Aljehina), Šahohlačnik, Maribor 2004, str. 480.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 132 1. Vidmar, 2. Maroczy, 3. Spielmann, 4. Aljehin, 5. Tartakower, 6. Ahues493, 7. Romih, 8.

Bogoljubov, 9. Araiza494, 10. Colle, 11. Rubinstein, 12. Grau495, 13. Monticelli496, 14. Yates,

15. Nimcovič in 16. Kmoch.497 V San Remu je bilo 5 denarnih nagrad (I. 10. 000 lir, II. 6.000,

III. 4.000, IV. 3.000, V. 2.000), Aljehin pa je dobil še poseben honorar v višini 20.000 lir.498

1. mesto s 14 točkami iz 15. partij (+ 13 – 0 = 2) je premočno osvojil svetovni prvak

Aljehin, ki je oddal le 2 remija (Bogoljubov, Spielmann) s prednostjo kar 3, 5 točke pred

Nimcovičem. Aljehin je bil v izredni formi, saj je nasprotnike »podiral« kot »keglje«, pri

čemer ni gledal na naslove nasprotnikov in barvo svojih figur. Igral je fenomenalno, z

odličnimi partijami proti Vidmarju, Rubinsteinu, Maroczyju, Tartakowerju in še posebej proti

ambicioznemu Nimcoviču. 2. mesto je zasedel Nimcovič z 10, 5 točkami in potrdil realnost

svoje zmage v Karlovih Varih 1929, Rubinstein pa si je z 10 točkami priigral 3. mesto in tako

dokazal, da je še vedno v vrhu svetovnega šaha. Aljehinov izzivalec Bogoljubov je bil

»samo« četrti z 9, 5 točkami, »uničila« pa sta ga Ahues in Monticelli, ki sta na njem

zaslužila nagradi za najlepšo partijo turnirja.499

Presenetil je z 9 točkami angleški prvak Yates, ki se je plasiral na 5. mesto in osvojil še

zadnjo nagrado v vrednosti 2.000 lir. Vidmarju se je »maščeval« za nekaj porazov iz

preteklosti. Sledili so Ahues 8, 5, Vidmar in Spielmann 8 točk ter Maroczy in Tartakower 7,

5, ki sta tako osvojila 50 % možnih točk. Neuspehi Spielmanna, Vidmarja in Tartakowerja so

prišli iznenada in jih lahko tolmačimo le kot trenutna slabost oz. nerazpoloženje.500

Vse podrobnosti so razvidne iz turnirske razpredelnice, nekaj malega pa izvemo tudi iz

turnirske knjige.501

Velemojster Vidmar je v San Remu zasedel s Spielmannom 7.-8. mesto z 8 točkami iz

15. partij (+ 4 – 3 = 8) in zaostal za Aljehinom kar za 6 točk. Začel je z zmago v 1. kolu proti

Kmochu, remiziral v 2. in 3. kolu z Maroczyjem in Spielmannom ter v 4. kolu z belimi

figurami izgubil z Aljehinom v 47. potezi. Nato so sledili trije remiji s Tartakowerjem, 493 Karl Ahues (1883-1968), nemški mednarodni mojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 8. 494 Jose Araiza (1900-1971), mehiški šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 15. 495 Roberto Grau (1900-1944), argentinski šahovski mojster in zmagovalec mednarodnega turnirja v Mar del

Plati 1928 leta, v: Harry Golombek, n.d. str. 95-96. 496 Mario Monticelli (1902-1995), italijanski šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 183. 497 Hans Kmoch ( 1894-1973 ), avstrijski mednarodni mojster (1950) in pisec, v: Harry Golombek, n.d. str. 127. 498 Wiener Schachzeitung 1930, letnik VIII, št. 2, str. 17-18. 499 Šahovski glasnik (Zagreb) 1930/31, letnik VI, št. 2, str. 67. 500 Prav tam, str. 67. 501 F. Chalupetzky, L. Toth, Das erste italienische Grossturnier San Remo 1930, Breslau 1931.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 133 Ahuesom, Bogoljubovom in zmaga nad Romihom v 7. kolu. Po 8. kolu je bil vrstni red

naslednji :

1. Aljehin 7, 5 ; 2.-3. Nimcovič, Rubinstein 5, 5 ; 4. Ahues 5 ; 5.-6. Tartakower, Vidmar 4, 5

točke itd. Vidmar je še vedno imel priložnost za visoko uvrstitev.

» Nekako sredi turnirja v San Remu, med igro – ne vem več katero- me je nenadoma stisnil

obup : nesmiselno je igrati šah, nesmiselno tekmovati v turnirjih, nesmiselno delati, živeti.

Vso dotedanjo borbenost mi je zdrobil, skoraj vso voljo živeti. Porazna praznina me je objela.

... To je bil izbruh velike življenske krize, ki se je že nekaj let plazila za mojimi mislimi in jih

zdaj zagrabila za vrat. ... Vem le, da je moja velika življenska kriza trajala nekako 10 let, od

1928. do 1938. leta. V San Remu, 1930. l., sem se prvič zavedel, v Ljubljani 1938. l. sredi

najlepšega meseca v letu sem vedel, da je končana«. 502

Kot vidimo, je bila dolgoletna življenska kriza vzrok slabših rezultatov na mednarodnih

šahovskih turnirjih, pretirana miroljubnost pa se je odražala s številnimi remiji, ki jih prej pri

velemojstru Vidmarju nismo poznali.

V San Remu je tako visoka uvrstitev »splavala po vodi«. Od 9. do 15. kola je premagal

še Colleja in Monticellija, remiziral z Araizo po 96. potezah, Grauom in Nimcovičem ter

izgubil z Rubinsteinom in Yatesom.503

Nagradi za najlepši partiji je prispeval ameriški mojster in mecen Turover. Glavni

organizator turnirja je bil »Ente Autonomo per la Stazione Climatica di San Remo« z

direktorjem L. E. Pessino na čelu, direktor turnirja pa je bil šahovski mojster Marchese

Rosselli del Turco, ki je bil do igralcev zelo pozoren in je svojo nalogo odlično opravil. Od

120 partij je bilo odločenih 83 (69, 1 %), neodločenih pa 37 (30, 9 %).504

502 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 401-402. 503 F. Chalupetzky, L. Toth, n.d. str. 8. 504 Prav tam, str. 8-9.


16. MEDNARODNI ŠAHOVSKI VELETURNIR BLED 1931

Ko je veliki poet dr. France Prešeren zapel hvalnico, »Dežela krajnska nima lepšga

kraja, ko je z okolščno ta, podoba raja«, enemu najlepših delčkov slovenske dežele, seveda še

slutil ni, da si bo šahovska boginja Caissa izbrala Bled za kraj, v katerega bo vabila svoje

podanike-šahiste, da v lepoti narave iščejo navdiha svojim stvaritvam na šahovnici.

Velemojster dr. Vidmar je bil čaščen človek, čutil pa je neugodje ob številnih vabilih, ki jih je

prejemal iz šahovskih in znanstvenih krogov. Povsod je bil časten gost, povsod so ga

sprejemali kot velikana, ne le šaha, tudi znanosti. Kaj pa je imel za ponuditi v vračilo

šahovskemu svetu? Nič, ali bore malo. Ponujal je sebe, svoje velemojstrstvo in s tem so bili

po svetu zelo zadovoljni, niso pričakovali drugih protiuslug, vedeli so, da prihaja dr. Vidmar

iz države, ki nima dolgoletne šahovske tradicije in ki ne prireja velikih mednarodnih

šahovskih turnirjev. 505

Nemirna Vidmarjeva duša je bila tista, ki je odprla eno najznamenitejših tradicij v

slovenskem šahu. Šah na Bledu, namreč. Bilo je leta 1931, ko je slovitemu doktorju

transformatorjev le uspelo. Šahovsko kariero je želel končati, ko je čutil, da ni več kandidat za

najvišjo čast v šahovskem svetu, z nekakšnim povračilom šahovskemu svetu. Za vse

gostoljubje, za vse tisto, kar mu je šah ponudil v življenju, se je želel oddolžiti z mednarodnim

turnirjem, ki ga je potem priredila njegova država, takratna Kraljevina Jugoslavija.506

Vidmar se je odpravil k dr. Dragu Marušiču, banu takratne Dravske banovine, s

prošnjo, naj vendar podpre en šahovski dogodek tudi na naših tleh.

» Drugi slovenski ban, dr. D. Marušič, mi je bil prijateljsko naklonjen. V zavesti, da že

zaključujem svojo šahovsko kariero, da pa bi se moral pravzaprav oddolžiti šahovskemu

svetu, ki mi je bil tolikokrat gostoljubno odprl areno mednarodnih turnirjev, sem Marušiču

predlagal prireditev veleturnirja na Bledu. Bled bo, tako sem mu dopovedoval, dobil močan

sloves v civiliziranem svetu, če bodo dnevniki vseh narodov, dan za dnem prinašali poročila o

velikih šahovskih bojih v našem prelepem letovišču. Ban Marušič je zagrabil. Bled se mu je

pridružil in jeseni 1931. leta smo imeli resnično prvi veleturnir na slovenskih tleh«.507

505 Boris Kutin, Georg Mohr, Bled-najznamenitejše šahovsko mestece na svetu, Polet, 24. 10. 2002, str. 26. 506 Prav tam, str. 26. 507 Milan Vidmar, Spomini II. del, Založba Obzorja, Maribor 1964, str. 92-93.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 135 Le takrat, ko prireja šahovska zveza neke države velik mednarodni turnir, se turnirska

vrata odprejo njenim kandidatom. Zato vidimo med udeleženci velikih turnirjev vselej znano

vrsto velemojstrov in mojstrov iz vsega sveta, kot dodatek pa kopico domačih mojstrov.

Starejšo jugoslovansko mojstrsko gardo je zaviralo, razen Vidmarja, Kostića in Asztalosa, da

ni imela možnosti boriti se v velikih mednarodnih turnirjih. Mlad in nadarjen šahovski

mojster »raste« kar med velikim turnirjem pod »udarci« velemojstrov. S pomočjo učbenikov

še nihče ni postal velemojster. Razumeti velemojstrski šah, je eno, igrati ga sam, pa drugo. To

je bila glavna Vidmarjeva ideja, ko je mislil na takratne nadarjene jugoslovanske mojstre.508

Kot smo videli, je imel največje zasluge za organizacijo veleturnirja dr. Vidmar, ko je

prepričal bana dr. Draga Marušiča za potrebna finančna sredstva, oskrbo samih udeležencev

pa so prevzeli hoteli na Bledu pod pogojem, da jim bodo povrnili vse stroške, kar pa se ni

nikoli uresničilo. Dr. Vidmar je želel organizirati turnir na Bledu že 1920. leta, vendar ni

uspel v Beogradu pridobiti finančnih sredstev.509

Od vseh mednarodnih šahovskih turnirjev, ki so bili igrani v obdobju med obema

vojnama (1919 – 1939) ima častno mesto mednarodni veleturnir na Bledu od 22. avgusta do

29. septembra 1931. Dolgo časa je ostal kot pojem odličnega turnirja tako po sestavi samih

udeležencev kot po organizaciji. Bil je eden od najmočnejših mednarodnih turnirjev 30- ih

letih 20. stol. in ga lahko primerjamo z mednarodnimi turnirji kot so : San Remo 1930 (1.

Aljehin ), Moskva 1935 (1.-2. Botvinik, Flohr), Moskva 1936 (1. Capablanca), Nottingham

1936 (1.-2. Botvinik, Capablanca), Kemeri 1937 (1.-3. Flohr, Petrov, Reshevsky),

Semmering- Baden (1. Keres) in Amsterdam (AVRO) 1938 (1.-2. Keres, Fine).510

Ko je Vidmar začel »graditi« blejski veleturnir, je najprej opustil vsa manj pomembna

dela, za katera ni imel več časa. Začel je iskati izkušenega vodjo in sodnika turnirja, kateremu

morajo igralci zaupati in ga dobro poznati. Dunajski mojster Kmoch je prevzel vodstvo

turnirja in svojo nalogo odlično opravil.511

Vidmar je uspel za veleturnir z vabili pridobiti svetovnega prvaka Aljehina, Nimcoviča,

Bogoljubova, Spielmanna, Tartakowerja, Colleja in Maroczyja, ki se mu je kar sam prijavil in

ga ni mogel odkloniti. Bil je ne samo zastopnik madžarskega šaha, temveč tudi predstavnik

svoje lastne velike šahovske preteklosti, sicer pa blejskega veleturnirja ni nikakor »pokvaril«.

508 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 458-459. 509 Slovenski šah, Kmečki glas, Ljubljana 2002, str. 31. 510 Prav tam, str. 31. 511 Hans Kmoch je napisal turnirsko knjigo o veleturnirju na Bledu 1931, ki je izšla v Moskvi 1934 leta

( v ruščini ).

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 136 Vidmar je mislil tudi na Capablanco, Lasker in Euwe sta vabilo odklonila, Rubinsteinova

prijava pa je prispela prepozno, saj so v turnir že sprejeli rezervo Stoltza.512 Vsi zgoraj

omenjeni udeleženci, razen Stoltza, so bili veliki mojstri tistega časa in so ob dr. Vidmarju

predstavljali železno velemojstrsko gardo velikih turnirjev. Najtežji problem seznama igralcev

mu je bilo pravilno upoštevanje tistih mladih, nadarjenih mojstrov iz širokega šahovskega

sveta, ki so obetali vzpon v velemojstrstvo. Vidmar se je odločil za Stoltza, Flohra513 in

američana Kashdana514, ki so vsi trije izvrstno prestali »veliki izpit«.515

Od jugoslovanskih šahistov samo mojster V. Vuković iz Zagreba ni hotel nastopiti,

Kostić, Asztalos, ki je od leta 1927 do 1942 živel v Jugoslaviji in Pirc pa so se takoj povabilu

odzvali. Seveda je igral tudi »režiser« turnirja velemojster Vidmar. Na Bledu je tako igralo

14 šahistov iz 10. držav.516

» Mednarodni šahovski turnirji podčrtavajo svojo mednarodnost radi s tem, da posegajo po

udeležencih iz vseh dosegljivih držav oziroma narodov. V Londonu 1922. l. je bil Marotti

žrtev oziroma varovanec mednarodnosti, bil je pa zelo šibek tekmovalec. Vrata v veliko

mednarodno šahovsko areno se potemtakem odpirajo včasih kandidatom, ki ne obetajo

ničesar, toda le, če drugega tekmovalca njihova domovina ne premore.

Blejski veleturnir ni bil suženj mednarodnostnega videza. Velike tedanje mojstre s svetovnim

prvakom na čelu je hotel videti v boju s prihajajočimi novimi talenti, hkrati pa je domačim

mojstrom omogočil boj, katerega so bili zelo zelo potrebni. Prav zato je dobil dvokrožno

obliko in le štirinajst udeležencev.

Ker pa se mi je izbira tekmovalcev zelo posrečila, je blejski veleturnir postal eden izmed

najpomembnejših in najmočnejših mednarodnih turnirjev vseh časov«. 517

Veleturnir je bil dvokrožen (26 kol) in je bil pravi šahovski maraton. Igralo se je

petkrat na teden od 14. – 19. ure, prekinjene partije pa so se igrale naslednji dan zjutraj od

512 Gosta Stoltz (1904-1963), švedski šahovski velemojster (1954), v: Harry Golombek, n.d.str. 303-304. 513 Salomon (Salo) Flohr (1908-1983), češkoslovaško-sovjetski šahovski velemojster (1950),v: Harry Golombek,

n.d.str. 85-86. 514 Isaac Kashdan (1905-1985), ameriški šahovski velemojster (1954) in pisec, v: Harry Golombek, n.d. str. 123. 515 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 460-461. 516 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 461. 517 Prav tam,str. 461-463.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 137 9.00 – 11. 00. Igralni čas je bil 2. uri za 35 potez in 1. uro za 15 potez v nadaljevanju. Vsa

kola so bila igrana na Bledu v prizidku restavracije hotela Toplice, skoraj brez gledalcev, le

19. kolo je bilo v čast dr. Vidmarju odigrano v Ljubljani. To je bilo edino kolo, na katerem je

bilo veliko gledalcev – študentov, ki so prišli navijat za svojega profesorja. Stöltz je

premagal Vidmarja s črnimi figurami v 79. potezi in pokvaril razpoloženje ne samo njemu,

temveč tudi veliki skupini navijačev.518

Nagradni fond je presegel 100.000 din, nagrade so bile zelo visoke, bilo pa jih je samo

šest (I. 30. 000 din, II. 20. 000, III. 15. 000, IV. 12. 000, V. 10. 000, VI. 8. 000), nenagrajeni

igralci pa so za točko dobili 250 din. O morebitnem Aljehinovem ekstra honorarju nam

šahovsko časopisje tistega časa ne poroča.519

Slika 9: Mednarodni šahovski veleturnir Bled 1931

Vir: Šahovski glasnik ( Zagreb ) 1931/32, letnik VII, št. 4-5, str. 60.

Na Bledu je bilo prisotno večje število šahovskih poročevalcev za dnevno in šahovsko

časopisje. Jugoslovansko šahovsko javnost je z odličnim tekstom in komentiranimi partijami

v Šahovskem glasniku 520 dobro informiral Vladimir Vukovič. Karikaturist Miroslav Rainer

iz Karlovca, pa je duhovito opisal in narisal vse udeležence veleturnirja na Bledu.521

518 Slovenski šah, n.d. str. 31. 519 Prav tam, str. 31. 520 Šahovski glasnik (Zagreb) 1931/32, letnik VII, št. 4-5, str. 49-52. 521 Prav tam, str. 53- 79.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 138 Slab mesec dni po končani 4. šahovski olimpijadi v Pragi je pozornost šahovskega sveta

pritegnil začetek velikega mednarodnega turnirja na Bledu. Aljehin je na njem slavil eno

svojih največjih in najpomembnejših zmag saj je osvojil 20, 5 točke (+ 15 – 0 = 11) od 26.

možnih in imel kar 5, 5 točke prednosti pred Bogoljubovom. S tem je presegel Laskerjev

rekord iz turnirja v Londonu 1899, ko je zmagal s 4, 5 točke prednosti. Aljehinov podvig na

Bledu do takrat ni imel primere v zgodovini mednarodnih turnirjev. Njegova prednost pred

tekmeci je bila astronomska, njegova igra pa je vzbujala občudovanje in zavist tekmecev.

Zgledalo je, kot kaže zgornja karikatura, tako kot da se »Guliver poigrava z Liliputanci«.

Svetovni prvak je igral ostro, a je kljub temu deloval zanesljivo. Veliko partij je dobil v

direktnem napadu na kralja, če pa je nasprotnik v srednji igri srečno obvaroval kralja, ga je

zanesljivo čakala slabša končnica. Nimcoviča, ki je ob Bogoljubovu veljal za glavnega

Aljehinovega tekmeca na turnirju, je premagal v obeh partijah. Enako usodo so doživeli tudi

stari Maroczy in predstavniki nadobudne mladine Colle, Pirc in Stoltz.522

Še najbližje zmagi nad Aljehinom je bil v 3. kolu Asztalos, ki bi lahko tako postal

»nesmrten«. Samo Kashdan, Spielmann in Asztalos so z njim zdržali obe partiji.523

Aljehin bi naj po besedah slovenskega šahovskega mojstra prof. Janeza Stupice v

spominsko knjigo napisal naslednje:

»Lepšega kraja, kot je Bled, še nisem videl. Zato sem čutil dolžnost, da se z dobro igro

oddolžim čudovitemu jezeru z otokom na sredi«. 524

2. mesto s 15 točkami (+ 12 – 8 = 6) je osvojil Bogoljubov, ki mu je njegov optimistični

stil prinesel največ zmag za Aljehinom in večje število porazov, remije pa je preziral. Na 3.

mesto s 14. točkami (+ 8 – 6 = 12) se je uvrstil Nimcovič, ki je turnirskemu vodji Kmochu

povzročal največ preglavic, saj je na posamezna kola prihajal kar v pižami. Vse lepo in prav,

če obiska na turnirju ne bi napovedovala kraljeva družina, ki je ravno takrat preživljala

počitnice na Brdu. Na obisk jih sicer ni bilo, Nimcoviču, ki je imel svoj stil šahovskega boja,

pa so vendarle našli primerno obleko.525

522 Janez Stupica, Aljehin, n.d. str. 156. 523 Slovenski šah, n.d. str. 31. 524 Janez Stupica, Aljehin,n.d. str. 165. 525 Boris Kutin, Georg Mohr, n. d. str. 26.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 139 4.- 7. mesto so si z 13, 5 točkami priborili Flohr (+ 8 – 7 = 11), Kashdan (+ 7 – 6 = 13),

Stoltz (+ 8 – 7 = 11) in Vidmar (+ 5 – 4 = 17) in si razdelili 4. do 6. nagrado: vsak je dobil po

7.500 din.526

Mlada garda se je zasluženo uvrstila med velemojstre, tisti trije, ki jih je Vidmar sam

»dvigni« v veliko šahovsko areno. Kako je na veleturnirju igral velemojstrer Vidmar?

» Zasedbi četrtega, petega, šestega in sedmega mesta skupaj s tremi tekmeci ustreza nekako

sredina med petim in šestim. Ali sem se torej na Bledu uspešno boril? Prav gotovo ne! S peto

nagrado v velikem turnirju nisem bil nikoli zadovoljen. ...

Blejski veleturnir je imel 26 kol. Turnirska razpredelnica pripoveduje, da sem 17-krat

remiziral, petkrat zmagal in štirikrat propadel. Sedemnajst remijev! Ko zdaj pregledavam

stare zapiske, vidim, da je velik del mojih blejskih remijev plod partij brez boja. Premočan

svojim nasprotnikom, da bi se bili upali odkloniti ponudeni remi, premalo borben, da bi se bil

hotel resnično boriti, sem skoraj sramotno zgodaj v partijah sklepal mir«.527

8. mesto je s 13 točkami (50 %) osvojil Tartakower, ki je odigral večji del turnirja brez

pravega elana, šele proti koncu turnirja je z nekaj zaporednimi zmagami popravil svoje mesto

na tabeli. 9.-10. mesto pa sta si z 12, 5 točkami razdelila Kostić in Spielmann. Kostić je igral

zelo živahno in sveže, sreča mu ni bila naklonjena ter je tako »izpustil« nekaj točk, pritoževal

pa se je tudi nad slabim zrakom oz. cigaretnim dimom v prostoru. Spielmann pa je bil brez

prave borbenosti s kar 15. remiji. Sledili so najstarejši udeleženec Maroczy, Colle, Asztalos in

Pirc, ki je odlično začel, premagal Nimcoviča v 1. kolu ter izgubil že dobljeno partijo v 2.

kolu s Spielmannom, kar ga je »uničilo«, da je cel blejski turnir igral daleč izpod svoje

dejanske šahovske moči.528

Podrobnosti se vidijo iz turnirske tabele. Medsebojni rezultat jugoslovanskih šahistov bi

nam dal naslednji rezultat : 1. Vidmar 4, 5 ; 2. Kostić 3, 5 ; 3. Pirc 2, 5 ; 4. Asztalos 1, 5 točke.

Vladimir Vuković je po blejskem turnirju ocenil igro velemojstra Vidmarja z naslednjimi

besedami :

526 Slovenski šah, n.d. str. 31. 527 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 463. 528 Šahovski glasnik (Zagreb) 1931/32, letnik VII, št. 4-5, str. 52.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 140 » Dr. Milan Vidmar ne dosega zadnjih let takšne uspehe, kakršne bi glede na svojo moč

zaslužil. Dr. Vidmar kot univerzitetni profesor nima časa, da se veliko ukvarja s šahom.

Medtem, ko so se drugi mojstri kalili v turnirjih in budno spremljali šahovsko teorijo in vsako

teoretsko novost, se je dr. Vidmar, z ogromnim znanjem, zoperstavljal samo z svojim

talentom. Ta pa je tako velik, da se dr. Vidmar še danes šteje med vodilne svetovne šahovske

velemojstre«.529

Karikaturist in inženir Miroslav Reiner pa je opisal Vidmarja s temi besedami :

» Dr. Milan Vidmar, profesor in velemojster, po zunanjosti majhen in debelušen gospod, po

duši fin in duhovit je prvak naše garde. Jemlje svoja očala, natakne si jih na mali nos in se

mirno vsede na svoje mesto, prižge svojo običajno cigareto, potegne nekoliko dima in se

zamisli nad pozicijo. Špekulira na napad, kako bi nasprotnika prevaral na fini način. Ustvari

plan, navali na nasprotnika ali »joj!« napad se izjalovi in partija se konča z remijem. Dr.

Vidmar se je pokazal na Bledu kot veliki »remisofil«.530

Po prvi polovici veleturnirja, oz. od 1. - 13. kola, je bil vrstni red naslednji :

1. Aljehin 11, 5 ; 2. Kashdan 7, 5 ; 3.-6. Bogoljubov, Vidmar, Flohr in Spielmann 7; 7.

Nimcovič 6, 5 točke itd. Po drugi polovici veleturnirja, oz. od 14.- 26. kola, je bil vrstni red

naslednji :

1. Aljehin 9 ; 2.-3. Bogoljubov in Stoltz 8 ; 4.-5. Nimcovič in Tartakower 7, 5 ; 6. Kostić 7;

7.-9. Vidmar, Maroczy in Flohr 6, 5 točke itd.531

Od 182 partij je bilo odločenih 97(53, 3 %), neodločenih pa 85 (46, 7 %). Beli so

zmagali v 51 partijah, črni pa v 46.532

Po veleturnirju na Bledu je svetovni prvak Aljehin še nekaj dni ostal v Ljubljani in se

družil z Vidmarjem, ki pravi :

»Ure in ure sva presedela v kavarni Union. Včasih sva igrala, včasih debatirala. Nekoč me

je svetovni prvak vprašal, zakaj sem začel nerazumljivo igrati. »Česa se pravzaprav bojite?«

je hotel vedeti. »Ali ne vidite, da imate tem več upanja na zmago, čim dalj igrate? Saj ste

529 Prav tam, str. 51-52. 530 Šahovski glasnik (Zagreb) 1931/32, letnik VII, št. 4-5, str. 53-54. 531 Prav tam, str. 50. 532 Dr. P. Feenstra Kuiper, n. d. str. 234.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 141 močnejši od velike večine svojih turnirskih nasprotnikov. Iznajdljivi ste, nasprotniki pa vam

bodo delali napake!«

Aljehin je imel prav, ni pa vedel, da se borim z veliko življensko krizo, ki mi je podirala

borbenost in vero v svojo moč. Saj sem se tudi na Bledu boril, če sem moral. Moj rojak Boris

Kostić na primer je poskrbel za to, da sem moral potegniti meč. Premagal sem ga v obeh

blejskih partijah«.533

Boris Kostić, ki se je na povratku iz veleturnirja na Bledu nekaj časa zadržal v

Beogradu, je na vprašanje novinarja beograjske »Pravde«, kako so tekle partije z Vidmarjem

na Bledu, odgovoril :

» Prvo partijo sem igral dobro, vendar sem v enem trenutku napravil grobo napako in izgubil.

Zaradi rivalstva, ki obstaja med menoj in dr. Vidmarjem sem drugo partijo igral zelo

riskantno in na zmago. V tem sem polovično uspel, vendar sem v odločilni poziciji zamenjal

vrstni red potez in moral izgubiti«.534

Slika 10: Aljehin-Vidmar Bled 1931

Vir: Šahovski glasnik (Zagreb) 1931/32, letnik VII, št. 4-5, str. 61.

Mednarodni šahovski veleturnir na Bledu 1931. leta je tako z »zlatimi« črkami zapisan v

svetovno, jugoslovansko in slovensko šahovsko zgodovino.

533 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 463-464. 534 Dušan Bučan, n.d. str.131.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 142 Slika 11: Mednarodni šahovski veleturnir Bled 1931

Vir: Dr. P. Feenstra Kuiper, Hundert Jahre Schachturniere 1851-1950, Amsterdam 1964,

str. 160.


17. OD SLIAČA 1932 DO BAD NAUHEIMA 1936

Šahovski kotiček v ljubljanskem »Jutru«, ki ga je Vidmar urejal od 1929. do 1934 leta.

se mu je po veleturnirju na Bledu zdel preskromen pripomoček za »dviganje« šahovske moči

pri slovenski mladini. Zato se je odločil, da bo napisal ustrezen učbenik šaha, kar je bil za tisti

čas drzen sklep. Založnika za šahovski učbenik med Slovenci ni bilo, zato je Vidmar sam

prevzel vlogo založnika. Knjiga Šah je izšla 1934. leta v samozaložbi, naklada je bila 1500

izvodov in je pošla šele tik pred drugo svetovno vojno. Vidmar je bil deležen velikih pohval.

Vesel je bil, da je napisal, kar so njegovi rojaki resnično in nujno potrebovali. Ko je pisal

knjigo Šah , je prvič ugotovil, da je možna resnična teorija šahovskih otvoritev. Do takrat je

videl v otvoritveni teoriji le zbirko najvažnejših igranih partijskih začetkov, torej ne teorijo,

temveč empirijo teh začetkov. Vidmar si je domišljal, da je v svoji knjigi Šah položil temelje

bodoči resnični otvoritveni šahovski teoriji.535

Življenska kriza ga je še spremljala in tako so veliki mednarodni turnirji, kot npr. Bern

1932, Zürich 1934 in Moskva 1935, minili brez njega.

17.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR SLIAČ 1932

V maju 1932 leta je Vidmar dobil vabilo na mednarodni šahovski turnir v Sliaču (Sliač

kupele) na Češkoslovaškem, ki se mu je zelo rad odzval. Sliač leži v srcu Slovaške, ki je

polna naravnih lepot, z Visoko Tatro v ozadju. Sveži zrak, ki je gospodar malega zdravilišča,

božanski mir, ki boža obiskovalca zdravilnih vrelcev, vse to je dalo Vidmarju svojevrstno

ugodje, ki je nadomestilo udobje njegovih dotedanjih turnirjev. Pravega udobja v Sliaču pa ni

bil deležen. Za turnir se ni pripravljal, saj je študiral sodobno fiziko.536

Mednarodni turnir v Sliaču je potekal v času od 10. 6. – 28. 6. 1932, in sicer v hotelu

Slovensko, kjer je 14 igralcev iz 6 držav tudi prebivalo. Po žrebu so bili igralci vpisani v

turnirsko tabelo po naslednjem vrstnem redu :

1. Walter (ČSR), 2. May (ČSR), 3. Maroczy (Madžarska), 4. Canal (Peru), 5. dr. Vidmar

(Jugoslavija), 6. Pirc (Jugoslavija), 7. Engel (ČSR), 8. Rohaček (ČSR), 9. Bogoljubov

535 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 503-504. 536 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 498-499.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 144 (Nemčija ), 10. Pokorny (ČSR), 11. dr. K. Treybal (ČSR), 12. Spielmann (Avstrija), 13. Flohr

(ČSR) in 14. Opočensky (ČSR).537

Na turnirju bi morali igrati tudi Rubinstein, Nimcovič in Indijec, ki je takrat živel v

Angliji, Mir Sultan Khan, ki so bili povabljeni, vendar se iz raznih razlogov niso pojavili na

prizorišču turnirja, ki bi z njimi bil še močnejši. Tako pa so bile vključene rezerve Pirc in dva

mojstra iz Bratislave Rohaček in May. Velemojstri so bili le Vidmar, Flohr, Spielmann,

Bogoljubov in Maroczy. Skoraj polovica vseh šahistov so bili češkoslovaški nacionalni

mojstri.538

Igralo se je petkrat tedensko od 9. 00 – 13. 00 in od 15. 00 – 19. 00. Prosti dnevi so bili

namenjeni zaključku prekinjenih partij, bridge turnirjem, kjer sta igrala tudi Vidmar in Pirc ter

izletu v bližnjo okolico Sliača. Nagradni fond je presegal 17.000 Kč. Mednarodni turnir sta

vodila odbornika oz. sodnika Slovaške šahovske župe ing. Karel Weber in Ivan Mašek.539

Po skoraj treh tednih zanimivih šahovskih borb sta si 1.-2. mesto razdelila dr. Vidmar

(+ 6 – 0 = 7) in Flohr (+ 6 – 0 = 7), ki sta osvojila 9, 5 točke iz 13 partij. Oba sta dobila po

4250 Kč. Vidmar se spominja ko pravi :

» Na Bledu 1931. l. še nisem bil podrt, življenska kriza mi je takrat šele podirala vero v mojo

šahovsko moč. Leto nato mi je ta nekoč tako trdna, tako silna vera celo vnovič vzplamtela.

Dvignila me je na prvo mesto v mednarodnem mojstrskem turnirju v Sliaču, na Slovaškem.

Samoljubje me ne zavaja v iluzije : turnir v Sliaču ni bil veleturnir«.540

Velemojster Tartakower je celo izjavil, da je Vidmar z delitvijo 1.-2. mesta dosegel

višek svojih turnirskih nastopov, pozablja pa, da je Vidmarju veliko več pomenilo 3. mesto v

Londonu 1922 ali pa na Semmeringu 1926. leta, kjer je bila konkurenca veliko močnejša.

Velemojster Spielmann, avtor turnirske knjige pravi, da je bil Vidmar moralni zmagovalec

turnirja, češ da je imel Flohr veliko sreče v svojih partijah. Spielmann je nedvomno mislil na

Vidmarjevo partijo z Maroczyjem (19. 6. 1932), ki je s svojim zaključkom presenetila

šahovski svet. V končnici z raznobarvnimi lovci in s tremi kmeti prednosti, žal, ni mogel

dobiti končnice.541

537 Rudolf Spielmann, Bad Sliač 1932, Verlag der Wiener Schachzeitung, Wien 1932, str. 3. 538 Prav tam, str. 3-4. 539 Prav tam, str. 4. 540 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 498. 541 Prav tam, str. 498-499.


Flohr je igral zelo ležerno in varčeval z močmi, saj ga je čakal močan mednarodni turnir

v Bernu z Aljehinom na čelu. 3. mesto si je priboril Pirc z 8, 5 točami (+ 5 – 1 = 7) in dobil

2200 Kč nagrade. Pirc, ki je v Šahovskem glasniku542 opisoval in analiziral ta turnir je upal,

da je s tem prikazal svoj blejski rezultat kot nerealen. Že v 1. kolu je lepo premagal

Bogoljubova, ki je pristal med nenagrajenimi in tako poskrbel za senzacijo turnirja. 4.-6.

mesto so si z 8 točkami razdelili Canal, Maroczy in Spielmann, ki je bil nekaj časa v vodstvu

skupaj z Vidmarjem in Flohrom. Nesrečni poraz z prvakom Bratislave Walterjem in poraz s

Maroczyjem v 1. kolu ga je »vrgel« po turnirski tabeli navzdol. Vsi trije so dobili 1100 Kč.

Vse podrobnosti glede uvrstitve šahistov so razvidne iz turnirske razpredelnice.543

Od 91 partij je bilo odločenih 50 (55 % ), neodločenih pa 41 (45 %).544

17.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR UJPEŠT 1934

Po skoraj dveh letih šahovske pavze je Vidmar spomladi 1934. leta sprejel vabilo na

mednarodni turnir v Ujpešto (Nova Pešta), ki je bila predmestje Budimpešte. Spomini na leto

1912 in 1913 so ga vlekli v madžarsko prestolnico in veselil se je, da bo ponovno srečal stare

prijatelje iz šahovskih in elektrotehniških krogov. Če bi vedel oz. slutil, kakšna razočaranja bo

doživel, bi gotovo ostal doma. Vidmar si je predstavljal, da bo stanoval v udobnem hotelu v

Budimpešti in se vozil v Ujpešto le igrat. V Budimpešti ga je pričakal na južnem kolodvoru

mojster Havasi545 in ga z avtomobilom odpeljal v Ujpešto. Povedal mu je, da bo stanoval

privatno, v pritlični hiši pri bogati družini. Ko je v sobi odprl okno, je z grozo ugotovil, da

ima razgled na pokopališče. Takoj je vedel, da bo slabo igral.546

1. maja 1934 ja šahovski klub v Ujpešti praznoval 50- letnico svojega delovanja in je za

to priložnost organiziral mednarodni turnir, ki sicer ni bil veleturnir, s 16. igralci. Turnir je

potekal v eni izmed dvoran tovarne žarnic Tunsgram v času od 28. 4. – 20. 5. 1934.547

542 Šahovski glasnik (Zagreb) 1931/32, letnik VII, št. 11, str. 161- 165. 543 Prav tam, str. 162. 544 Wiener Schachzeitung 1932, letnik X, št. 13, str. 195. 545 Kordel Havasi (1892- 1945), madžarski šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 102. 546 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 500-501. 547 Šahovski glasnik (Zagreb) 1933/34, letnik IX, št. 11, str. 180.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 146 Te kombinacije šaha in elektrotehnike Vidmar ni pričakoval, saj so tudi hrano, kosilo in

večerjo, dobivali iz tovarniške kuhinje.548

Šahisti so prihajali iz 7 držav in so bili po žrebu vpisani v turnirsko tabelo po

naslednjem vrstnem redu :

1. E. Steiner (Madžarska), 2. Tartakower (Poljska), 3. Grünfeld (Avstrija), 4. Havasi

(Madžarska), 5. Sir Thomas (Anglija), 6. L. Steiner549(Madžarska), 7. Stahlberg 550(Švedska),

8. Sterk (Madžarska), 9. Eliskases551(Avstrija), 10. Pirc (Jugoslavija), 11. Frydman552

(Poljska) , 12. dr. Treybal (Češkoslovaška), 13. Flohr (Češkoslovaška), 14. dr. Vidmar

(Jugoslavija ), 15. Pal Rethy (Madžarska) in 16. Lilienthal 553 (Madžarska).554

Podatkov o nagradnem fondu in o samih nagradah, bilo jih je le osem, kakor tudi o

ostalih podrobnostih turnirja, nam šahovsko časopisje, kot npr. Šahovski glasnik, Wiener

Schachzeitung, Deutsche Schachzeitung in Kagan's Neueste Schachnachrichten, žal, ne

poročajo.

Turnirska tabela nam prikazuje zanimivo sliko premoči mlade mojstrske »garde« nad

staro mojstrsko »gardo«, ki so jo predstavljali Vidmar, Grünfeld in Tartakower.555

1. mesto je z 11. točkami (+ 7 – 0 = 8) iz 15 partij nepričakovano osvojil mladi

Lilienthal, ki je nato v Moskvi 1935. leta osvojil tudi velemojstrski naslov. Veliko pozornosti

šahovske javnosti je bil deležen tudi Vasja Pirc, ki je z 10, 5 točke (+ 7 – 1 = 7) zasedel

odlično 2. mesto. Po mednarodnih turnirjih v Rogaški Slatini 1929 (3.-5. mesto), Pragi 1931

(2. mesto), Sliaču 1932 (3. mesto) in v Ujpešti (2. mesto) je bil to že njegov četrti odličen

rezultat. 3.-4. mesto sta si z 9 točkami razdelila Flohr in velik talent Poljske Frydman. 5.-7.

mesto so si z 8, 5 točkami razdelili Eliskases, Grünfeld in Stahlberg. Prva dva sta ustvarila

kar 11 remijev, Stahlberg pa je bil preveč »krvavo« razpoložen.556

548 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 501. 549 Lajos Steiner (1903- 1975), madžarsko – avstralski mednarodni mojster (1950 ),v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n.d. str. 502. 550 Gideon Stahlberg (1908- 1967), švedski šahovski velemojster (1950) in pisec, v: Harry Golombek, n.d. str.

299-300. 551 Erich Eliskases (1913- 1997), avstrijsko- argentinski šahovski velemojster (1952 ), v: Harry Golombek, n.d.

str. 72. 552 Paul Frydman (1905- 1982), poljski mednarodni mojster (1955) teoretik, v : Harry Golombek, n. d. str. 89. 553 Andor Lilienthal (1911), madžarsko- sovjetski šahovski velemojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 153. 554 Wiener Schachzeitung 1934, letnik 12, št. 10-11, str. 159. 555 Šahovski glasnik (Zagreb) 1933/34, letnik IX, št. 1, str. 6. 556 Šahovski glasnik (Zagreb) 1933/34, letnik IX. št. 1, str. 3.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 147 Kako se je v Ujpešti odrezal velemojster Vidmar ? Osvojil je 8. mesto s 7. točkami (+ 2

– 3 = 10) in dobil še zadnjo nagrado. To je bil eden od njegovih najslabših rezultatov v

šahovski karieri, kot pravi Vladimir Vuković.557

» Moj neuspeh v Ujpešti je veren odsev neugodja, v katerem sem bil primoran igrati. To

neugodje pa naj me ne opravičuje. Moja napaka je bila, da sem prezrl neizbežno razliko med

velikim in manjšim turnirjem. Prav tako bi bil lahko, recimo v vsaki tretji partiji, prezrl

figuro. V opisanih okoliščinah sem kratko in malo imel šahovsko moč, ki jo ocenjuje turnirska

razpredelnica. ... Dokaj močan mojstrski turnir pa je bil, in prava škoda je, da je dobil tako

ponesrečen okvir«.558

Po turnirju v Ujpešti je Wiener Schachzeitung pisal, da Vidmar ne more več dajati

prednosti svojim tekmecem, s tem, da hodi na šahovske turnirje nepripravljen. To utemeljeno

opozorilo ga je doseglo razmeroma pozno, saj se je trideset let udeleževal mednarodnih

turnirjev, manjših ali večjih, brez priprav. Tudi to opozorilo je padlo na neplodna tla. Priprave

bi mu vzele veliko časa, ki ga je uporabljal drugod, zato si ni ničesar očital. Kar je mogel, je

šahu dal in šah mu je vračal, kar je od njega dobil. Dovolj mu je dal.559

Višek svoje življenske krize je Vidmar dosegel 1935. leta, ko ni igral na nobenem

mednarodnem turnirju. Igral je samo na 6. šahovski olimpijadi v Varšavi 1935 leta kot član

reprezentance Jugoslavije. 22. junija 1935 je dr. Milan Vidmar »srečal Abrahama« oz. imel

50- letnico. Spomnili so se ga tudi slovenski šahisti. Slovenska šahovska zveza, ki je bila

ustanovljena 2. junija 1935 s predsednikom Antonom Kozino na čelu, ga je imenovala za

svojega častnega predsednika. Podarila mu je tudi album čestitk slovenskih šahovskih klubov

in srebrno plaketo z voščili. Ljubljanska univerza oz. študenti elektrotehniškega oddelka so

mu pripravili slavnosten večer in mu podarili poleg stola, narejenega po načrtih arhitekta prof.

Jožeta Plečnika, še album izvrstnih karikatur, ki so se vse vrtele okoli njegovega takratnega

dela in življenja.560

557 Prav tam, str. 3. 558 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 502. 559 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 504-505. 560 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 540-541.


17.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BAD NAUHEIM 1936

Nacistična Nemčija oz. Velikonemška šahovska zveza, ki ni bila članica FIDE, je v letu

1936 priredila kar štiri šahovske turnirje, ki bi naj bili odličen trening nemškim igralcem pred

neuradno šahovsko olimpijado v Münchenu 1936. leta. Trening se je začel 2. maja 1936 v

Bad Saarowu, kjer so številni nemški šahisti razpravljali z Aljehinom, ki je 1935 leta izgubil

dvoboj z Euwejem za naslov svetovnega prvaka in Bogoljubovom o številnih teoretskih

vprašanjih. Turnirji, trije so bili mednarodni, so bili v Bad Elsterju (1.-2. Bogoljubov in

Hahn), sledili so turnirji v Bad Nauheimu 1936 (1.-2. Aljehin in Keres), v Dresdenu 1936 (1.

Aljehin) in v Swinemündeju 1936 (1. Eliskases).561

Za nas je najpomembnejši turnir v Bad Nauheimu od 17. 5 – 24. 5. 1936, ki se ga je

udeležil tudi velemojster Vidmar. Podoben je bil turnirjem v Hastingsu, saj se ga je udeležilo

10 šahistov, 5 domačinov (Bogoljubov, Ahues, Rellstab, Heinicke in Weissgerber) in 5 tujcev

(Aljehin, Keres562, Stahlberg, Vidmar in van den Bosch). Med vsemi temi turnirji je bil Bad

Nauheimski najmočnejši.563

17. maja zjutraj je bila v zdraviliškem domu svečana otvoritev turnirja, kjer so po

pozdravnem govoru direktorja von Wechmarja izvedli žrebanje za vpis v tabelo, popoldan pa

se je že začelo 1. kolo. Turnir je vsem šahistom ostal v lepem spominu, saj se je igralo v veliki

dvorani Kurhausa, za šahiste, ki so stanovali v Palast – Hotelu pa je bilo lepo poskrbljeno.

Imeli pa so tudi dovolj časa, da so spoznali okolico na skupnem izletu na Johannisberg. Turnir

je imel zelo zanimiv potek, saj so po 3 kolih vodilni imeli 2 točki, zadnji pa 1 točko. V

vodstvo so se hitro prebili Aljehin, Ahues in Bogoljubov. V drugi polovici turnirja se je z

odličnim finišem na prvo mesto prebil mladi 20- letni Estonec Keres, ki se je na 6. šahovski

olimpijadi v Varšavi 1935 pojavil v mednarodni šahovski areni.564

Vrstni red, o nagradah ni sporočil, je bil naslednji: 1.-2. mesto sta si s 6, 5 točkami iz 9

partij razdelila Aljehin (+ 4 – 0 = 5) in Keres (+ 4 – 0 = 5). Keres je bil veliko presenečenje

turnirja, ravno tolikšno, kot je bilo razočaranje Stahlberga in Vidmarja, ki je zasedel šele 8.

mesto s 3, 5 točkami (+ 1 – 3 = 5). Kljub remiju z Aljehinom je presenetljivo izgubil z

561 Šahovski glasnik (Zagreb) 1935/36, letnik X, št. 1, str. 24. 562 Paul (Petrovič) Keres (1916- 1975), estonsko-sovjetski šahovski velemojster (1950), teoretik in pisec, v:

Harry Golombek, n.d. str. 126. 563 Albert Becker, Internationales Schachmeisterturnier Bad Nauheim 1936, Buenos Aires 1978, str. 2. 564 Deutsche Schachzeitung 1936, letnik 91, št. 6, str. 161.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 149 Bogoljubovom in v 4. kolu s Keresom v 65. potezi ter premagal zadnjega na tabeli, nemškega

igralca Weissgerberja. Vidmar je igral nekaj kol s povišano temperaturo in je to glavni vzrok

slabšega rezultata, podobno naj bi veljalo za turnir v Ujpešti 1934. leta.565

Od 45 partij jih je bilo odločenih 23 (51, 1 %), neodločenih pa 22 (48, 9 %). Kot

vidimo, preseneča veliko število remijev, ki so posledica bolj ležerne igre.566

565 Šahovski glasnik (Zagreb) 1935/36, letnik X, št. 1, str. 24. 566 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 235.


18. MEDNARODNI ŠAHOVSKI VELETURNIR NOTTINGHAM 1936

Paralelno z neuradno šahovsko olimpijado v Münchenu 1936. leta je potekal tudi

največji turnir leta in eden od najpomembnejših mednarodnih šahovskih turnirjev v

zgodovini, veleturnir v Nottinghamu 1936, na katerem so sodelovali celo štirje svetovni

šahovski prvaki in bodoči prvak Botvinnik, kar je enkratni primer v šahovski zgodovini. Za

turnir se lahko zahvalimo lordu J. N.Derbyshareu iz Nottinghama, ki je podaril organizatorju,

Britanski šahovski zvezi, večjo vsoto denarja, da je sploh lahko priredila takšno tekmovanje.

To je bil do takrat največji turnirski fond, ki je omogočil sodelovanje osmerice najboljših

šahistov na svetu. Nottinghamski veleturnir je stal 3051 funtov in 9 penijev.567

Nagrade v Nottinhamu 1936 so bile : I. 200, II. 150, III. 100 in IV. 75 funt sterlingov.

Ostala pa bo večna skrivnost, kakšni so bili posebni honorarji, ki so jih dobili takratni

svetovni prvak Euwe in eksšampioni, pa tudi ostali šahovski asi. Veleturnir je potekal v času

od 10. 8. – 28. 8. 1936 in je bil posvečen v čast 50- letnici prvega mednarodnega turnirja v

Nottinghamu 1886 (1. Burn). Veleturnir se je odvijal v stavbi Univerze, ki je bila 5 km

oddaljena od hotela Viktoria Station, kjer so udeleženci stanovali, na posamezna kola pa jih je

prevažal avtobus. Svečana otvoritev s pozdravnimi govori, žrebanjem in kosilom je bila v

ponedeljek, 10. avgusta 1936, ob 12.00.568

V Nottinghamu je igralo 15 šahistov iz 10. držav in sicer (po žrebu) :1. Aljehin

(Francija), 2. Flohr (ČSR), 3. Capablanca (Kuba), 4. Tylor (Anglija), 5. Lasker (ZSSR), 6.

Botvinnik569 (ZSSR), 7. Sir Thomas (Anglija), 8. Reshevsky570 (ZDA), 9. Vidmar

(Jugoslavija), 10. Euwe (Nizozemska), 11. Winter (Anglija), 12. Alexander571 (Anglija), 13.

Fine572 (ZDA), 14. Bogoljubov (Nemčija) in 15. Tartakower (Poljska).573

567 Šahovski glasnik (Zagreb) 1935/36, letnik X, št. 6-7, str. 81. 568 Hans Kmoch, Schach- Grossturnier Nottingham 1936, Verlag der Wiener Schachzeitung, Wien 1936,

str. 3-4. 569 Mihail (Mojsejevič) Botvinnik (1911- 1995), sovjetski šahovski velemojster (1950), 6. svetovni prvak

1948- 1957, 1958- 1960 in 1961- 1963, v: Harry Golombek, n.d. str. 35-36. 570 Samuel Reshevsky (1911- 1992),ameriški šahovski velemojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 264-265. 571 C. Hugh O' D. Alexander (1909- 1974), angleški mednarodni mojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 10. 572 Rueben Fine (1914- 1993), ameriški šahovski velemojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 82-83. 573 Alexander Aljechin, Das Internationale Schachturnier Nottingham 1936, Edition Marco, Berlin 1986, str. 8.

Prevod iz originala, A. Alekhine,The book of the Nottingham International Chess Tournament, London 1937.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 151 Igralni čas je bil dnevno od 14. 00 – 18. 00 in od 20. 00 – 22. 00, igralci so morali v 2

urah potegniti 36 potez, imeli pa so še 1 uro za nadaljnih 15 potez. Nastopilo je 11 najboljših

svetovnih šahistov, svetovni prvaki so bili Lasker, Capablanca, Aljehin in Euwe, ter štirje

angleški šahovski mojstri. Veleturnir je bil odlično obiskan saj je bilo po kolu prisotnih 200 –

300 ljubiteljev šaha. Na papirju je vlogo prvega favorita igral Euwe, ki je pred letom dni

»iztrgal« Aljehinu naslov svetovnega šahovskega prvaka. Na startu so bile tudi nove šahovske

»zvezde« Flohr, Botvinnik, Fine in Reshevsky. Starejšo generacijo šahistov so zastopali

velemojstri Bogoljubov, Vidmar in Tartakower, ki so bili povabljeni na osnovi »privatnega

okusa« za odlične rezultate v preteklosti.574

Z lahkoto bi lahko na turnirju igrali npr. Lilienthal, Keres, Ragozin ali Pirc. Končni

rezultat turnirja je popolnoma opravičil razmišljanje mednarodnega mojstra V. Vukovića.575

Duhoviti in strokovni pisec H. Kmoch takole opisuje to velevažno šahovsko prireditev,

ki jo povzema dr. Vidmar v svoji knjigi, ko pravi :

» Enajst inozemskih mojstrov je bilo vabljenih v Nottingham, in sicer tistih enajst, ki jih je

turnirski odbor vestno in strokovnaško ocenil kot najboljše na svetu. Po vsem videzu se ni

zmotil, ker da ga bo na primer Bogoljubov tako zelo razočaral, se je morda bal, pričakoval pa

tega gotovo ni. Veleturnirja se je udeležila najmočnejša enajstorica, ki jo je bilo mogoče

postaviti na noge. V tem je zasidrana osnovna razlika v primeri s turnirji zadnjega časa.

Nočem ponavljati težko dokazljive trditve o ' najmočnejšem turnirju vseh časov', gotovo pa je,

da se niti en turnir povojnih let ne more ponašati z 'najmočnejšo sodobno enajstorico' v

seznamu svojih tekmovalcev...«576

Kot zanimivost naj povem, da sta se po dolgih 9. letih za šahovnico spet srečala

Capablanca in Aljehin, ki je načrtno pritiskal na organizatorje turnirjev po visokem

honorarju, če bi moral igrati s Capablanco. Ta zgodba se je pripetila tudi na Bledu 1931,

dokler ni Spielmann napisal protestno pismo Aljehinu z uvodnim stavkom »Obtužujem

Vas...«.577

574 Šahovski glasnik (Zagreb) 1935/36, letnik X, št. 6-7, str. 81-82. 575 Prav tam, str. 81. 576 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 532. 577 Pismo v prevodu je objavil velemojster Rudolf Marić, v: Šahovski glasnik (Zagreb) 1982, letnik 30, št. 12,

str. 436-437.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 152 Nottinghamski turnir je imel zelo zanimiv tok. Ker je igralo 15 šahistov, je bil v vsakem

kolu eden prost. To je doletelo Vidmarja že v 1. kolu. Po 1/3 turnirja oz. po 5. kolih (14. 8.

1936) je bil vrstni red naslednji :

1.-2. Euwe, Botvinnik 4 točke; 3.-4. Fine, Reshevsky 3; 5.-8. Capablanca, Vidmar, Aljehin,

Tylor 2, 5 točke itd. Vidmar je premagal Winterja in Alexandra, remiziral je s Fineom ter

izgubil z Euwejem. V 2. kolu je Capablanca premagal Aljehina, partija za gledalce je bila

prava poslastica. Velemojstra sta bila še vedno sprta in drug z drugim nista spregovorila niti

besedice, izogibala pa sta se celo med partijo. Kdor je imel potezo, je sedel za šahovnico,

njegov nasprotnik pa je medtem pohajkoval po turnirski dvorani in si ogledoval druge partije.

Po 2/3 turnirja oz. po 10. kolu (21. 8. 1936) je bil vrstni red naslednji :

1.-4. Botvinnik, Capablanca, Euwe, Fine 6, 5 točke; 5. Reshevsky 6; 6.-7. Flohr, Aljehin 5, 5;

8. Lasker 5 točk itd. Po 8. kolu je bil prvi prosti dan, ki so ga udeleženci preživeli s 300

raznimi gosti na vrtni zabavi v Rempstone Hallu.578

Vidmar je premagal Bogoljubova, remiziral je s Tartakowerjem in Aljehinom ter

izgubil s Flohrom in kot beli s Capablanco. V teh kolih so bile v ospredju naslednje partije :

Botvinnik – Flohr (remi), Lasker – Capablanca (remi), Euwe – Fine (remi), Aljehin –

Reshevsky (0 : 1), Capablanca – Botvinnik (remi), Aljehin – Euwe (1 : 0), Capablanca –

Reshevsky (1 : 0) in Lasker – Botvinnik (remi) kot nam to sporoča, kakor tudi cel potek

nottinghamskega turnirja, Šahovski glasnik. 579

Stanje po 14. predzadnjem kolu (27. 8. 1936) je bilo zelo zanimivo, saj je imelo kar 5

šahistov možnost za 1. mesto, brez Aljehina, ki je bil v zadnjem kolu prost. Stanje je bilo:

1.-2. Botvinnik, Capablanca 9, 5 točke; 3. Aljehin 9; 4.-6. Euwe, Fine, Reshevsky 8, 5

točke...9. Vidmar 6 točk itd. Prosti dnevi so bili še v nedeljo 16. 8. in 23. 8. ter v sredo 26. 8.

1936. Vidmar ni zabeležil zmage, remiziral je s Tylorjem, Laskerjem, nazadnje sta se srečala

v St. Peterburgu 1909, in s Sir Thomasom. Prepričljivo pa je v 24. potezah izgubil z

Botvinnikom. V teh kolih so bile v ospredju naslednje partije : Capablanca – Euwe (remi),

Lasker – Reshevsky (0 : 1), Fine – Aljehin (remi), Reshevsky – Botvinnik (remi), Flohr –

Fine (remi), Lasker – Euwe (1 : 0), Bogoljubov – Flohr (0 : 1), Fine – Capablanca (remi) in

Euwe – Botvinnik (remi).580

Zadnje, 15. kolo, je bilo na sporedu 28. avgusta 1936 in se je igralo zjutraj od

578 Šahovski glasnik (Zagreb) 1935/36, letnik X, št. 5-6, str. 88-104. 579 Prav tam, str. 88-111. 580 Prav tam, str. 109-110.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 153 9.30 – 13.30 in od 15.00 do konca, saj je bil za zvečer napovedan slavnostni banket s

podelitvijo nagrad. Posamezni rezultati zelo važnega 15. kola so bili :

1. Flohr – Tartakower (remi);

2. Capablanca – Bogoljubov (remi);

3. Tylor – Fine (0 : 1);

4. Lasker – Alexander (1 : 0);

5. Botvinnik – Winter (remi);

6. Sir Thomas – Euwe (0 : 1);

7. Reshevsky – Vidmar (1 : 0).581

1.-2. mesto sta si z 10. točkami iz 14 partij razdelila sovjetski prvak Botvinnik (+ 6 – 0

= 8) in Capablanca (+ 7 – 1 = 6). Botvinnik je bil zelo borben in bi lahko bil sam prvi, če bi v

zadnjem kolu premagal zadnje uvrščenega Winterja. Capablanca je še enkrat dokazal svojo

šahovsko moč, junija 1936 je zmagal na mednarodnem turnirju v Moskvi, čeprav ni igral tako

napadalno in bojevito kot nekoč. Oba sta dobila po 175 funt sterlingov nagrade. 3.-5. mesto so

si z 9, 5 točkami razdelili takratni svetovni prvak Euwe, Fine in Reshevsky, ki so dobili vsi po

58 funt sterlingov nagrade. Euwejeva delitev 3. mesta (+ 7 – 2 = 5) je bila za nekatere

komentatorje »nesrečna«. Fine, ki je bil brez poraza (+ 5 – 0 = 9) in Reshevsky (+ 7 – 2 = 5)

prvak ZDA, pa sta v Nottinghamu postala kandidata za svetovni šahovski prestol. Reshevsky

je celo dobil nagrado za najlepšo partijo proti Vidmarju.582

6. mesto je osvojil Aljehin z 9. točkami (+ 6 – 2 = 6). Izgubil je dve partiji s Capablanco

in 25- letnim Reshevskym Med njegovimi »žrtvami« je bil Euwe, katerega je poraz »odrinil«

od prve nagrade. Proti Vidmarju sploh ni poskušal igrati na zmago (8. kolo), sicer pa so bili

njegovi »dobavitelji« točk predvsem igralci iz spodnjega dela lestvice. Dobil je nagrado za

najboljši finiš, ko je osvojil 5, 5 točk iz 6. partij.583

7.-8. mesto sta osvojila z 8, 5 točkami Flohr, ki je z Angleži izgubil dve partiji in tako

zapravil visoko uvrstitev in 68- letni Lasker, ki je izgubil tri partije z mlado »gardo« in

»uničil« vse Angleže ter svetovnega prvaka Euweja v 13. kolu.584

581 Alexander Aljechin, n.d. str. 205-206. 582 Šahovski glasnik (Zagreb) 1935/36, letnik X, št. 5-6, str. 82-83. 583 Prav tam, str. 83. 584 Prav tam, str. 83.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 154 Vidmar, Bogoljubov in Tartakower pa so tvorili skupino zase. Njihov rezultat pomeni

padec stare velemojstrske garde. Vidmar se je s 6. točkami (+ 3 – 5 = 6) uvrstil na 9. mesto.

Kmoch v poročilu o nottinghamskem turnirju glede Vidmarja sporoča :

» Vidmar je spočetka mnogo obetal, pozneje pa se je popolnoma zrušil. V opravičilo pa lahko

pove, da je zbolel- njegova partija s Capablanco je bila zaradi tega preložena...« 585

Vidmar je v zadnji fazi turnirja resnično zbolel in je bil s tem hendikepiran, ko je moral

preložiti partijo s Capablanco iz 10. kola. Odigrala sta jo šele 26. avgusta, ko je bil na turnirju

sicer prosti dan. Capablanca ga je z lahkoto premagal kot črni v 30 potezah. Resnica je

pravzaprav bila, da je Vidmar že izgubil korak z vodilnimi svetovnimi velemojstri in da ni bil

več v svetovnem vrhu.586

Analiza tabele nottinghamskega turnirja nam pove naslednje zanimivosti kot so :

1. Prva peterica med seboj (nagrajeni) : 1.-2. Capablanca, Euwe 2, 5; 3.-4. Botvinnik, Fine 2;

5. Reshevsky 1 točka;

2. Svetovni prvaki med seboj : 1.-2. Capablanca, Lasker 2; 3. Aljehin 1, 5; 4. Euwe 0, 5 točke;

3. Tujci med seboj : 1.-2. Botvinnik, Flohr 6, 5; 3.-6. Aljehin, Capablanca, Fine, Reshevsky 6;

7. Euwe 5, 5; 8. Lasker 4, 5; 9. Tarakower 3, 5; 10. Vidmar 3, 11. Bogoljubov 1, 5 točke.

Angleži so med seboj remizirali vse partije, s tujci je bil najboljši Tylor (3 t.). Kot meceni so

se izkazali tudi Američani Litwinsky iz Chicaga, I. S. Turover iz Washingtona in H. M.

Phillips iz New Yorka, ki so priskrbeli posebne nagrade za najlepše partije itd. Od 105. partij

jih je bilo odločenih 63 (60 %), neodločenih pa 42 (40 %).587

585 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n. d. str. 532. 586 Šahovsi glasnik (Zagreb) 1935/36, letnik X, št. 5-6. str. 84. 587 Prav tam, str. 84.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 155 Slika 12: Mednarodni šahovski veleturnir Nottingham 1936

Vir: Dr. P. Feenstra Kuiper, Hundert Jahre Schachturniere 1851-1950, Amsterdam 1964,

str. 172.

Življenska kriza je potisnila Vidmarja s petega mesta, ki ga je imel 1927. leta, nekako v

dvojno razdaljo od vrha šahovskega sveta. Iz Nottinghama, organizatorji so se ga spomnili in

predstavili kot šahista, ki je odigral najlepšo potezo na angleških tleh, mislimo seveda na

partijo Capablanca- Vidmar (London 1922), je potoval skozi London v Southampton, veliko

pristanišče na južni angleški obali. Vkrcal se je na nemški parnik Bremen in drugič

odpotoval v ZDA. Jugoslovanski nacionalni komite svetovne konference o energiji ga je

poslal kot svojega predstavnika na svetovni kongres v Washington.588

Prehod iz šahovskega v elektrotehniški svet je bil zelo oster. Jugoslovanski konzul v

New Yorku je bil strasten šahist, zato ge je po povratku iz Washingtona povabil v Maršalov

šahovski klub (Marshall chess club) , kjer mu je pripravil presenečenje. Z Reshevskym je

odigral hitropotezni dvoboj šestih partij in zmagal z rezultatom 3, 5 : 2, 5. Ko je prišel domov

v Ljubljano, je začel pisati po knjigi Moj pogled na svet (1935), še knjigo Med Evropo in

Ameriko, ki je izšla 1937. Obe je napisal v kavarni, ko je še živel boemsko življenje. Obe

knjigi sta naleteli pri Slovencih na velik odmev.589

588 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n. d. str. 532-533. 589 Prav tam, str. 534-535.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 156 Na temelju 12 mednarodnih turnirjev v letu 1936 je objavil Šahovski glasnik590

naslednjo lestvico najmočnejših šahistov na svetu :

1. CAPABLANCA (Kuba);

2. BOTVINNIK (Sovjetska zveza);

3. FINE (ZDA);

4. EUWE (Nizozemska), svetovni prvak ;

5. FLOHR (Češkoslovaška);

6. ALJEHIN (Francija);

7. RESHEVSKY (ZDA);

8. LASKER (Sovjetska zveza);

9. LILIENTHAL (Madžarska);

10. KERES (Estonija);

11. RAGOZIN (Sovjetska zveza);

12. PIRC (Jugoslavija);

Leta 1936 se je namreč »zlomila« na mednarodnih turnirjih celotna starejša velemojstrska

generacija, nova, mlajša, je krepko zavzela vodilna mesta. Starejši velemojstri Spielmann,

Bogoljubov, Tartakower, Vidmar, Kostić in Maroczy so igrali v letu 1936 sorazmerno veliko,

Lasker je igral le na dveh turnirjih, vendar so morali prepustiti visoka mesta mlajšim. Vidmar

je še vedno bil med prvimi 20 šahisti na svetu. V analih šahovske igre bo ostalo leto 1936 eno

od najpomembnejših.

590 Šahovski glasnik (Zagreb) 1937, letnik XI, št. 1, str. 1-2.


19. OD HASTINGSA 1936/37 DO BUDIMPEŠTE 1940

V tem obdobju, ko se je bližala druga svetovna vojna, je Vidmar igral, kolikor mu je čas

dopuščal še na štirih mednarodnih turnirjih. Vsi razen Ljubljane so bili manjši. Sodeloval je

tudi na mednarodnem dopisnem turnirju 1936 / 37, ki ga je priredila Mednarodna zveza za

dopisni šah s sedežem v Dresdenu.


Tradicionalni »Christmas Chess Congress« v Hastingsu, ki je bil 15. po vrsti, je trajal

od 28. 12. 1936 – 6. 1. 1937. To je bil Vidmarjev tretji in hkrati zadnji mednarodni turnir na

južni angleški obali ob Rokavskem prelivu.591

Na turnirju je igralo 6 tujcev : Aljehin, Fine, Eliskases, Vidmar, Koltanowski592 in

Feigin593 ter že znana angleška »garda« : Tylor, Winter, Sir Thomas in ženska svetovna

prvakinja Menčikova, ki tokrat v svoj »klub« ni vpisala nobenega člana. Turnir je bil zelo

zanimivo sestavljen. Zmagovalec Hastingsa 1935/36, američan Fine, je imel resnega tekmeca

v Aljehinu, za tretje mesto pa bi naj bila borba med Vidmarjem in Eliskasesom. Eno so

prognoze drugo pa realnost. Nekatere podrobnosti, kot npr. igralni čas, sodniki, nagrade in

posebni honorarji nam niso znani, vemo samo to, da je organizator bil St. Leonards Chess

Club. V več skupinah je igralo čez 100 šahistov.594

Za šahovsko javnost je bil vedno najvažnejši »Premier Tournament«. Igralci pa so

prihajali iz 7. držav. 1. mesto je z 8 točkami iz 9 partij (+ 7 – 0 = 2) zasedel bivši svetovni

prvak Aljehin, ki je v odločilni partiji premagal Finea in napovedal »come back« v dvoboju z

Euwejem za naslov svetovnega šahovskega prvaka, ki je bil napovedan za oktober 1937. leta.

2. mesto je osvojil Fine s 7, 5 točkami in potrdil svoje visoko mesto v šahovski hierarhiji.

Eliskases si je zasluženo priigral 3. mesto 5, 5 točkami, izgubil je samo s Fineom in premagal

tri angleške mojstre. 595

591 Šahovski glasnik (Zagreb) 1937, letnik XI, št. 1, str. 4. 592 George Koltanowski (1903- 2000), ameriški šahovski velemojster (1988),v: Harry Golombek, n.d. str. 129. 593 Movsas Feigin (1908- 1950), latvijski šahovski mojster, v: Harry Golombek, n.d. str. 78. 594 Deutsche Schachzeitung 1937, letnik 92, št. 1, str. 4. 595 Šahovski glasnik (Zagreb) 1937, letnik XI, št. 1, str. 4-5.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 158 Vidmar in Feigin sta si z 4, 5 točkami razdelila 4.-5. mesto. Šahovski glasnik takole

opisuje Vidmarjevo uvrstitev :

» Pri Vidmarju se opaža nesigurnost, s Feiginom je spregledal trdnjavo. Vidmar je premagal

Koltanowskega in Sir Thomasa, izgubil z Aljehinom in Feiginom, ostale partije pa je

remiziral«.596

V Hastingsu 1936/37 se je Vidmar še vedno boril brez vere v svojo šahovsko moč. V

starem slogu se mu je posrečila lepa zmaga nad takrat še belgijskim mojstrom Koltanowskim.

Opazil je tudi, da mu je šahovsko časopisje, ki je po zlomu v Ujpešti 1934 in Nottinghamu

1936 obupavalo nad njim, prisluhnilo.597

19.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR LJUBLJANA 1938

Na mednarodnem dopisnem turnirju 1936/37 je Vidmar osvojil 1. mesto z 11, 5

točkami (+ 9 – 0 = 5) iz 14 partij. Ker gre za posebno obliko šaha oz. za pošiljanje potez po

pošti, istočasno se igra z vsemi nasprotniki, ga ne bom posebej obravnaval, saj ne spada v t. i.

živi turnirski mednarodni šah.

Ko si je Vidmar spomladi dokončno uredil svoj novi dom pod Rožnikom in zavrgel

dolgoletno boemsko življenje, je vedel, da je njegove velike življenske krize konec in da bo

lahko v prihajajočih mednarodnih turnirjih spet dobro igral. Mednarodni šahovski turnir v

Ljubljani 1938. leta je bil prva priložnost za to.598

Ob 25- letnici ustanovitve Ljubljanskega šahovskega kluba (LŠK) je bil v Ljubljani od

11. 4 – 27. 4. 1938 organiziran močan mednarodni turnir, zadnji v Kraljevini Jugoslaviji med

obema vojnama. Finančna sredstva je v veliki meri prispeval mojster Ćirić iz Beograda, ki je

bil takrat še predsednik Jugoslovanske šahovske zveze. Glavni organizator je bil komponist

prof. Slavko Osterc, ki je bil predsednik LŠK. Na svečanem zaključku turnirja so ljubljanski

umetniki izvedli Šahovsko kantato, ki jo je Osterc skomponiral prav za to priložnost.

596 Prav tam, str. 5. 597 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n. d. str. 536. 598 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n. d. str. 583.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 159 Prizorišče turnirja je bilo v zgornji dvorani Zvezde oz. dvorani Kazine. Direktor turnirja in

sodnik je bil dr. Anton Bajec.599

Med 16. udeleženci so bili samo štirje tujci, in sicer : Tartakower, Foltys, L. Steiner in

Szabo. Prve tri je v Ljubljano pripeljal Pirc neposredno po koncu mednarodnega turnirja v

Lodzu 1938 (1. Pirc) na Poljskem. Jugoslovanske igralce je določil JŠZ, z dopolnilom, da sta

lahko nastopila tudi dva šahista iz Ljubljane brez mojstrskega naslova. Po svečani otvoritvi in

žrebu so bili igralci v turnirsko tabelo vpisani po vrstnem redu :

1. dr. Tartakower (Poljska), 2. Preinfalk600 , 3. dr. Vidmar , 4. Kostić, 5. L. Steiner

(Madžarska), 6. dr. Trifunović601, 7. Bröder602, 8. Szabo603, 9. Nedeljković, 10. Tot604, 11.

Šorli605, 12. Pirc, 13. dr. Asztalos, 14. Vidmar ml. 15. Foltys606 in 16. Furlani607. Velemojstri

so bili Vidmar, Kostić, Tartakower, Pirc in Szabo, mednarodni mojstri pa Foltys, L. Steiner,

Asztalos in Trifunović. Ostali del liste pa so zapolnili po izboru takrat najboljši jugoslovanski

mojstri, tako da je turnir resnično izpadel kot prvenstvo Jugoslavije.608

Nagradni sklad je znašal 20.000 din, nagrajenih pa je bila polovica igralcev. Turnir je

bil zanimiv, borba za 1. mesto pa je v glavnem potekala med Kostićem in Szabom, ki je imel

tudi najboljši štart na turnirju. Po 1/3 turnirja oz. po 5 kolih je bil vrstni red naslednji :

1. Szabo 4, 5; 2. Kostić 4; 3.-4. Trifunović, Bröder 3, 5; 5.-6. dr. Vidmar, Tot 3 točke itd.

Vidmar je premagal Furlanija in remiziral s sinom Milanom, Foltysom v 2. kolu po 103.

potezah, Tartakowerjem in Preinfalkom.609

Po 2/3 turnirja oz. po 10. kolu je bil vrstni red naslednji :

599 Slovenski šah, Kmečki glas, Ljubljana 2002, str. 33. 600 Anton Preinfalk (1911), jugoslovanski (slovenski) šahovski mojster (1937), v: Slovenski šah, n. d. str. 106. 601 Dr. Petar Trifunović (1910- 1980), jugoslovanski šahovski velemojster (1953), v: Harry Golombek, n.d. str.

333. 602 Mirko (Imre) Bröder (1911- 1943), jugoslovanski šahovski mojster (1935), v: Harry Golombek, n.d. str. 43. 603 Laszlo Szabo (1917- 1998), madžarski šahovski velemojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 312. 604 Borislav (Bora) Tot (1907- 1987), jugoslovanski šahovski mojster (1933), v: Harry Golombek, n.d. str. 333. 605 Josip Šorli (1910- 1945), slovenski šahist, ki je mojstrski naslov dobil posmrtno (1996), v: Slovenski šah,

n.d. str. 166. 606 Jan Foltys (1908- 1952), češkoslovaški mednarodni mojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 86. 607 Ljudmil Furlani (1902- 1944), jugoslovanski (slovenski) šahovski mojster (1938), v: Slovenski šah, n.d.

str. 166. 608 Dr. Svetislav Mitrinović, Međunarodni šahovski turnir Ljubljana 1938, Beograd 1992, str. 2-3. 609 Prav tam, str. 3-5.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 160 1. Kostić 8; 2. Szabo 7, 5; 3. Tartakower 6, 5; 4.-5. Trifunović, Asztalos 6; 6.-7. L.Steiner,

Pirc 5, 5 točke itd. Dr. Vidmar je izgubil v 9. kolu edino partijo na turnirju z mojstrom

Bröderjem in remiziral s Kostićem, L. Steinerjem, Trifunovičem in s Szabom in tako imel 5

točk iz 10. partij (50 %). Številna publika je pričakovala finiš dr. Vidmarja. Stanje po 14.

predzadnjem kolu, 3 šahisti so imeli možnosti za 1. mesto, je bilo :

1. Kostić 10; 2. Szabo 9, 5; 3. Tartakower 9; 4. L. Steiner 8, 5; 5.-7. dr. Vidmar, Trifunović,

Asztalos 8 točk itd. Dr. Vidmar je v finišu premagal mojstra Nedeljkovića iz Beograda in

Šorlija ter remiziral z mojstrom Totom iz Novega Sada in Pircem, s katerim sta vse turnirske

partije v življenju med seboj remizirala. V zadnjem 15. kolu je zmagal samo L. Steiner nad

Šorlijem, vsi ostali pa so remizirali, med drugim tudi dr. Vidmar z Asztalosem. Vse

podrobnosti pa so razvidne iz turnirske razpredelnice.610

1. mesto je z 10, 5 (+ 7 – 1 = 7) točkami iz 15. partij osvojil velemojster Kostić iz

Vršca, najboljši srbski šahist v prvi polovici 20. stoletja, ki je prejel 5.000 din nagrade. To je

bil njegov največji šahovski uspeh v karieri. Ker leta 1938 ni bilo turnirja za državno

prvenstvo, je Jugoslovanska šahovska zveza Kostiću naknadno, v Osijeku 14. 8. 1938, za

zmago v Ljubljani priznala naslov prvaka Jugoslavije za leto 1938. Senzacionalno je v 14.

kolu izgubil z Šorlijem. 2. mesto je z 10. točkami zasedel Szabo, kasnejše veliko ime

madžarskega in svetovnega šaha, ki je dobil 4.000 din nagrade in je edini resno ogrožal

Kostića na prvem mestu vse do poraza s Tartakowerjem. L. Steiner in Tartakower, ki je bil

edini neporažen na turnirju, sta si z 9, 5 točkami razdelila 3.-4. mesto in prejela vsak po 2.500

din.611

Za nas je zanimiva delitev 5.-7. mesta z 8, 5 točkami, ki so ga dosegli trije doktorji

znanosti: Vidmar (+ 3 – 1 = 11), Trifunović in Asztalos in dobili vsi po 1.500 din nagrade. Po

besedah Asztalosa je imel najboljši pozicijski občutek Trifunović, dr. Vidmar je šel v boj

nepripravljen, med turnirjem je o marsičem razmišljal, posledično pa je bil z rezultatom

zadovoljen.612

8. mesto z 8 točkami in zadnjo nagrado 800 din si je priigral Pirc, ki je še čutil

utrujenost iz Lodza, Furlani pa je presegel 1/3 točk in s tem postal šahovski mojster.613

610 Dr. Svetislav Mitrinović, n.d. str. 6. 611 Slovenski šah, n.d. str. 33. 612 Dr. L. Asztalos, Jubiläumsturnier in Laibach, v : Deutsche Schachblätter 1938, letnik 27, št. 10, str. 153. 613 Slovenski šah , n.d. str. 33.


19.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR STUTTGART 1939

Aprila 1939 je dr. Vidmar v Zagrebu prvič igral na prvenstvu Jugoslavije in z veliko

borbenostjo osvojil 1. mesto z 10, 5 točke iz 15 partij. Uspeh je prišel v pravem času, saj je bil

tako povabljen v nemški Stuttgart na mednarodni turnir, ki je trajal od 14. 5. – 25. 5. 1939.

Turnir, ki se je imenoval Europa- Schachturnier auf der Reichgartenschau Stuttgart je

organizirala »Grossdeutsche Schachbund«.614

Na turnirju je igralo 12 igralcev, prijavljena sta bila tudi španski mojster dr. Rey Ardid

in mojster Karl Gilg, ki sta v zadnjem trenutku udeležbo odpovedala, zamenjala sta ju nemški

mojster Engels in nam dobro znani Foltys kot predstavnik protektorata Češko – Moravske.

Znano nam je, da si je do takrat nacistična Nemčija (Tretji Reich) priključila Avstrijo (marec

1938) in okupirala Češkoslovaško (marec 1939) po Sudetski krizi. Tako je tudi znani avstrijec

Eliskases igral že za nacistično Nemčijo. V nedeljo, 14. maja, je bila ob 11.00 svečana

otvoritev turnirja v majhni dvorani Stuttgarter Ratskellers s pozdravnim govorom župana dr.

Könekampa in predstavnika Nemške šahovske zveze SA- Brigadeführerja F. Morallerja. Po

vzoru na hastingške turnirje je igrala polovica domačinov, in sicer : Eliskases, Bogoljubov,

Kieninger, Hess, Richter in Engels, od tujcev pa Grob615, Szily, O' Kelly 616, Staldi, Foltys in

Vidmar. Po žrebanju se je popoldne šahovski boj v »Höhenkaffee der Reichgartenschau«

pričel.617

Turnir je bil sicer majhen po številu udeležencev, ki so prihajali iz 7 držav, vendar po

imenih dokaj močan mednarodni turnir. Šahisti in organizatorji so imeli lep razgled na zeleni

Stuttgart iz »Höhenkaffeea«. Najboljši prikaz mednarodnega turnirja v Stuttgartu 1939 nam

daje nemški šahovski časopis Deutsche Schachblätter s prikazom vseh reultatov po kolih in

izbranih partijah.618

Velemojster Vidmar o tem mednarodnem turnirju nikjer ne poroča, govori nam le na

splošno o malih turnirjih:

614 Deutsche Schachzeitung 1939, letnik 94, št. 6, str. 161. 615 Henry Grob (1904- 1974), švicarski mednarodni mojster (1950) in pisec,v: Harry Golombek, n.d. str. 96. 616 Alberik O'Kelly de Galway (1911- 1980), belgijski šahovski velemojster (1956) teoretik in pisec, v: Harry

Golombek, n.d. str. 200. 617 Deutsche Schachblätter 1939, letnik 28, št. 11, str. 161. 618 Prav tam, str. 161-173.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 162 » Omenil sem že, da malih turnirjev nisem nikoli maral. Saj mi niso mogli obetati ničesar. Po

velikih uspehih v velemojstrski areni mi prvo mesto v malem turnirju ni moglo pomeniti nič.

Potemtakem sem mogel iskati v malih turnirjih le trening in zabavo«.619

Po 1/2 polovici turnirja oz. po 6 kolih je bil vrstni red naslednji :

1.-4. Bogoljubov, Engels, O' Kelly, Vidmar 4 točke itd. Vidmar je turnir odlično začel saj je

premagal v 1. kolu Groba in v 5. kolu še Foltysa. Remiziral pa je s Hessom, Szilyjem,

Richterjem in z Eliskasesom. Pričakoval se je velik boj za 1. mesto, kjer je priložnost imel

tudi Vidmar, ki pa jo je zapravil, saj je v zadnjih 5 kolih vse partije le remiziral. Če bi v 11.

kolu s črnimi figurami uspel premagati Bogoljubova, bi si delil najmanj 1 mesto. Vidmar je

remiziral in se je moral zadovoljiti z delitvijo 3.-6. mesta s 6, 5 točkami (+ 2 – 0 = 9). Poleg

Eliskasesa in Kieningerja je bil edini brez poraza.620

1. mesto je s 7, 5 točkami (+ 5 – 1 = 5) iz 11 partij osvojil Bogoljubov in dobil 1000

RM nagrade. Ostale nagrade nam niso poznane. Šahovski pregled takole opisuje Vidmarjevo

uvrstitev v Stuttgartu :

» Dr. Vidmar je na turnirju dobro igral in bil v vodstvu, popustil je šele v zadnjih kolih zaradi

velike utrujenosti. Ta neuspeh ne bo pokvaril vtisa, ki si ga je pridobil z zmago v Zagrebu, ker

je mojstrski turnir za prvenstvo Jugoslavije bil nedvomno močnejši od stuttgartskega«.621

Šahovski pregled je objavil obe Vidmarjevi zmagi, ki jih je analiziral Milutin

Rajković.622

619 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 584. 620 Deutsche Schachblätter 1939, letnik 28, št. 11, str. 169. 621 Šahovski pregled (Beograd )1939, letnik 2, št. 16, str. 14-15. 622 Prav tam, str. 14-15.


19.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BUDIMPEŠTA 1940

3. marca 1940 je madžarski velemojster Geza Maroczy praznoval svoj 70. rojstni dan.

Ker so ga Madžari zelo spoštovali kot velikega šahovskega »umetnika« mu je Madžarska

šahovska zveza za to priložnost pripravila oz. organizirala manjši mednarodni šahovski turnir

v Budimpešti v času od 24. 3. – 30. 3. 1940. 623

Na turnirju, o katerem nimamo veliko podrobnosti, je nastopilo 6 šahistov iz 3 držav.

Madžarsko so zastopali Szabo, v. Balla, Rethy in Barcza624, od tujcev pa sta bila povabljena

Nizozemec dr. Euwe, ki je leta 1937 izgubil povratni dvoboj za naslov svetovnega prvaka z

Aljehinom, in dr. Vidmar iz Jugoslavije. Oba sta bila zelo dobra Maroczyjeva prijatelja,

Maroczy pa je bil nekaj časa celo Euwejev šahovski učitelj. Boj za zmago na turnirju je

potekal med Vidmarjem in Euwejem, ki je bil uspešnjejši, saj je premagal vse Madžare,

z Vidmarjem pa remiziral ter tako zasedel 1. mesto s 4, 5 točkami iz 5 partij. 2. mesto s 3, 5

točkami iz 5. partij (+ 2 – 0 = 3) je osvojil Vidmar. Najboljši Madžar je bil Barcza na 3. mestu

s 3 točkami, Szabo pa je bil veliko razočaranje turnirja. Euwe pa se je s težavo vrnil v

Amsterdam, saj je že potekala druga svetovna vojna, ki je močno paralizirala evropsko

šahovsko življenje.625

623 Deutsche Schachzeitung 1940, letnik 95, št. 3, str. 35. 624 Gedeon Barcza (1911-1986), madžarski šahovski velemojster (1954) teoretik in pisec, v: Šahmatnij

enciklopedičeskij slovar, n. d. str. 29. 625 Deutsche Schachzeitung 1940, letnik 95, št. 3, str. 35-36.


20. VIDMARJEVO PRVO JUGOSLOVANSKO ŠAHOVSKO OBDOBJE IN NJEGOVA OTVORITVENA ŠAHOVSKA TEORIJA

V obdobju stare Jugoslavije (1918 – 1941) je velemojster Vidmar v času od leta 1922

pa do leta 1940 igral na 17 mednarodnih šahovskih turnirjih, in sicer v Angliji, Avstriji,

Češkoslovaški, Italiji, Jugoslaviji (Sloveniji), Madžarski, Nemčiji in ZDA. Sodeloval je na

naslednjih mednarodnih turnirjih:

1. London 1922, 11 točk (+ 9 – 2 = 4), 3. mesto;

2. Hastings 1925/26, 8, 5 točke (+ 8 – 0 = 1), 1.- 2. mesto;

3. Semmering 1926, 12 točk (+ 9 – 2 = 6), 3. mesto;

4. New York 1927, 10 točk (+ 3 – 3 = 14), 4. mesto;

5. London 1927, 7 točk (+ 5 – 2 = 4), 4. mesto;

6. Karlovy Vary 1929, 12 točk (+ 7 – 4 = 10) 5.- 7. mesto;

7. Hastings 1929/30, 5, 5 točke (+ 2 – 0 = 7), 2. mesto;

8. San Remo 1930, 8 točk (+ 4 – 3 = 8), 7.- 8. mesto;

9. Bled 1931, 13, 5 točke (+ 5 – 4 = 17), 4.- 7. mesto;

10. Sliač 1932, 9, 5 točke (+ 6 – 0 = 7), 1.- 2. mesto;

11. Ujpešt 1934, 7 točk (+ 2 – 3 = 10), 8. mesto;

12. Bad Nauheim 1936, 3, 5 točke (+ 1 – 3 = 5), 8. mesto;

13. Nottingham 1936, 6 točk (+ 3 – 5 = 6), 9. mesto;

14. Hastings 1936/37, 4, 5 točke (+ 2 – 2 = 5), 4.- 5. mesto;

15. Ljubljana 1938, 8, 5 točke (+ 3 – 1 = 11), 5.- 7. mesto;

16. Stuttgart 1939, 6, 5 točke (+ 2 – 0 = 9), 3.- 6. mesto;

17. Budimpešta 1940, 3, 5 točke (+ 2 – 0 = 3), 2. mesto;

Na 17 mednarodnih šahovskih turnirjih je tako od 234 partij osvojil 136, 5 točke (+ 73 – 34 =

127) ali 58, 3 % kar je zelo dober rezultat, če pomislimo, da je Vidmar »vozil« po

elektrotehniškem in šahovskem tiru. Vidmarjevo jugoslovansko šahovsko obdobje je bilo po

velikih mednarodnih šahovskih turnirjih, na katerih je sodeloval, vsekakor močnejše od

avstro-ogrskega obdobja, ne samo po številu močnih turnirjev, temveč tudi po razvoju

šahovske teorije. Če so bili v avstro-ogrskem šahovskem obdobju veleturnirji le St. Peterburg

1909, San Sebastian 1911 in Karlsbad 1911, so bili v jugoslovanskem obdobju to London

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 165 1922, Semmering 1926, New York 1927, Bled 1931 in Nottingham 1936. Vidmar je bil v 30-

ih letih 20. stoletja med prvo deseterico najboljših šahistov na svetu. Pod 50 % možnih točk

oz. brez nagrade je ostal v Ujpešti 1934, Bad Nauheimu 1936 in v Nottinghamu 1936.

Odlične rezultate pa je dosegel v Londonu 1922, Hastingsu 1925/26, Semmeringu 1926, New

Yorku 1927, Hastingsu 1929/30 in Sliaču 1932.

Šahovski svet je v obdobju med obema vojnama izgubil nekaj odličnih šahistov, ki so

bili tudi Vidmarjevi dolgoletni šahovski nasprotniki. Senzacionalno so odjeknile smrti

velemojstrov Schlechterja v Budimpešti 1918, Janowskega v Hyeresu 1927, Retija v Pragi

1929, dr. Tarrascha v Münchenu 1934 in Nimcoviča v Kopenhagenu 1935. leta. Velemojster

Rubinstein pa se je po 3. šahovski olimpijadi v Hamburgu 1930 zaradi bolezni za vedno

umaknil iz šahovskega sveta.

Kakšne šahovske varijante je v tem obdobju igral Vidmar? Po pregledu in analiziranju

številnih Vidmarjevih partij predvsem iz turnirjev v Londonu 1922, Karlovih Varov 1929,

San Rema 1930, Bleda 1931, Nottinghama 1936 in Ljubljane 1938 lahko vidimo, da je

Vidmar razširil svoj repertoar šahovskih otvoritev tudi s t. i. hipermoderno šahovsko šolo.

Če mu je nasprotnik z belimi figurami v prvi potezi igral 1. e2- e4 je še vedno dosledno

odgovarjal z 1... e7-e5 in je tako kot črni igral razne varijante Španske partije, seveda pa je

moral biti pripravljen na ostale »odprte« igre. Če pa mu je nasprotnik potegnil prvo potezo 1.

d2-d4 pa je še vedno rad igral 1....d7-d5 in s tem Damin gambit za raznimi varijantami, prav

tako pa je že, predvsem po turnirju v Londonu 1922 posegel po hipermodernih otvoritvah.

Tako je kot beli in kot črni na 1. d2-d4 igral Damino indijko (1. d2-d4 Sg8-f6 2. c2-c4 e7-e6

3. Sg1-f3 b7-b6) in Nimcovičevo indijko (1. d2-d4 Sg8-f6 2. c2-c4 e7-e6 3. Sb1-c3 Lf8-b4).

Velemojster Vidmar sicer ni dal veliko na šahovsko teorijo, ker je vedno bil večji praktik kot

pa teoretik, vseeno pa še danes obstajajo razne varijante v Daminem gambitu, ki jim je on dal

prvi pravilno oz. najboljšo analizo.


21. DR. MILAN VIDMAR MED DRUGO SVETOVNO VOJNO (1939 – 1945)

Ko se je v Evropi 1. septembra 1939 začela druga svetovna vojna z napadom nacistične

Nemčije na Poljsko, je potekala v Buenos Airesu (Argentina) v času od 24. avgusta do 19.

septembra 1939 8. šahovska olimpijada z rekordno udeležbo 27 držav iz Evrope, Amerike in

Azije. Dogodki v Evropi so odmevali v Južni Ameriki, vplivali pa so tudi na šahovske boje v

Buenos Airesu, kjer reprezentanca Jugoslavije, ki bi jo vodil Vidmar, ni sodelovala. Nekaj

časa je na olimpijadi potekalo vse po načrtih, 1. septembra pa so se začeli nepredvideni

zapleti. Angleška reprezentanca je iz Londona dobila nalog, da se mora nemudoma vrniti v

domovino, kar je tudi storila. Potem so kapetani ekip Francije, Poljske in Palestine izjavili, da

njihovi igralci nočejo igrati z reprezentanco nacistične Nemčije. Organizatorje, ki so vložili

veliko truda in sredstev, da bi olimpijada potekala brezhibno, je zagrabila panika. Končno je

olimpijski komite našel kompromisno rešitev. Odredil je, da se srečanja Nemčije z zgoraj

omenjenimi državami brez boja končajo z rezultatom 2 : 2. Ironija je bila, da bi morali Nemci

v zadnjem krogu igrati s Poljaki. Ker so imeli Nemci ½ točke prednosti pred Poljaki, jim je

dogovorjen rezultat 2 : 2 prišel zelo prav. Zmagovalna trofeja, prehodni Hamilton-Russelov

pokal, je ostala kar v Buenos Airesu, saj ni bilo nikogar, ki bi jo odnesel v Nemčijo. Celotna

nemška ekipa, ki je na olimpijadi tako zmagala, je zaprosila za azil v Argentini. Po olimpijadi

so nemškemu zgledu sledili še številni drugi šahisti kot npr. Stahlberg, Najdorf, Czerniak,

Pelikan itd. Argentina je zato lahko prirejala močne mednarodne turnirje tudi v času druge

svetovne vojne v Buenos Airesu in Mar del Plati.626

Mednarodni šahovski turnirji pa so bili v Evropi praktično za 5 let prekinjeni. Vidmar je

takrat takole razmišljal :

» Zdaj je bilo jasno, da velikih mednarodnih turnirjev dolgo več ne bo. Bolj in bolj pa so se

zbirali nad mojo domovino temni oblaki. Začel sem slutiti, da ne bom več zlepa prodiral po

svojih dveh življenskih tirih, čeprav se mi je vrnila stara življenska sila, da se bom prav kmalu

boril za golo življenje. Močne skrbi so me začele obiskovati. Včasih so mi misli uhajale v

Ameriko, kjer bi bil pred nemškim fašizmom na varnem, kjer bi lahko delal v svoji stroki in

igral šah. Toda takšnih misli me je bilo vselej sram : preveč sem bil vraščen v domačo zemljo,

626 Ozren Nedeljković, Istorijat šahovskih olimpijada, v : Turnir nacija Dubrovnik 1950, IX. Šahovska

olimpijada, Izd. Šahovski savez Jugoslavije, Beograd 1951, str. 15.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 167 preveč vdan svoji domovini, da bi bil kdaj resno hotel misliti na sramoten pobeg. Odločil sem

se, da bom kljuboval viharju, ki se bo razbesnel nad našo zemljo in našimi ljudmi, kakor mož.

Te odločitve se nisem nikoli kesal, čeprav mi je prinesla temne dneve in mi skoraj uničila

dragocena leta«.627

V Južni Ameriki oz. v Argentini so bili v obdobju 1939 – 1945 naslednji mednarodni

turnirji : 1. Buenos Aires 1939 (1.-2. Najdorf, Keres), 2. Mar del Plata 1941 (1. Stahlberg), 3.

Buenos Aires 1941 (1.-2. Najdorf, Stahlberg), 4. Mar del Plata 1942 (1. Najdorf), 5. Mar del

Plata 1943 (1. Najdorf ) in 6. Mar del Plata 1944 (1.-2. Najdorf, Pilnik).628

V Evropi oz. v Španiji, ki je bila v drugi svetovni vojni neutralna, je bil največji turnir v

Madridu 1943 (1. Keres) in manjši v Gijonu 1944 (1. Aljehin).629

Nacistična Nemčija oz. »Grossdeutsche Schachbund« je prirejala turnirje, kjer so

nastopali najboljši šahisti iz Reicha in dežel, ki jih je Nemčija »osvobodila«. Na turnirjih, ki

so jih nacisti prirejali v Krakovu 1940 (1. Bogoljubov), Münchenu 1941 (1. Stoltz), Krakovu

1941 (1.-2. Aljehin, Schmidt), Salzburgu 1942 (1. Aljehin), Münchenu 1942 (1. Aljehin),

Krakovu 1942 (1. Aljehin), Pragi 1942 (1.-2. Aljehin, Junge), Pragi 1943 (1. Aljehin),

Salzburgu 1943 (1.-2. Aljehin, Keres) in Radomu 1944 (1. Bogoljubov) je praviloma

zmagoval Aljehin, ker so mu konkurirali razmeroma skromni nemški šahisti razen

Bogoljubova ter redki predstavniki dežel pod nemškim vojaškim škornjem npr. Čehi Foltys,

Opočensky, Podgorny in Rohaček, Madžara Barcza in Rethy, Estonca Keres in Schmidt,

Šveda Lundin in Stoltz, Finec Böök, Nizozemec Cortlever, Avstrijec Lokvenc in Hrvat Rabar.

Drugi šahisti so bili na frontah, v odporniških gibanjih in zaporih ali pa so spoštovali kulturni

molk, ki je vključeval abstinenco na nemških šahovskih turnirjih.630

Svetovni prvak Aljehin tega molka ni spoštoval, saj so ga nacisti potrebovali za večji

ugled turnirjev, ki so jih prirejali. Aljehin je verjetno poznal Beauvaisov izrek : »Molk

ljudstva je opomin tiranom«.631

Slovenski šahisti na čelu z Vidmarjem in Pircom so v obdobju okupacije 1941 – 1945

spoštovali idejo Osvobodilne fronte o popolnem kulturnem molku, saj tako ni bilo nobene

javne šahovske prireditve. Vidmar je v tem času predaval na ljubljanski univerzi in bil tri leta

predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kar ga je nedvomno varovalo

627 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 585. 628 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 164-175. 629 Prav tam, str. 164-175. 630 Janez Stupica, Aljehin, n.d. str. 230. 631 Prav tam, str. 230.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 168 najneprijetnejših prijemov zločinskih okupatorjev. V tem času je tudi veliko pisal in izdal dve

knjigi z naslovom Veletransformatorski problemi (Ljubljana 1942) in Transformation und

Energieübertragung ( Ljubljana 1944), saj je avgusta 1941 obljubil vodstvu OF, da bo v letih

okupacije pripravljal elektrifikacijo prihajajoče nove Jugoslavije.632

Šahovska veja njegovega življenja se je v letih okupacije skoraj popolnoma posušila.

Svetovni šahovski časopisi ga niso več dosegali, številni pa so z izdajo tudi prenehali, kot npr.

Wiener Schachzeitung (1938), Šahovski glasnik (1939) in Deutsche Schachzeitung (1943).

V času okupacije pa sta Vidmar in Pirc vsak torek popoldan v Vidmarjevem stanovanju pod

Rožnikom redno trenirala, da ne bi »pozabila«. V dveh letih sta odigrala okoli 1000 prostih

partij, s približno enakim rezultatom.633

Šahovski svet je v obdobju druge svetovne vojne izgubil nekaj odličnih šahistov kot

npr. Przepiorko (1940), Spielmanna (1942), Rabinoviča (1943), Menčikovo (1944), Marshalla

(1944) in dva bivša svetovna šahovska prvaka Laskerja (New York, 13. 1. 1941) in

Capablanco (New York, 8. 3. 1942) s katerimi se je, kot smo videli, na mednarodnih turnirjih

srečeval tudi dr. Vidmar. Življenje so izgubili tudi Bröder (1943), Furlani, padel je kot

partizan v začetku leta 1944 med pohodom XIV. divizije na Štajersko in Šorli (1945). Drugi

jugoslovanski velemojster Kostić je vojno preživel v Vršcu in ni igral na šahovskih turnirjih v

režiji nacistov.634

632 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 585. 633 Vasja Pirc, Sto izbranih partij, DZS, Ljubljana 1967, str. 18. 634 Slovenski šah, n.d. str. 33-34.


22. OD LJUBLJANE 1945/46 DO OPATIJE 1953

Ko se je druga svetovna vojna končala, si je dr. Vidmar že »nadel sedmi križ«. Za

uspešne nastope na mednarodnih turnirjih je bilo že prepozno, ne pa za znanstveno in

pisateljsko delovanje. Postal je dekan Tehniške fakultete, rektor Univerze, član SAZU in ob

tem ustanovil in vodil še inštitut za elektrotehniško gospodarstvo, ki se je imenoval po

njem.635

Tu in tam je še sedel za šahovnico ter se spopadel z mnogo mlajšimi nasprotniki. V tem

drugem jugoslovanskem šahovskem obdobju je igral samo še na 4 mednarodnih turnirjih, in

sicer : v Ljubljani 1945/46, Groningenu 1946, Baslu 1952 in v Opatiji 1953. leta, ki jih bom v

nadaljevanju podrobneje predstavil.

22.1. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR LJUBLJANA 1945/46

Ker je Vidmarju oktobra 1945 potekla funkcija predsednika SAZU, se je lahko

»spomnil« tudi na šah. Takole pravi :

» Nova Jugoslavija je odprla šahu nesluten razmah. V šahu je videla vzgojno sredstvo prvega

reda, pa je z vso energijo posegla po njem. Takoj mi je bilo jasno, da odslej ne bom smel več

čakati na velike šahovske turnirje, da sem domačemu šahu zelo potreben, da bom moral

sodelovati v nacionalnih turnirjih in pisati šahovske knjige.

Zato sem se takoj odzval vabilu Slovenske šahovske zveze, naj pomagam organizirati Turnir

Osvoboditve, ki bi se naj vršil ob koncu 1945. leta«. 636

V začetku novembra 1945 je bil odobren načrt, ki ga je sestavil Pirc, da se konec

decembra organizira v Ljubljani Turnir osvoboditve z 12 udeleženci. Igrali bi naj najmočnejši

jugoslovanski mojstri ter po en predstavnik Češkoslovaške in ZSSR. Ta interesantna ideja pa

se ni uresničila saj sta udeležbo odpovedala prvak Jugoslavije za leto 1945 dr. Trifunović in

dr. Asztalos ter Botvinnik, ki je bil najavljen, vendar je prepozno dobil vabilo.637

635 Elektroinštitut Milan Vidmar, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana. Ustanovljen je bil 2. junija 1948. 636 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 587. 637 Vasja Pirc, Šahovski turnir Osvoboditve v Ljubljani 1945/46, DZS, Ljubljana, str. 8-9.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 170 Končno je izpadel kot močan in zanimiv turnir jugoslovanskih mojstrov z udeležbo

mojstra Pachmana638 iz Češkoslovaške. Pokrovitelj turnirja je bil predsednik SNOS-a dr. Josip

Vidmar. Ta turnir 10 igralcev je sodil v razred hastingških novoletnih turnirjev, čeprav v

bistvu turnir ni bil mednaroden. Po pravilu bi morala biti vsaj polovica šahistov tujcev, vendar

ga vseeno omenjam, ker ima nemalo zaslug za pospešen razvoj jugoslovanskega in

slovenskega šaha sploh. Kot turnirski prostor je bila določena kavarna Evropa , ki je imela v

ljubljanskem šahovskem življenju že 30- letno tradicijo, prostori sami pa so bili premajhni

glede na zanimanje občinstva. Turnir je trajal od 26. decembra 1945 do 5. januarja 1946.

Igralni čas je bil od 15. 00 – 20. 00 in od 22. 00 – 24. 00. V prvih 2, 5 urah je bilo potrebno

napraviti po 40 potez, v vsaki nadaljni uri pa po 16 potez. Prosta dneva za igranje prekinjenih

partij sta bila 31. 12. 1945 in 4. 1. 1946. Pri žrebanju 26. 12. ob 11. 00 uri so dobili šahisti

naslednje številke :

1. Pirc (Ljubljana), 2. Preinfalk (Ljubljana ) 3. Puc 639 (Ljubljana), 4. dr. Vidmar (Ljubljana),

5. Milić 640 (Beograd ), 6. Pachman (Praga), 7. Rabar 641(Zagreb), 8. Tomović (Beograd), 9.

Gligorić 642 (Beograd) in 10. Vidmar ml. (Ljubljana). Turnirski vodja je bil Rudolf Mrzlikar,

njegovi pomočniki pa J.Erker, L. Hren, V. Pesek, J. Posavec in D. Požar.643

Favoriti za zmago, po javnem mnenju, so bili Pirc, dr. Vidmar in 23- letni mojster

Gligorić, ki je zasedel 2. mesto na I. šahovskem prvenstvu Jugoslavije v Novem Sadu 1945 in

zmagal kot gost na prvenstvu Bolgarije v Sofiji 1945. leta.644

1. mesto je s 7, 5 točkami (+ 6 – 0 = 3) iz 9 partij osvojil po pričakovanju Gligorić, ki je

za nagrado dobil 6000 din. Vodil je od 3. kola sam in zmagal na tako kratkem turnirju z

dvema točkama naskoka. Pokazal je veliko sigurnost v vseh fazah igre in je z odličnim

poznavanjem šahovskih otvoritev z lahkoto zmagal. Velemojster Vidmar, ki je edino partijo

na turnirju izgubil z Gligorićem, je o njem zapisal naslednje :

638 Ludek Pachman (1924- 2003), češkoslovaški šahovski velemojster (1954), teoretik in pisec,v: Harry

Golombek, n.d. str. 213-214. 639 Stojan Puc (1921- 2004), jugoslovanski ( slovenski ) šahovski velemojster ( 1984 ), v: Slovenski šah, n.d.

str. 64. 640 Borislav Milič (1925- 1986), jugoslovanski šahovski velemojster (1977), v: Harry Golombek, n.d. str. 180. 641 Braslav Rabar (1919- 1973), jugoslovanski mednarodni mojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 261. 642 Svetozar Gligorić (1923), jugoslovanski šahovski velemojster (1951), pisec in teoretik, 11-kratni šahovski

prvak Jugoslavije in zmagovalec na 50-ih mednarodnih šahovskih turnirjih. 643 Vasja Pirc, n.d. str. 9-10. 644 Prav tam, str. 10.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 171 » Turnir osvoboditve je poklonil zmago mlademu srbskemu mojstru Gligoriću. Moje izkušeno

oko je takoj ugotovilo, da vstaja v Gligoriću velik jugoslovanski mojster. Še pred turnirjem

sem prerokoval njegovo zmago : njegov talent, njegova ambicija- zmaga v tem še skromnem

turnirju mu je zelo mnogo pomenila-njegova mladost so mu gradile zanesljiv temelj, da je

zanj postavljal svoj prvi uspeh.

Odkritosrčno sem se veselil tega uspeha. Saj sem že moral misliti na svojega naslednika, ki bi

naj pobral jugoslovansko šahovsko zastavo, ko bo dokončno zdrknila iz mojih rok«.645

2.- 3. mesto sta si s 5, 5 točkami razdelila dr. Vidmar (+ 3 – 1 = 5) in njegov sin ing.

Vidmar ml. ter prejela vsak po 4500 din denarne nagrade. Senior turnirja dr. Vidmar je

nastopil na turnirju prvič po petletnem premoru, to pa je bil gotovo vzrok, da je igral otvoritve

v nekaterih partijah nezanesljivo, npr. kot beli v 3. kolu proti Gligoriću. Vse tri partije, ki jih

je dobil proti Rabarju (1. kolo), Pucu (6. kolo) in Miliću (8. kolo), pa je odigral v svojem

najboljšem klasičnem slogu. Vse podrobnosti pa so razvidne iz turnirske tabele, predvsem

slab rezultat velemojstra Pirca in perspektivnega mojstra Pachmana. Pirc kot kronist tega

turnirja je na koncu zabeležil, da so dr. Vidmar, Pirc in Puc med turnirjem bolehali zaradi

močnega prehlada, kar jih je tu in tam oviralo pri igri.646

Na zaključni slovesnosti, ki je bila 5. 1. 1946 je sprejel in pozdravil vse udeležence

turnirja predsednik SNOS-a dr. Josip Vidmar, mlajši brat dr. Milana Vidmarja. Nagrade, ki so

bile od 6000 din za 1. mesto do 300 din za 10. mesto, pa je razdelil predsednik pripravljalnega

odbora Slovenske šahovske zveze dr. Anton Bajec. Predsedstvo SNOS-a pa je podarilo še

2000 din za najlepše partije na turnirju. 1000 din je za najlepšo partijo prejel mojster Preinfalk

za zmago v 6. kolu (1. 1. 1946) proti Miliću, ki se je končala v 20. potezi. 2. in 3. nagrado, ki

je vsaka znašala po 500 din pa sta dobila Pachman za zmago proti Preinfalku in Puc prav tako

za zmago proti Preinfalku.647

4. 1. 1946 je bil še hitropotezni turnir, kjer je poleg večine mojstrov igralo tudi nekaj

najboljših ljubljanskih amaterjev. Zmagal je Gligorić s 13, 5 točkami iz 15 partij in dobil 500

din nagrade. Kot zanimivost naj omenim še, da je paralelno s turnirjem v Ljubljani potekal v

Hastingsu 1945/46 božično-novoletni mednarodni turnir na katerem je 1. mesto osvojil dr.

Tartakower.648 645 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 588. 646 Vasja Pirc, n.d. str. 12. 647 Vasja Pirc, n.d. str. 10. 648 Prav tam, str. 10.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 172 22.2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI VELETURNIR GRONINGEN 1946

V juliju 1946 leta je Vidmar dobil vabilo na mednarodni veleturnir v Groningen na

Nizozemsko, kjer še ni nikoli igral. Nizozemci se ga niso prej nikoli spomnili, kljub temu, da

so organizirali nekaj turnirjev med obema vojnama v Amsterdamu, Haagu in Noordwijku.

Najbolj znan je veleturnir v Amsterdamu 1938 (A. V. R. O.), kjer je igralo 8 najboljših

šahistov na svetu (1.-2. Keres, Fine). Vidmar je z veseljem in z veliko odgovornostjo sprejel

vabilo na prvi veliki povojni turnir v Groningenu, ki je trajal od 12. 8. – 7. 9. 1946. Potoval je

na relaciji Ljubljana- Beograd in nato z letalom v Prago in Amsterdam. Nato pa z vlakom v

Groningen. Pogoji življenja v Groningenu so bili zelo slabi, saj se je Nizozemska po vojni

težko »postavljala na noge« in normalno je bilo, da ni zmogla takratnim najboljšim šahistom

nuditi vse najboljše, kar šahovski boji od igralcev zahtevajo.649

Sovjetski velemojstri, ki jim je bilo posebno važno, da se afirmirajo, so imeli pomoč

svoje ambasade v Haagu, Euwe je bil pravzaprav doma, Vidmar pa je bil za turnir

nepripravljen, obremenjen z leti in prepuščen samemu sebi, saj je njegov sekundant Šiška650 v

Beogradu zbolel in se je moral vrniti v Ljubljano. Da v Groningenu velemojster Vidmar ne bo

deležen ne udobja in ne ugodja je tako vedel že prvi dan. Problem je bila slaba prehrana v

hotelu Frigge.651

Turnirski vodja je bil dunajčan Hans Kmoch, ki je v turnirsko tabelo po žrebu vpisal

naslednje povabljene šahiste iz 12 držav : 1. Smislov 652 (ZSSR), 2. H. Steiner (ZDA), 3.

Botvinnik (ZSSR), 4. Denker (ZDA), 5. Boleslavski 653 (ZSSR), 6. O' Kelly (Belgija), 7. dr.

Bernstein (Francija), 8. dr. Euwe (Nizozemska), 9. Stoltz (Švedska), 10. Flohr (ZSSR), 11. dr.

Tartakower (Francija), 12. Kotov 654 (ZSSR), 13. Yanovsky (Kanada), 14. Kottnauer

(Češkoslovaška), 15. Christoffel (Švica), 16. Guimard 655 (Argentina),

649 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 588-589. 650 Jože Šiška (1917- 1999), jugoslovanski (slovenski) šahovski mojster (1971), v: Slovenski šah, n.d. str. 106. 651 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 590. 652 Vasilij (Vasiljevič) Smislov (1921), sovjetski šahovski velemojster (1950) in 7 svetovni prvak 1957/58, v:

Harry Golombek, n.d. str. 293-294. 653 Isaak (Efremovič) Boleslavski (1919- 1977), sovjetski šahovski velemojster (1950), pisec in teoretik,v: Harry

Golombek, n.d. str. 33-34. 654 Aleksander (Aleksandrovič) Kotov (1913- 1981), sovjetski šahovski velemojster (1950), v: Harry Golombek,

n.d. str. 142. 655 Carlos Guimard (1913- 1998), argentinski mednarodni mojster (1950), v : Harry Golombek, n.d. str. 97.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 173 17. Najdorf 656 (Argentina), 18. Szabo (Madžarska), 19. Lundin (Švedska) in 20. dr. Vidmar

(Jugoslavija).657

Mednarodni turnir, ki je bil posvečen 75- letnici šahovskega kluba Staunton v

Groningenu, se je začel s svečano otvoritvijo 12. avgusta 1946 ob 11.00 uri, kjer je vse goste

in nastopajoče pozdravil župan mesta Mr. P. J. W. H. Cort van der Linden. Igralni čas je bil

od 14.00 – 19.00, prekinjene partije pa so se igrale naslednji dan zjutraj od 8.30 – 10.30. Pet

dni pa je bilo popolnoma prostih. Igralci so morali v 1 uri potegniti 16 potez, oz. prva časovna

kontrola je bila po 40. potezah. Nagradni fond je presegel 10.000 guldnov (1$ = 2, 5 guldna),

nagrad pa je bilo 12, od 1500 guldnov za 1. mesto do 330 guldnov za 12. mesto. Vsi ostali

igralci pa so dobili 30 guldnov za vsako točko. Podeljene pa so bile tudi številne specialne

nagrade za najlepše partije, turnir pa je bil dobro obiskan, saj je več kot 12.000 obiskovalcev

plačalo vstopnino.658

Še pred veleturnirjem v Groningenu je 24. marca 1946 umrl na Portugalskem v mestu

Estoril svetovni šahovski prvak Aljehin. Na zahodu so razmišljali, da bi naslov svetovnega

prvaka vrnili Euweju, nato izbrali izzivalca in priredili dvoboj za prvaka. Seveda pa takšna

perspektiva ni dišala Botvinniku, ki se je v Groningenu močno potrudil, da bi dokazal svojo

premoč nad Euwejem. Njegova naloga je bila toliko lažja, saj na turnirju niso nastopili Keres,

Reshevsky in ne Fine. V odlični formi je v Groningen prispel tudi Euwe, v medsebojnih

partijah je vodil proti Botvinniku s 3, 5 : 1, 5, in maratonski turnir z 20 udeleženci se je

sprevrgel v veliko »dirko« med Euwejem in Botvinnikom.659

Po prvih 7. kolih je bil vrstni red naslednji :

1. Botvinnik 6, 5; 2. Euwe 6; 3.-5. Smislov, Denker, Tartakower 5, 5; ... 18.-20. Vidmar 1, 5

točke. Oba glavna favorita sta začela s po štirimi zmagami. Nato je Botvinnik zmagal še

petič- proti Vidmarju, medtem ko je Euwe remiziral z Najdorfom. Po 6. kolu sta bila znova v

vodstvu, saj je Botvinnik le remiziral z Denkerjem, Euwe pa je premagal Szaba. Vidmar je v 7

kolih trikrat remiziral (H. Steiner, Kotov, Denker) in kar štirikrat izgubil (Smislov,

Tartakower, Botvinnik, Yanovsky ).660

Po 10 kolih oz. po dobri polovici turnirja je bil vrstni red naslednji :

656 Miguel Najdorf (1910- 1997), argentinski šahovski velemojster (1950), v: Harry Golombek, n.d. str. 186-187. 657 Dr. Max Euwe en Hans Kmoch, Groningen 1946, Het Staunton Wereldschaaktournooi, Groningen 1947,

str. 18. 658 Prav tam, str. 18-20. 659 Gari Kasparov, Moji veliki predhodniki 2, Od Euweja do Talja, Šahohlačnik, Maribor 2006, str. 95. 660 Gari Kasparov, n.d. str. 96-97.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 174 1. Botvinnik 9; 2. Euwe 7, 5; 3.-4. Smislov, Denker 7; ... 17.-19. Vidmar 2, 5 točk. Euwe je

zaostajal za Botvinnikom za poldrugo točko. Ogorčen boj med obema se je v 10. kolu končal

z remijem v znameniti trdnjavski končnici. Vidmar je v teh 3 kolih remiziral s Kottnauerjem

in Boleslavskim ter izgubil s švicarskim vice-prvakom Christoffelom.661

Boj za zmago v Groningenu 1946 se seveda še ni končal. Euwe je v naslednjih 5 kolih

premagal vse nasprotnike : Denkerja, Boleslavskega, O' Kellyija, dr. Bernsteina in dr.

Vidmarja. Prehitel je Botvinnika za celo točko, ki je izgubil v 14. in 15. kolu s Kotovom in

Yanovskyim. Vrstni red po 15. kolih je tako bil :

1. Euwe 12, 5; 2. Botvinnik 11, 5; 3. Smislov 10, 5; 4. Szabo 9, 5; ... 18.-19. Vidmar 4 točke.

Vidmar je remiziral z O' Kellyijem, Bernsteinom in Najdorfom, izgubil pa z Guimardom in

Euwejem.662

Botvinnik je v nadaljevanju trikrat zmagal in prehitel Euweja za ½ točke, ki je le trikrat

remiziral. Vidmar je v 17. kolu premagal Stoltza s črnimi figurami in se mu tako revanžiral za

poraz na Bledu 1931. Zadnje, 19. kolo, je ponudilo kulminacijo neverjetnega dvoboja saj je

Botvinnik izgubil proti neprijetnemu Najdorfu in prepustil usodo turnirja v roke Euweju, ki pa

priložnosti ni izkoristil in je prav tako izgubil proti Kotovu. Kljub vsemu je Euwe štel

veleturnir v Groningenu 1946 za najboljši turnir v svoji karieri.663

1. mesto je s 14, 5 točkami (+ 13 – 3 = 3) iz 19 partij osvojil Botvinnik in dobil 1500

guldenov denarne nagrade, pred Euwejem, ki je zasedel 2. mesto s 14. točkami (+ 11 – 2 = 6)

in prejel 1250 guldenov. 3. mesto si je priboril 25- letni Smislov z 12, 5 točkami (+ 7 – 1 =

11) in za nagrado dobil 1000 guldnov. Na naslednjih mestih, ki so tudi prinašale nagrade so

bili : 4.-5. Najdorf, Szabo 11, 5; 6.-7. Boleslavski, Flohr 11; 8.-9. Lundin, Stoltz 10, 5 in 10.-

12. Denker, Kotov, Tartakower 9, 5; itd. 664

Kako je v Groningenu 1946 igral dr. Vidmar? Osvojil je 6, 5 točke (+ 1 – 7 = 11) iz 19

partij in zasedel skromno 17. mesto. Ko se podrobneje pregledajo njegove partije iz

Groningena, se vidi, da je igral znatno boljše, kot pa nam to prikazuje turnirska tabela.

Manjkali sta mu tehnika, vzdržljivost in teoretska priprava za tako močan turnir. Vidmar nam

takole opisuje veleturnir v Groningenu 1946. leta :

661 Gari Kasparov, n.d. str. 99 in 173. 662 Gari Kasparov, n.d. str. 103-104 in 176. 663 Prav tam, str. 104. 664 Max Euwe en Hans Kmoch, n.d. str. 19-20.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 175 » Prav nič se ne čudim, da sem bil v Groningenu neobičajno miroljuben in da so se mi

primerili neverjetni zlomi. V partiji z Američanom Steinerjem sem imel že boljšo pozicijo, pa

sem ponudil remi. Sovjetski velemojster Kotov me je zmerjal, ko sem mu v zmagoviti poziciji

predlagal remi. V partiji z madžarskim velemojstrom Szabom sem imel premoč kmeta in

dobro pozicijo, pa sem se zadovoljil z remijem. Velemojster Najdorf mi je ušel v remi, ko sem

že imel premoč figure. Več kakor sem dosegel, v Groningenu kratko malo nisem zmogel. ...

Za seboj imam dolgo vrsto veleturnirjev, med njimi pa ni nobenega, ki bi bil le malo podoben

ponesrečenemu v Groningenu 1946. ...

Holandci so tarnali, da jim je druga svetovna vojna uničila blaginjo. Toda veleturnirji se ne

menijo za posledice velikih vojn in napenjajo živce, voljo ter iznajdljivost svojih tekmovalcev

ne glede na politične katastrofe. Predvojnih holandskih razmer ne poznam, povojne so mi bile

v Groningenu 1946. leta neznosne. Veleturnir v Groningenu mi je nazorno dokazal, da

velemojster zrelih let ni kos težki turnirski igri, če nima potrebnega udobja oziroma ugodja.

Kar oddahnil sem se, ko sem po končanem turnirju sedel v letalo, ki me je odneslo v Zürich.

Tam sem preživel nekaj prijetnih dni, nato pa sem se vrnil skozi Avstrijo domov«.665

Končno pa je turnir v Groningenu pokazal, da so prišli v šahu novi časi. Talent sam ni

bil več dovolj. Šah zahteva mukotrpno delo in celovito osebnost, kar nam je rezultat v

Groningenu tudi jasno pokazal. Na prvih mestih so bili predstavniki sovjetske šahovske šole,

ki je prevzela dominacijo v svetovnem šahu. Med njimi se je odlično držal Euwe, ki je vedno

bil marljiv šahovski »delavec«. Za stare turnirske »leve« - dr. Vidmarja, dr. Bernsteina in dr.

Tartakowerja pa ni bilo več upanja.666

Od 190 partij je bilo odločenih 112 (58, 9 %), neodločenih pa 78 (41, 1 %).667

665 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja...,n.d. str. 591-592. 666 Šahovski vjesnik (Zagreb) 1946, letnik I. št. 3, str. 44. 667 Dr. P. Feenstra Kuiper, n.d. str. 239.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 176 Slika 13: Mednarodni šahovski veleturnir Groningen 1946

Vir: Chess (London) 1946, letnik 12, št. 10, str. 6.

22.3. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR BASEL 1952

Šahovski organizatorji v švicarskem Baslu so v času od 26. 1. – 2. 2. 1952 priredili

manjši mednarodni šahovski turnir v spomin svojemu šahovskemu mojstru, piscu in

organizatorju dr. Erwinu Voellmyju.668 Na turnirju je igralo 8 šahistov iz 4. držav. Od

domačinov so sodelovali Schudel, Leepin, Müller J. Müller H. in Christoffel, od tujcev pa dr.

Euwe (Nizozemska), dr. Vidmar (Jugoslavija) in Teschner.669 Turnir je obetal precej ostro

borbo povabljene trojice za prvo mesto, da pa švicarski mojstri ne bodo dosegli pomembnih

uspehov, so Švicarji verjetno pričakovali.670

Nekaj malega je o turnirju v Baslu pisal beograjski »Šah«, partijo Vidmar – Christoffel

(1 : 0) pa je objavil »Deutsche Schachzeitung«.671

668 Dr. Erwin Voellmy (1886-1951), švicarski šahovski mojster in urednik šahovske rubrike v listu Basler

Nachrichten več kot 40 let, v : Harry Golombek, n.d. str. 342. 669 Rudolf Teschner (1922- 2006), nemški mednarodni mojster (1957), v: Harry Golombek, n.d. str. 329-330. 670 ŠAH (Beograd) 1952, letnik VI, št. 4, str. 113. 671 Deutsche Schachzeitung 1952, letnik 101, št. 6, str. 135-136.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 177 Mali turnir v Baslu 1952 je jugoslovanskemu šahu prinesel veliko presenečenje, ker je

na njem 1. mesto s 5, 5 točke (+ 4 – 0 = 3) iz 7 partij osvojil dr. Vidmar. Vidmar, ki je bil s 66

leti najstarejši igralec, je pristopil na turnir premišljeno in s čvrsto voljo, da zasede 1. mesto. S

polstoletnimi izkušnjami, z racionalno in sigurno igro, je velemojster Vidmar plan tudi

uspešno ostvaril. Vse partije, ki jih je remiziral, so bile kratke, predvsem tista s Teschnerjem

je trajala le 9 potez. Miroljubnost v teh partijah mu je dovoljevala, da gre »zgodaj v posteljo«

in da naslednji dan partnerja pričaka s kar največ energije. Tako je zmagal v vseh štirih

partijah proti Švicarjem, še posebno lepa je bila zmaga proti Christoffelu v 19. potezi, saj se

mu je tako oddolžil za poraz v Groningenu 1946.672

2. mesto je s 5 točkami (+ 3 – 0 = 4) osvojil Euwe, kar je bilo za njega majhno

razočaranje, saj je bil v januarju 1952 zmagovalec mednarodnega tradicionalnega turnirja v

Beverwijku na Nizozemskem. Tudi tokrat je Euwe pokazal odlično znanje šahovske teorije,

vendar so mu vseeno baselski mojstri Schudel in Leepin, na veliko veselje Švicarjev,

odščipnili ½ točke. Vse podrobnosti pa so razvidne iz turnirske tabele, ne pa tudi ta, da je

med turnirjem največ švicarske čokolade pojedel Teschner.673

22.4. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR OPATIJA 1953

Na enem od sestankov odbora Šahovske zveze Hrvaške spomladi 1953. leta je padla

ideja o organiziranju mednarodnega turnirja v jesenski sezoni v Opatiji na osnovi sodelovanja

s turističnimi ustanovami. Turistični biro v Opatiji je idejo sprejel in zasigural svoj del

financiranja turnirja, ostala pomoč pa je prišla od Šahovske zveze Jugoslavije s predsednikom

Brankom Jevremovićem na čelu. Tako je lahko Šahovka zveza Hrvaške v času od 14. 9. – 5.

10. 1953 organizirala mednarodni šahovski turnir z 18 udeleženci iz 8 držav. Igrali so

naslednji : Dr. Vidmar, ing. Vidmar ml. , Nikolac, Bertok, Udovčić, 674 Milić, Ivkov, 675

672 ŠAH (Beograd), n.d. str. 113. 673 Prav tam, str. 113 674 Mijo Udovčić (1920- 1984), jugoslovanski šahovski velemojster (1962 ), v: Harry Golombek, n.d. str. 336. 675 Borislav Ivkov (1933), jugoslovanski šahovski velemojster (1955), prvi svetovni mladinski prvak 1951, v:

Harry Golombek, n.d. str. 112-113.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 178 Pirc, Rabar, Fuderer, Matanović 676 (vsi Jugoslavija), Unzicker 677 (ZRN), Donner 678

(Nizozemska), Beni (Avstrija), Golombek (Anglija), Porreca (Italija), Kupper (Švica) in

Wade (Nova Zelandija).679

14. septembra zvečer je v dvorani hotela Palma Branko Jevremović s pozdravnim

govorom odprl mednarodni turnir v Opatiji. V imenu šahistov pa je dr. Vidmar dejal, da je

Opatija zaradi lepot pravo mesto za šahovske turnirje. Nato je sodnik turnirja Vladimir

Vuković spomnil udeležence na mednarodni gambitni turnir v Opatiji (Abbazia) 1912. leta na

katerem je zmagal bodoči velemojster Rudolf Spielmann. Turnir v Opatiji 1953 je bil dobro

zapisan v naši in tuji šahovski javnosti. Zanimiva sestava udeležencev, npr. Ivkov je imel 19

let, dr. Vidmar pa 68, dober teoretski nivo in lep uspeh jugoslovanskih mojstrov, so bile

glavne karakteristike tega turnirja, ki ga lahko primerjamo z mednarodnim turnirjem v

Bukarešti 1953 (1. Spaski) in Mar del Plati 1953 (1. Gligorić). Skupaj z II. turnirjem

kandidatov v Zürich – Neuhausenu 1953 (1. Smislov) za izzivalca svetovnega prvaka

Botvinnika, so bili ti turnirji najvažnejši šahovski dogodki v 1953. letu. 680

Vodilna skupina se je formirala že v prvih kolih in je obdržala svoje pozicije v glavnem

do konca turnirja. Po 5 kolih je bil vrstni red naslednji :

1.-3. Matanović, Fuderer, Rabar 4, 5 ; 4.-5. Donner, Porreca 3 ; 6.-9. Pirc, Bertok, Unzicker,

Vidmar ml. 2, 5 ; ... 15.-17. dr. Vidmar, Udovčič, Nikolac 1, 5 točke. Vidmar je remiziral s

sinom Milanom, Wadeom in Pircom ter izgubil z Andrijo Fudererjem, ki je spadal z

Matanovićem in Ivkovom med perspektivno trojico jugoslovanskega šaha. Nijansiranje

uvrstitve med trojico, ki je odlično štartala na turnirju, je potekala počasi in se zaključila že v

14. kolu. Rabar je v 6. kolu začel s svojo serijo 9 remijev in se je vse bolj ustalil na 3. mestu.

Fuderer je »pobegnil« Matanoviću v 9. in 10. kolu za ½ točke, v 11. kolu pa je z njim izgubil.

Po 14 kolih pa je bil vrstni red naslednji :

1. Matanović 11; 2. Fuderer 10; 3.-4. Ivkov, Rabar 9; 5.-6. Unzicker, Donner 8, 5; 7. Pirc 8 ;

... 15.-17. dr. Vidmar, Wade, Nikolac 5 točk. Od 6. do 14. kola je Vidmar remiziral z

Ivkovom, Bertokom, Donnerjem, Golombekom, Nikolcem, izgubil z Unzickerjem,

676 Aleksandar Matanović (1930), jugoslovanski šahovski velemojster (1955), v: Harry Golombek, n.d. str. 168. 677 Wolfgang Unzicker (1925- 2006), nemški šahovski velemojster (1954), v: Harry Golombek, n.d. str. 337. 678 Hendrikus Donner (1927- 1988), nizozemski šahovski velemojster (1959), v: Harry Golombek, n.d. str. 66. 679 Jugoslavenski šahovski glasnik (Zagreb) 1953, letnik I, št. 11-12, str. 306. 680 Prav tam, str. 306.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 179 Udovčičom in Benijem. Edino zmago, ki je bila zadnja na mednarodnih turnirjih, je dosegel v

9. kolu, ko je premagal italijanskega šahista Porreco z belimi figurami v 39. potezi.681

Odločilno je bilo tudi 15. kolo, ko je Rabar, ki se je boril za 3. mesto, premagal dr.

Vidmarja, ostala konkurenca za to mesto pa je izgubila. Ivkova je premagal Fuderer,

Unzickerja razigrani Milić, Donnerja Beni, Pirca pa Wade. Do konca turnirja so prvi trojici

zadostovali samo remiji, ki so jih tudi z lahkoto dosegli in tako je turnirska tabela prišla v

svojo zaključno fazo. Vrstni red nagrajencev, žal ni poročil o denarnih nagradah, je bil

naslednji :

1. Matanović 13 ; 2. Fuderer 12 ; 3. Rabar 11 ; 4.-6. Unzicker, Pirc, Ivkov 10 ; 7.-8. Milić,

Donner 9 točk itd.682

Velemojster dr. Milan Vidmar je v Opatiji 1953, na zadnjem mednarodnem šahovskem

turnirju s svoji karieri, zasedel zadnje, 18. mesto s 5, 5 točkami (+ 1 – 7 = 9) iz 17 partij.

Njegova zadnja šahovska partija pa je bila poraz s švicarskim mojstrom Kupperjem s črnimi

figurami v 41. potezi. Kako pa je opatijski mednarodni turnir doživel dr. Vidmar ?

» Ne vem, zakaj sem se nazadnje vdal prigovarjanju prirediteljev tega turnirja in se odločil,

da sodelujem. Ne trdim, da je zaradi tega izbruhnil v meni že tleči bolezenski požar : po

napovedi tovariša dr. med. M. Hribarja je bilo treba pričakovati, da se mi oglasi srce.

Kmalu po začetku opatijskega turnirja sem opazno zbolel. Prav dobro se spominjam težav, ki

sem jih imel, da sem od kavarne takratnega hotela Moskva prilezel na komaj opazni hribček v

smeri proti Reki, v razdaljo nekaj sto metrov, kjer je bil naš turnirski lokal.

Ves sem bil premočen od potu, ko sem se usedel za šahovnico. Noči sem imel nepopisno

nemirne. Najhujše je pa bilo, da nisem vedel, kaj mi pravzaprav je. Zaradi šahovske discipline

sem zdržal igro do konca turnirja in resnično dosegel zadnje mesto na turnirski tabeli. Bil

sem pa takrat že prav na koncu svojih moči. ... Potemtakem se mi je bilo prav godilo, da sem

po nepotrebnem v Opatiji 1953. leta doživel močno šahovsko brco! 683

Soproga ga je takoj po turnirju peljala v Ljubljano, kjer je ostal v bolnici in zvedel, da

ga je zagrabila angina pectoris. Sodnik turnirja in pisec članka o turnirju v Opatiji 1953

Vladimir Vuković je v Jugoslavenskem šahovskem glasniku takole opisal dr. Vidmarja :

681 Međunarodni majstorski turnir- Opatija 1953, Šahovska naklada, Zagreb 1954, str. 34. 682 Jugoslavenski šahovski glasnik (Zagreb), n.d. str. 307-308. 683 Milan Vidmar, Spomini II. del, n.d. str. 322-323 in 328.


» Poslednji : dr. Milan Vidmar, velemojster, pionir šahovske kulture v Jugoslaviji in strah in

trepet vseh turnirjev pred četrt stoletja! O tempora, bi se lahko začela žalostinka o okrutnosti

Caisse, toda čemu, ko pa je dr. Vidmar obdržal svoj humor tudi pod najtežjimi udarci v

Opatiji. Za debelinka z bremenom let je bil nesporen hendikep ta prehod iz blejske hladovine

pod razigrano in mladim zelo ugodno opatijsko sonce. Vendar ni samo sonce, tudi repertoar

ga je pekel. Izgubil je zvezo s pulsom sodobne teorije šahovskih otvoritev in pokvaril stvar z

umikom v neke tarraschevske stare sheme, ki jih je sodobna tehnika » pregriznila kot nitko ».

Tako ni šlo, pa kaj, če sploh več ne gre, ali je to važno ? Mi vsi dobro vemo, kaj za nas

pomeni tistih Vidmarjevih »pol stoletja ob šahovnici« in brez eventualnega »labodjega

speva« , katerega bi mu najraje privoščili«. 684

V teh letih, Vidmar jih imel na mednarodnem turnirju v Opatiji že 68, tudi neponovljivi

dr. Emanuel Lasker, ki jih je na svojem zadnjem mednarodnem turnirju v Nottinghamu 1936

imel pravtako 68, ni imel več velikih uspehov. Normalno je bilo, da Vidmar ni več uspešno

nastopal.

684 Jugoslavenski šahovski glasnik (Zagreb), n.d. str. 309.


23. VIDMARJEVO DRUGO JUGOSLOVANSKO ŠAHOVSKO OBDOBJE- ZAKLJUČNI OBRAČUN - NJEGOVO SODELOVANJE V OKVIRU JUGOSLOVANSKEGA ŠAHA

V obdobju nove Jugoslavije (1945 – 1991) je velemojster Vidmar v času od leta 1945

pa do leta 1953 igral na 4. mednarodnih šahovskih turnirjih, in sicer v Jugoslaviji, Nizozemski

in Švici. Sodeloval je na naslednjih turnirjih :

1. Ljubljana 1945/46, 5, 5 točke (+ 3 – 1 = 5), 2.- 3. mesto;

2. Groningen 1946, 6, 5 točke (+ 1 – 7 = 11), 17. mesto;

3. Basel 1952, 5, 5 točke (+ 4 – 0 = 3), 1. mesto;

4. Opatija 1953, 5, 5 točke (+ 1 – 7 = 9), 18. mesto;

Na 4 mednarodnih šahovskih turnirjih je tako od 52 partij osvojil le 23 točk (+ 9 – 15 = 28)

ali 44, 2 %. »Sedmi križ« je pač naredil svoje. Zaključni obračun oz. statistika vseh treh

Vidmarjevih obdobij sodelovanja na mednarodnih šahovskih turnirjih pa nam prikaže

naslednji rezultat :

-------------------------------------------------------------------------------------------------

1. Avstro-Ogrska : 13 turnirjev, 178 partij = 107 točk (+ 76 – 40 = 63), 60, 1 %;

2. Jugoslavija I. : 17 turnirjev, 234 partij = 136, 5 točk (+ 73 – 34 = 127), 58, 3 %;

3. Jugoslavija II. : 4 turnirji, 52 partij = 23 točk (+ 9 – 15 = 28), 44, 2 %;

-------------------------------------------------------------------------------------------------

Vsa 3 obdobja : 34 turnirjev, 464 partij = 266, 5 točk (+ 158 – 89 = 217) = 57, 4 %;

Vidmar je v svoji knjigi Pol stoletja ob šahovnici naredil zanimivo statistiko, kjer je zbral

rezultate 25 največjih mednarodnih turnirjev, na katerih je sodeloval in ugotovil, da je

dosegel 153 zmag, 165 remijev in 73 porazov, kar je brez dvoma izreden rezultat.685

Vidmar je upošteval samo tiste mednarodne turnirje, ki so mu bili zelo važni. Npr. 1.-2.

mesto v Hastingsu 1925/26 ga ni v šahovskem svetu skoraj nič dvignilo, 3. mesto na

Semmeringu 1926. leta pa zelo močno. Vidmar pravi :

685 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 627.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 182 » V zgornjo razpredelnico petindvajsetih turnirjev, ki so mi bili važni, sem uvodoma sprejel

tudi oba »glavna turnirja« v Coburgu 1904. l. in v Barmenu 1905. l. Izredno sta mi bila

važna. Pa še močna sta bila. V obeh sem se z vso svojo vnemo boril za mojstrski naslov. ...Kaj

ugotavlja razpredelnica mojih petindvajsetih turnirjev, ki polnijo štiri desetletja ?

Da sem v njih 153-krat zmagal, 165-krat remiziral in 73-krat bil premagan. Da sem v celem

odnesel nekako 60 odstotkov vseh dosegljivih točk.

Nagrade v šahovskih turnirjih so odmerjene tako, da so dosegljive vsem tekmovalcem, ki si

pribore vsaj 50 odstotkov dosegljivih točk. Izkušnje nas uče, da je 75 odstotkov dosegljivih

točk večinoma dovolj za prvo nagrado. Potemtakem obeta 60 odstotkov razmeroma visoko

nagrado! Moj življenski šahovski turnir je bil zelo uspešen«.686

Dr. Vidmar je tako v skupni statistiki izpustil 9 mednarodnih turnirjev, dodal pa je 3, in

sicer : glavna turnirja Coburg 1904 in Barmen 1905 ter dopisni turnir 1936/37. leta. Če pa

štejemo k skupni statistiki še mednarodna glavna turnirja Nemške šahovske zveze v Coburgu

1904, kjer je Vidmar zasedel 1.-2. mesto s 13, 5 točkami (+ 12 – 1 = 3) iz 16 partij in

Barmenu 1905, kjer je osvojil 3.-4. mesto z 11, 5 točkami (+ 11 – 3 = 1) iz 15. partij, dobimo

naslednjo sliko :

-------------------------------------------------------------------------------------------------

Vsa 3 obdobja : 36 turnirjev, 495 partij = 291, 5 točk (+ 181 – 93 = 221) = 58, 8 %;

-------------------------------------------------------------------------------------------------

Vidmar je tudi v svoji statistiki »obračunal« z vsemi pomembnimi šahisti, s katerimi je igral

na mednarodnih turnirjih. Izključno je upošteval samo 25 turnirjev in 44 zelo znanih imen.

Podrobni izračun nam pove, da ni bil kos svetovnim prvakom : Laskerju, Capablanci,

Aljehinu in Botvinniku, z Euwejem pa je imel neodločen rezultat. Vsi ostali »obračuni« z

velemojstri njegovega časa pa so bili v redu. Edino Duras in Bogoljubov mu nista bila kos. Na

25 mednarodnih turnirjih je tako s 44 najpomembnejšimi šahisti dosegel 67 zmag, 46 porazov

in 105 remijev iz 218 partij, kar znaša 54, 8 %. 687

Velemojster Vidmar, kot smo videli, se je pod bremenom let počasi umikal iz šahovskih

aren, ne pa tudi iz šaha. Za znanstvene in šahovske dosežke je prejel številna priznanja. Bil je

npr. glavni sodnik na turnirju peterice v Haagu- Moskvi 1948, katerega zmagovalec Botvinnik

686 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 629-630. 687 Dr. Milan Vidmar, Pol stoletja..., n.d. str. 630.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 183 je postal 6. svetovni šahovski prvak. Vrhovni sodnik je bil na 9. šahovski olimpijadi v

Dubrovniku 1950, na kateri je zmagala Jugoslavija, za katero so nastopili kar trije Vidmarjevi

učenci : Pirc, Vidmar ml. in Puc. Nato je bil še vrhovni sodnik na 11. šahovski olimpijadi v

Amsterdamu 1954, na mednarodnem turnirju v Zagrebu 1955 (1. Smislov) in na veleturnirju

na Bledu 1961 (1. Talj), ki je bil posvečen 30- letnici prvega veleturnirja na Bledu 1931. leta.

Zadnja leta življenja je pogumno prenašal težave srčnega bolnika, vendar je do konca vztrajal

pri poklicnem delu, dokler ni 9. oktobra 1962 omagalo njegovo srce. Pokopan je na

ljubljanskih Žalah.688

Nekrolog velemojstru dr. Vidmarju je v Jugoslavenskem šahovskem glasniku napisal

urednik, pisec in mednarodni mojster Vladimir Vuković iz Zagreba.689

Vprašati se moramo, v čem je Vidmarjeva veličina ?

Vidmar je bil prvi, ki se je iz anonimne sredine prebil v sam vrh svetovnega šaha. Svoje mesto

v šahovski zgodovini si je izboril pošteno in častno in je v jugoslovanski oz. slovenski

šahovski zgodovini do sedaj brez dvoma na prvem mestu. Bil je vzor generacijam kot človek

znanstvenik in kot šahovski velemojster. Bil je vedno pošten in principijelen in je zapustil

veliko šahovsko nasledstvo mladim šahovskim rodovom. Vidmar je trajno nihal med

znanostjo in šahom, oboje ga je usodno vezalo. Večkrat mu je zmanjkovalo časa za eno ali

drugo, zdi se, da večkrat za šah. Sam navaja, da je dolgo živel boemsko življenje. Vendar

polno! Kadar se je prepustil znanstveni misli, se je v celoti posvetil le njej. Kadar je igral na

mednarodnih turnirjih, je igral po svojih najboljših močeh, zavedajoč se, da mu v primerjavi z

drugimi le manjka študij otvoritvene teorije. Spielmann je med komentarjem londonskega

turnirja 1922. leta zapisal, da bi z Vidmarjem sploh ne bilo mogoče igrati, če bi še nekoliko

bolje poznal šahovske otvoritve. Nedvomno je bil cenjena osebnost mednarodne arene in pred

drugo svetovno vojno najboljši šahist Jugoslavije.

Dvotirnost življenske usmerjenosti dr. Vidmarja, znanost in šah, je zaznamovala uspehe in

neuspehe velikega šahista. Šele z izčrpno, poglobljeno in pregledno analizo turnirjev in partij

se da narediti sintezo o njegovi šahovski karieri. Če pomislimo na njegove šahovske

sodobnike, ki so se izključno ukvarjali s šahom od Aljehina, Nimcoviča, pa do Tartakowerja,

Rubinsteina, Bogoljubova in drugih, potem postane Vidmarjeva šahovska podoba toliko bolj

opazna.

688 Janez Stupica, VI. Memorial dr. Milana Vidmarja (bilten ), Ljubljana 1985, str. 3. 689 Jugoslavenski šahovski glasnik 1962, letnik 10, št. 10-11, str. 181-184.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 184 Čeprav pri dr. Vidmarju drži trditev o razpetosti med znanostjo in šahom, pa ne smemo

prezreti še tretje komponente. Vidmar je v 30- letih 20. stoletja s članki in knjigami posegel

na področje poljudnoznanstvene razlage in tistega, kar ponavadi označujemo kot potopisje.

Ne glede, ali je pisal šahovsko knjigo ali pa je podal poljudnoznanstvene poglede, se je

izkazal kot izredni stilist, človek sijajnega jezika, z literarno nadarjenostjo. A je znal izredno

gibko pripovedovati, se omejiti na bistveno, dramatično razgibati tisto, o čemer je razglabljal,

pri tem pa je ohranil osebno barvitost. Ko sem preigraval in analiziral njegove partije s

pomočjo njegove knjige Pol stoletja ob šahovnici sem imel občutek, da Vidmar sedi zraven

mene in me z veliko ljubeznijo uči šahovske umetnosti. Tudi generacija šahistov okoli leta

1950 in kasneje je rada posegla po kateri od Vidmarjevih knjig : Moj pogled na svet (1935),

Oslovski most (1936) in Med Evropo in Ameriko (1937). Ne da bi vsemu pritrdili, so bralci

teh knjig videli silen izziv misli, ki je terjal od posameznika razmislek in opredelitev. Vidmar

je znal razgibati možgane, očitno ni dobro prenašal pasivnih ljudi. Pa če se spet povrnemo k

šahu, Vidmar ostaja največje ime slovenskega šaha in tudi učitelj kraljevske igre v najboljšem

pomenu. Morda bomo v prihodnosti imeli še večje šahovske velemojstre, vendar takšna

ustvarjalna moč v enem človeku se bo le težko ponovila.

Od leta 1969 se v Sloveniji igrajo tradicionalni mednarodni šahovski turnirji, posvečeni

spominu na velemojstra dr. Milana Vidmarja t.i. Vidmarjevi memoriali.


24. POVZETEK, SUMMARY

24.1. POVZETEK

Milan Vidmar se je rodil 22. junija 1885 v Ljubljani, ki je bila takrat še brez večje

šahovske tradicije in samo odročno mesto v Avstro- Ogrski monarhiji. S šahom se je seznanil

šele s 15 leti, ko je obiskoval ljubljansko realko, vendar je zelo hitro napredoval, za kar je

imel največ zaslug njegov prijatelj Poljanec, ki je imel bogato šahovsko knjižnico. Leta 1901

je že premagoval Poljanca in nato 1902 v dvoboju tudi najboljšega ljubljanskega šahista

mojstra Pfeiferja.

Leta 1902 se je na Dunaju vpisal na tehniško visoko šolo. Dunaj je bil takrat prava

šahovska Meka, v kateri so se zbirali številni mladi igralci iz vseh krajev Avstro-Ogrske. V

takšnem okolju je nadarjeni Vidmar hitro zorel, še zlasti potem, ko se je včlanil v sloviti

Wiener Schachclub in začel nastopati na mednarodnih šahovskih turnirjih.

Prvič je igral v Coburgu 1904 na mednarodnem glavnem turnirju nemške šahovske

zveze, kjer je delil 1.-2. mesto z Neumannom. V Barmenu 1905 je delil 3.-4. mesto z

Loewyjem, pol točke za Rubinsteinom in Durasom. Na velikem mednarodnem turnirju v

Nürnbergu 1906 je tudi formalno dosegel mojstrski naslov z delitvijo 9.-11. mesta s

Tarraschem in Snosko-Borovskim. Svojega nekdanjega vzornika in šahovskega učitelja

Tarrascha, ki je veljal za resnega tekmeca svetovnemu prvaku Laskerju, je premagal v odlično

vodeni partiji. Na Dunaju spomladi 1907 je z Maroczyjem in Tartakowerjem delil 3.-5. mesto

za Miesesom in Durasom. Na veleturnirju v Karlsbadu 1907 je osvojil solidno 6. mesto, pred

Durasom, Teichmannom, Marshallom itd. Istega leta je diplomiral ter se kot 22- letni strojni

inženir zaposlil v tovarni Elin v Weizu pri Gradcu.

Z 22 leti je bil tako Vidmar že strojni inženir in priznani mednarodni šahovski mojster.

V Weizu je ostal 5 let in medtem 1910. leta doktoriral iz elektrotehnike. Direktor Elina

Pichler je imel veliko razumevanje za šah in je Vidmarju vselej dajal dopuste za nastope na

turnirjih. Leta 1908 je na praškem turnirju igral odlično in je bil do predzadnjega kola na vrhu

turnirske tabele. Poraz v zadnjem kolu z Maroczyjem ga je potisnil na 3. mesto, pol točke za

Durasom in Schlechterjem. Na veleturnirju v St. Peterburgu 1909, kjer sta 1.-2. mesto delila

Lasker in Rubinstein, je doživel »hude preizkušnje« in zavzel šele 15.-16. mesto z Burnom.

Še istega leta pa se je Vidmar rehabilitiral v Göteborgu, kjer je pobral 1. nagrado pred

Leonhardtom na dvokrožnem turnirju 4 igralcev.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 186 Svoj najboljši rezultat pa je dosegel na veleturnirju v španskem letovišču San Sebastian

1911, kjer je zmagal kasnejši svetovni prvak Capablanca, za njim pa sta bila na 2.-3. mestu

Vidmar in Rubinstein. Sledili so Marshall, Nimcovič, Tarrasch, Schlechter, Bernstein itd. Če

bi nastopil še Lasker, bi bila zbrana v San Sebastianu vsa šahovska smetana tistega časa.

Razumljivo je bilo, da so Vidmarju vsi priznavali velemojstrski naslov.

Istega leta je na grandioznem turnirju v Karlsbadu pod taktirko organizatorja, mecena in

sodnika Tietza, in kjer je nastopilo 26 igralcev, Vidmar osvojil samo 7. mesto in bil pred

Aljehinom, Durasom, Leonhardtom in Tartakowerjem.

Leta 1912 je Vidmar na nagovarjanje madžarskega velemojstra Maroczyja zapustil

provincialni Weiz ter odšel v Budimpešto, kjer se je zaposlil kot elektrotehnik v podjetju

Ganz , ki ga je vodil sloviti znanstvenik in šahovski problemist Blathy. Odločitev pa je kmalu

obžaloval, saj ga Blathy ni puščal na mednarodne turnirje. Igral je samo na avstro-ogrskem

turnirju v Budimpešti 1913 in zasedel skromno 8.-9. mesto z Asztalosem. Neizbežni spor z

Blathyjem se je končal tako, da je razočarani Vidmar pobral »šila in kopita« ter se preselil v

Ljubljano, kjer je do začetka prve svetovne vojne vodil manjšo strojno tovarno Kastelic &

Žabkar. V letu 1914 je nastopil samo na mednarodnem turnirju nemške šahovske zveze v

Mannheimu, ki ga je nepričakovano prekinila prva svetovna vojna. Ob prekinitvi je bil vrstni

red : 1. Aljehin 9, 5 ; 2. Vidmar 8, 5 ; Spielmann 8 točk itd.

Vojna vihra je prisilila Vidmarja, da je zapustil Ljubljano ter se 1917 začasno naselil na

Dunaju in se ponovno zaposlil v Elinu. Leta 1918 je igral v Berlinu, kjer je zasedel 1. mesto

na dvokrožnem turnirju četverice pred Schlechterjem in v Košicah, ko je zasedel 2. mesto za

Retijem. Kot državljan novoustanovljene Jugoslavije se je leta 1919 vrnil v Ljubljano, postal

najprej direktor Strojnih tovarn in livarn, po ustanovitvi ljubljanske univerze pa redni

univerzitetni profesor, ob tem pa še predsednik Jugoslovanske šahovske zveze s sedežem v

Zagrebu.

Kljub obilici dela se je leta 1922 odzval vabilu za nastop na veleturnirju v Londonu,

kjer je za 1. Capablanco in 2. Aljehinom zasedel odlično 3. mesto. Dosegel je rezultat, ki ga je

uvrščal med kandidate za svetovnega prvaka. Po turnirju so na Capablancovo pobudo sestavili

londonski protokol, ki je urejal pravice in dolžnosti svetovnega prvaka in njegovih izzivalcev.

Protokol so podpisali Aljehin, Vidmar, Rubinstein in Bogoljubov, ki so tako formalno dobili

pravico do dvoboja s svetovnim prvakom. Toda samo formalno! V protokolu je bila klavzula,

po kateri je izzivalec dolžan položiti 10.000 dolarjev v sklad, ki bi služil za financiranje

dvoboja za svetovno prvenstvo. Takšne vsote pa ni zmogel nihče med podpisniki, vse do leta

1927, in tako je bil Capablanca zavarovan pred morebitnimi izzivalci. Razočarani Vidmar je

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 187 za nekaj let opustil misel na turnirje in dvoboj s Capablanco. Njegova šahovska moč pa ni

usahnila, kar nam je dokazal v Hastingsu 1925/26, ko je delil 1.-2. mesto z Aljehinom, in na

Semmeringu 1926, kjer je premagal večino vrhunskih velemojstrov, tudi Aljehina, v partijah

izredne kvalitete. Ker je na startu zaradi bolezni preveč remiziral s slabšimi nasprotniki, sta ga

na koncu prehitela Spielmann in Aljehin. Vidmarjevo 3. mesto pa je bilo velik dosežek, saj so

se za njim uvrstili Nimcovič, Tartakower, Rubinstein, Tarrasch, Reti itd.

Na Capablancovo pobudo so v New Yorku 1927 priredili prvi turnir kandidatov za

izzivalca svetovnega prvaka. Nanj so povabili prve štiri igralce iz turnirja na Semmeringu,

ameriškega prvaka Marshalla in svetovnega prvaka Capablanco, ki je nastopil zunaj

konkurence. Turnir je bil štirikrožen in vsak igralec je s petimi nasprotniki odigral štiri partije.

Capablanca je hitro prevzel vodstvo in ga ni izpustil vse do konca. Boj za 2. mesto, ki je

ponujal dvoboj s svetovnim prvakom, seveda ob upoštevanju londonskega protokola, je bil

trd, saj so se zanj dolgo časa potegovali Aljehin, Nimcovič in Vidmar. V finišu je Aljehinu

uspelo prehiteti oba tekmeca. Vidmar je zasedel 4. mesto in je takrat bil uradno četrti igralec

na svetu. Sam pa pravi, da je bil bivši svetovni prvak Lasker, ki ga na turnir niso povabili

zaradi sporov s Capablanco, verjetno še vedno pred njim. Toda če bi se Vidmar odrekel

elektrotehniki, bi zagotovo posegel v sam vrh svetovnega šaha.

Svoje visoko mesto na lestvici najmočnejših igralcev je Vidmar potrdil še istega leta na

londonskem turnirju, ko je osvojil 4. mesto, vendar pa ob odsotnosti Aljehina in Capablance,

ki sta se že pripravljala na dvoboj. Kot nam je znano, je v tem dvoboju v Buenos Airesu 1927

presenetljivo zmagal Aljehin. Tako je dosegel tisto, kar Vidmarju ni uspelo. Ostala mu je

samo tolažba, da je šahovska krona rezervirana samo za poklicne šahiste.

Temu gre pripisati slabšo Vidmarjevo uvrstitev v Karlovih Varih 1929, kjer je delil z

Euwejem in Beckerjem 5.-7. mesto. V Hastingsu 1929/30 pa si je priigral 2. mesto takoj za

Capablanco.

Po besedah samega Vidmarja, ga je kasneje zajela velika življenska kriza, ki ga je

preganjala več let. Njen odraz so bila razmeroma skromna mesta na velikih mednarodnih

turnirjih, ki so bili triumf novega svetovnega prvaka. V San Remu 1930 je zmagal Aljehin s

prednostjo 3, 5 točke, Vidmar pa je delil šele 7.-8. mesto s Spielmannom. Na veleturnirju na

Bledu 1931, ki je bil organiziran na Vidmarjevo pobudo in z njegovim prizadevanjem, je imel

zmagovalec Aljehin kar 5, 5 točke prednosti pred Bogoljubovom, na tretjem mestu je končal

Nimcovič, 4.-7. mesto pa si je Vidmar razdelil z mlado šahovsko gardo, ki so jo predstavljali

Flohr, Kashdan in Stoltz. Sledila sta Tartakower in Kostić, ki ga omenjamo tudi zato, ker je

bil drugi jugoslovanski šahovski velemojster.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 188 Naslednje leto je Vidmar v Sliaču delil 1.-2. mesto s češkoslovaškim prvakom Flohrom,

tretji pa je bil Pirc, kasnejši tretji velemojster in jugoslovanski prvak. V kriznem obdobju je

Vidmar igral v Ujpešti 1934 (8. mesto) v Bad Nauheimu 1936 (8. mesto) na veleturnirju v

Nottinghamu 1936 (9. mesto) in v Hastingsu 1936/37 (4.-5. mesto), kjer pa ni dosegel

vidnejših mest. Boljše uvrstitve je dosegel v Ljubljani 1938 (5.-7.), Stuttgartu 1939 (3.-6. ) in

v Budimpešti 1940, ko je za Euwejem osvojil 2. mesto.

Z napadom nacistične Nemčije na Poljsko 1. septembra 1939 se je začela druga

svetovna vojna in šahovska tekmovanja, razen v režiji nacistov, so bila za pet let praktično

prekinjena. Ko se je vojna morija končala, si je Vidmar že nadel »sedmi križ«. Za uspešne

nastope na velikih turnirjih je bilo že prepozno, ne pa za znanstveno in pisateljsko

udejstvovanje. Postal je dekan tehniške fakultete, rektor univerze, član Slovenske akademije

znanosti in umetnosti (SAZU), ustanovil in vodil je inštitut za elektrotehniško gospodarstvo.

Na manjšem turnirju Osvoboditve v Ljubljani 1945/46 je s sinom Milanom delil 2.-3. mesto

za Gligorićem ter »pogorel« na veleturnirju v Groningenu 1946.

Na mednarodnih turnirjih je še zadnjič nastopil v švicarskem Baslu 1952 in kljub 67

letom slavil zmago pred Euwejem ter v Opatiji 1953, ko je pristal zaradi bolezni na zadnjem,

18. mestu. Zadnja leta je Vidmar pogumno prenašal težave srčnega bolnika in do konca

vztrajal pri delu. Dne 9. oktobra 1962 je umrl v Ljubljani.

Za znanstvene in šahovske dosežke je dr. Milan Vidmar prejel veliko zasluženih

priznanj. Kot glavni sodnik je vodil turnir peterice v Haagu-Moskvi 1948, katerega

zmagovalec Botvinnik je postal 6. svetovni šahovski prvak in šahovski olimpijadi v

Dubrovniku 1950 in Amsterdamu 1954. Vodil je še mednarodni turnir v Zagrebu 1955 in

veleturnir na Bledu 1961.

Vidmar pa ni dosegel svetovnega slovesa samo za šahovnico, šah je bil zanj miniatura

življenja in simbol ustvarjanja, temveč tudi na drugih področjih, saj je bil velik elektrotehnik,

univerzitetni profesor, globok filozof in plodovit pisec. O njegovem uspešnem in neutrudnem

delu priča 35 knjig ter več sto člankov v časopisih in znanstvenih revijah.

Morda bomo imeli v prihodnosti še večje šahovske velemojstre kot je bil dr. Milan

Vidmar, težko pa bo najti človeka, ki bi združeval tolikšno ustvarjalno silo na številnih

področjih sodobnega življenja.


24.2. SUMMARY

Milan Vidmar was born on 22. June 1885 in Ljubljana, which was at that time without

any chess tradition and was just a remote city in Austro-Hungarian monarchy. He acquainted

himself with chess when he was already 15 years old, at the time when he was visiting

Ljubljana’s ‘realka’, but progressed quickly, mostly due to his friend Poljanec, who had an

abundant chess library. In the year 1901 he was already defeating Poljanec and then in a dual,

in 1902, Ljubljana’s best chess player master Pfeifer.

In the year 1902 he enrolled in technical high school in Vienna. Vienna was at that time

a true chess Mecca, where many young chess players from other parts of Austro-Hungary,

were gathering. In this environment the talented Vidmar quickly matured, especially after he

became member of the famous Wiener Schachclub and started performing in international

chess tournaments.

For the first time he played in Coburg, in 1904, in an international »main» tournament

of German chess association, where he shared 1st /2nd place with Loewy, half point behind

Rubinstein and Duras. On a great international tournament in Nürnberg, in 1906, he formally

achieved the Master title with sharing 9th /11th place with Tarrasch and Snosko-Borovski. He

defeated his former role model and chess teacher Tarrasch, who was seen as a serious

competitor to the world champion Lasker, in an excellently guided game. In Vienna, in the

spring of 1907, he shared with Maroczy and Tartakower 3rd/5th place after Mieses and Duras.

He won a solid 6th place in the grand tournament in Carlsbad, in 1907 before Duras,

Teichmann, Marshall etc. He graduated that same year and was employed as a 22 years old

mechanical engineer in Elin , a factory in Weiz near Graz.

So young, with 22 years of age, Vidmar already was a mechanical engineer and a

renowned international chess master. He stayed in Weiz for 5 years and had in this time, in

the year of 1910, received a Ph.D. in electrical engineering. The director of Elin , Pichler, had

great understanding for chess and had always given time off to Vidmar for his appearences in

tournaments. In 1908 he played excellently in Prague’s tournament and was, till the

penultimate cycle, on top of the tournament scale. The defeat in the last cycle against

Maroczyjem pushed him in the 3rd place, half a point behind Duras and Schlechter. In grand

tournament in St. Peterburg, in 1909, where Lasker and Rubinstein shared 1st /2nd place, he

went through “stern tests” and took only 15th /16th place with Burn. Vidmar rehabilitated that

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 190 same year in Göteborg where he took the 1st prize before Leonhardt on a two-cycle

tournament of 4 players.

He achieved his best result in grand tournament in Spanish holiday resort of San

Sebastian, in 1911, where Capablanca, later world champion, won, behind him were in 2nd /3rd

place Vidmar and Rubinstein. Marshall, Nimcovič, Tarrasch, Schlechter, Bernstein etc.

followed. If Lasker would have appeared, the whole chess elite of that time would have been

gathered at San Sebastian. It was understood that Vidmar was recognized the title of

Grandmaster by everyone.

The same year, in the grandiose tournament in Carlsbad, under the organizer, patron

and judge Tietz, where 26 players appeared, Vidmar conquered only 7th place and was before

Aljehin, Duras, Leonhardt and Tartakower.

In 1912 Vidmar, after persuasion from the Hungarian grandmaster Maroczy, left

provincial Weiz and went to Budapest, where he was employed as an electrical engineer in

the company Ganz , ran by the famous scientist and chess problemist Blathy. He soon

regretted his decision, as Blathy did not let him go to international tournaments. He played

only the Austro-Hungarian tournament in Budapest, in 1913, where he occupied a modest 8th

/9th place with Asztalos. The unavoidable dispute with Blathy ended in a way that,

disillusioned, Vidmar moved to Ljubljana, where till the beginning of first world war, he led a

small machine factory Kastelic & Žabkar .In the year 1914 he appeared only on one

international tournament of the German chess association in Mannheim which was

unexpectedly interrupted by First World War. At the interruption the order was: 1. Aljehin 9,

5 ; 2. Vidmar 8, 5 ; Spielmann 8 točk etc..

The storm of war forced him to leave Ljubljana and temporarily settle in Vienna, in

1917, and regain his employment in Elin. He played in Berlin, in 1918, where he achieved

1st place in a two cycle tournament of quadruples, before Schlechter and in Košice, where he

occupied the 2nd place behind Reti. As a citizen of a newly founded Yugoslavia, he returned

to Ljubljana in 1919. He first became director of Strojne tovarne in livarne and after

Ljubljana’s university was established, full university professor. In passing he became

president of Yugoslavian Chess Association, with its seat in Zagreb.

Although he had plenty of work, he responded in 1922 to the invitation to appear at

grand tournament in London where he occupied an excellent 3rd place, behind 1st Capablanca

and 2nd Aljehin. He achieved a score that put him among candidates for world champion.

After the tournament, following Capablanca’s iniciative, a London’s protocol, which managed

the rights and duties of a world champion and his challengers, was put together. The protocol

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 191 was signed by Aljehin, Vidmar, Rubinstein and Bogoljubov, who, in doing so, received the

formal right to a dual with the world champion. But only formally! In the protocol a clause,

under which the challenger was obliged to deposit 10.000 dollars into a fund, that would serve

to finance a dual for the world championship. None of the cosigners was able to raise this

amount, all until the year of 1927, and so Capablanca was insured against possible

challengers. Disappointed Vidmar abandoned the thought of tournaments and of a dual with

Capablanca. But his chess power did not dry up, which he proved to us in Hastings, in

1925/26, where he shared 1st /2nd place with Aljehin and in Semmering, in 1926, where he

defeated most of the top level grandmasters, Aljehin as well, in matches of extreme quality.

Because at the start, due to his illness, he drew to many games with lesser adversaries, he was

over passed at the end by Spielmann and Aljehin. Vidmar’s 3rd place was a big

accomplishment as well, as Nimcovič, Tartakower, Rubinstein, Tarrasch, Reti etc. were

placed behind him.

Under Capablanca’s initiative the first tournament for candidate-challengers of the

world champion was organized in New York, in 1927. First four players from the Semmering

tournament were invited, American champion Marshall and world champion Capablanca,

who appeared out of competition. The tournament was four-cycled and every player played

four games with five opponents. Capablanca quickly took lead and till the end did not let go

of it. The battle for the 2nd place, which offered a dual with the world champion, of course in

compliance with London’s protocol, was fierce as for a long time Aljehin, Nimcovič and

Vidmar were qualifying for it. In the finish Aljehin managed to out pass both competitors.

Vidmar took 4th place and was then officially the fourth player in the world. He says that the

ex-world champion Lasker, who was not invited to the tournament because of conflicts with

Capablanca, was probably still before him. But if Vidmar would have renounced electrical

engineering he would have certainly intervened in the top of the world chess.

Vidmar confirmed his high ranking in the scale of the strongest players the same year

on the London’s tournament, where he achieved 4th place, but in absence of Aljehin and

Capablanca, who were already preparing for their dual. As we know, in this dual, in Buenos

Aires 1927, Aljehin surprisingly won. In doing so he achieved what Vidmar did not. Vidmar

was left with a comfort that the chess crown is reserved only for professional chess players.

Vidmar’s worse placing in Karlovy Vary, in 1929, where he shared with Euwe and

Becker 5th /7th place can be attributed to this. In Hastings, in 1929/30, he gained 2nd place

right after Capablanca.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 192 In Vidmar’s own words he later on was overwhelmed by a big life crisis, which haunted him

for several years. It showed in relatively modest places on great international tournaments,

which were triumphant for the new world champion. In San Remo, in 1930, Aljehin won with

the advantage of 3, 5 points, Vidmar was sharing only 7th /8th place with Spielmann. On grand

tournament in Bled, in 1931, which was organized at Vidmar’s initiative and with his efforts,

its winner Aljehin had 5, 5 points advantage over Bogoljubov, Nimcovič ended on 3rd place,

Vidmar shared 4th /7th place with a young chess guard, represented by Flohr, Kashdan and

Stoltz. Tartakower and Kostić, whom we are mentioning also because he was the second

Yugoslavian chess grandmaster, followed.

Next year Vidmar shared 1st/2nd place in Sliač with czechoslovakian champion Flohr,

Pirc, later third grandmaster and Yugoslavian champion was third. In his period of crisis

Vidmar played in Ujpešt, in 1934 (8th place), in Bad Nauheim, in 1936 (8th place), in grand

tournament in Nottingham, in 1936 (9th place) and in Hastings in 1936/37 (4th /5th place),

where he did not achieve more visible places. He achieved better placement in Ljubljana, in

1938 (5th /7th), Stuttgart in 1939 (3rd /6th) and in Budapest in 1940, where he achieved 2nd

place, after Euwe.

With the attack of Poland by Nazi Germany Second World War started 1st September

1939 and chess championships, except those organized by Nazis, were practically interrupt

for five years. When war ended Vidmar already took on his “seventh cross”. It was too late

for successful appearances on grand tournaments, but not for scientific and writer’s work. He

became dean of the Technical faculty, chancellor of University, member of Slovenian

Academy of Science and Art (Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)), he

founded and ran an institute for Electrotechnical economy. On a smaller tournament of

Liberation (Osvoboditve) in Ljubljana, in 1945/46 he shared with his son Milan 2nd /3rd place

after Gligorić and “went down” on grand tournament in Groningen, in 1946.

His last appearance in international tournaments was in Swiss Basel, in 1952, where,

although he was 67 years old, he celebrated victory before Euwe, and in Opatija, in 1953,

where he finished in the last 18th place, due to his illness. In the last remaining years Vidmar

bravely endured heart problems and till the end persisted with his work. He died 9. October

1962 in Ljubljana.

For his scientific and chess achievements dr. Milan Vidmar received many earned

awards. As head judge he ran the tournament of five in Haag-Moscow, in 1948, of which

winner Botvinnik became the 6th world chess champion in chess Olympiad in Dubrovnik, in

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 193 1950, and Amsterdam, in 1954. He ran the international tournament in Zagreb, in 1955, and

grand tournament in Bled 1961.

Vidmar did not achieve world reputation just behind a chessboard, for him chess was a

miniature of life and a symbol of creation, but in other fields as well as he was a grand

electrical engineer, university professor, a deep philosopher and a prolific writer. 35 books

and several hundreds newspaper and scientific articles witness his successful and tireless

work.

In the future we might have bigger chess masters then Dr. Milan Vidmar, but it will be

difficult to find a person, who will combine such creative force on numerous areas of

contemporary life.

Slika 14: prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) jugoslovanski (slovenski) šahovski velemojster

Vir: Janez Stupica, VI. Memorial dr. Milana Vidmarja, Šahovska zveza Slovenije, bilten,

Ljubljana 1985, str. 28.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 194 25. VIRI IN LITERATURA

25.1. VIRI

25.1.1. Šahovski časopisi (ameriški, angleški, avstrijski in nemški) razvrščeni po abecedi

1. American Chess Bulletin (New York) 1927 (24);

2. Chess (London) 1946 (12);

3. Deutsche Schachblätter (Leipzig) 1936 (25), 1938 (27), 1939 (28);

4. Deutsche Schachzeitung (Berlin) 1870 (17),1913 (68), 1914 (69), 1929 (84), 1930 (85),

1936 (91), 1937 (92), 1939 (94), 1940 (95), 1952 (101), 1957 (106);

5. Deutsches Wochenschach und Berliner Schachzeitung (Berlin) 1904 (20), 1922 (38);

6. Kagan's neueste Schachnachrichten (Berlin) 1927 (7);

7. Wiener Schachzeitung (Dunaj) 1905 (VIII), 1911 (XIV), 1913 (XVI), 1926 (IV),

1930 (VIII), 1932 (X), 1934 (XII);690

25.1.2. Šahovski časopisi (jugoslovanski in slovenski) razvrščeni po abecedi

1. Jugoslavenski šahovski glasnik (Zagreb) 1953 (I), 1961 (IX), 1962 (X), 1963 (XI);

2. Šah (Beograd) 1948 (II), 1952 (VI);

3. Šah (Maribor) 1922/23 (I);

4. Šahovska misel (Maribor) 1991 (1), 2001 (10);

5. Šahovski glasnik (Zagreb) 1925/26 (I), 1926/27 (II), 1927 (III), 1928/29 (IV),

1929/30 (V), 1930/31 (VI), 1931/32 (VII), 1933/34 (IX), 1935/36 (X), 1937 (XI);

6. Šahovski glasnik (Zagreb) 1979 (27),1982 (30);691

7. Šahovski pregled (Beograd) 1939 (2);

8. Šahovski vjesnik (Zagreb) 1946 (1), 1950 (4);

690 Wiener Schachzeitung je izhajal od 1898-1916 in ponovno od 1923-1938. 691 Šahovski glasnik je nadaljevanje Jugoslavenskega šahovskega glasnika, ki je izhajal od 1968 – 1991.


25.2. LITERATURA

25.2.1. Splošno

1. Beograd metropola šaha- 40 godina šahovskog saveza Beograda, ŠSB, Beograd 1989.

2. Berger Johannes, Schachjahrbuch 1892/93, Graz 1893.

3. Enciklopedija Slovenije, knjiga 14 (U-We), Mladinska knjiga, Ljubljana 2000.

4. Golombek Harry, Šahovska enciklopedija, Prosvjeta, Zagreb 1980.

5. Grekov Nikolaj Ivanovič, Istorija šahmatnjih sostjazanij, Fizkultura i turizm, Moskva

1935.

6. Kasparov Gari, Moji veliki predhodniki 1, Od Steinitza do Aljehina, Šahohlačnik,

Maribor 2004.

7. Kasparov Gari, Moji veliki predhodniki 2, Od Euwe do Talja, Šahohlačnik, Maribor 2006.

8. dr. Kuiper P. Feenstra, Hundert Jahre Schachturniere 1851-1950, Amsterdam 1964.

9. Kutin Boris, Mohr Georg, Bled-najznamenitejše šahovsko mestece na svetu, Polet, 24.10.

2002, Ljubljana 2002.

10. Nedeljković Ozren, Istorijat šahovskih olimpijada, v : Turnir nacija Dubrovnik 1950,

IX. Šahovska olimpijada, Šahovski savez Jugoslavije, Beograd 1951.

11. Nedeljković Ozren, Šahovski almanah, Beograd 1939.

12. Nedeljković Ozren, Jugoslavija na šahovskim olimpijadama, Centar za unapređivanje

šaha, Beograd 1972.

13. Opća enciklopedija, knjiga 7 (Raš-Szy), Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb 1981.

14. Savić Zdravko, Mednarodni šahovski turnirji v 19. stoletju, rokopis, Maribor 2000.

15. Slovenski šah, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1972.

16. Slovenski šah, Kmečki glas, Ljubljana 2002.

17. Stupica Janez, Šah skozi stoletja, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982.

18. Stupica Janez, VI. Memorial dr. Milana Vidmarja, Šahovska zveza Slovenije, bilten,

Ljubljana 1985.

19. Šahmatnij enciklopedičeskij slovar, Sovjetskaja enciklopedija, Moskva 1990.

20. Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana 2002.

21. Vuković, Rabar, Marović, Antologija šahovskog majstorstva Jugoslavije, Šahovska

naklada, Zagreb 1967.

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 196 22. Zika Ivan, Gradivo za zgodovino šaha na Slovenskem v času Avstro-Ogrske monarhije,

Medobčinski muzej Kamnik.

25.2.2. Biografije šahistov

1. Bučan Dušan, Ambasador šaha- Hronika o velemajstoru Bori Kostiću, Novi Sad 1987.

2. Maršal Frenk, Pedeset godina za šahovskom tablom, Caissa Commerce, Beograd 2008 .

3. Nejštad Jakov Isaevič, Zigbert Taraš, Caissa Commerce, Beograd 2008.

4. Panov Vasilij Nikolajević, Kapablanka, Caissa Commerce, Beograd 2006.

5. dr. Petrović Slavko, Karl Schlechter (1874-1918), Šahovska naklada, Zagreb 1972.

6. dr. Petrović Slavko, dr. Milan Vidmar (1885-1962), Šahovska naklada, Zagreb 1975.

7. dr. Petrović Slavko, Richard Reti (1889-1929), Šahovska naklada, Zagreb 1976.

8. Pirc Vasja, Sto izbranih partij, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1967.

7. Razuvajev Juri Sergejevič, Murahveri Valerij Izjaslavovič, Akiba Rubinštajn, Caissa

Commerce, Beograd 2007.

8. Stupica Janez, Aljehin-šahovski umetnik, Založništvo Jutro, Ljubljana 2007.

9. dr. Vidmar Milan, Pol stoletja ob šahovnici, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1951.

10. Vidmar Milan, Spomini I-II., Založba Obzorja, Maribor 1964.

11. Voronkov Sergej Borisovič, Plisecki Dmitrij Germanovič, David Janovski, Caissa

Commerce, Beograd 2007.

25.2.3. Mednarodni šahovski turnirji (zborniki partij navedeni kronološko)

1. Georg Marco, Der Internationale Schach-Kongress des Barmer Schach-Vereins,

Barmen 1905.

2. G. Marco und C. Schlechter, Das Internationale Schachmeisterturnier in Karlsbad

1907, Wien 1908.

3. V. Kautsky, Partie mezinarodnich turnaju sachovych v Praze 1908, v Praze 1909.

4. E. Lasker- E. S. Borovski, Meždunarodnij Šahmatnij Kongres v pamjat M. I. Čigorina,

S.-Peterburg 1909, S.-Peterburg 1910.

5. Det Nordiska Schackforbundets femte Kongres och turnerig Göteborg 1909,

Göteborg 1909.

6. J. Mieses und Dr. M. Lewitt, Internationales Schachturnier zu San Sebastian 1911,

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 197 Berlin 1911, Leipzig 1919 (2).

7. Dr. Milan Vidmar, Das zweite Internationale Schachturnier in Karlsbad 1911,

1.-2. Bänden, A Stein's Verlag, Potsdam 1912.

8. dr. Werner Lauterbach, Mannheim 1914, Walter Rau Verlag, Düsseldorf 1964.

9. B. Kagan, Das Vier-Meisterturnier im Kerkau Palast gespielt im April 1918,

Berlin 1918.

10. J. Mieses, Fünfzehn Ausgewählte Partien des Schachmeisterturniers in Kaschau vom

3.-19. Avgust 1918, Leipzig 1918.

11. W. H. Watts, G. Maroczy, The book of the London International Chess Congress 1922,

London 1923.

12. Dr. Robert Laseker, Das Internationale Schachmeisterturnier in Grand Hotel Panhans

am Semmering 1926, Mährisch-Ostrau 1934.

13. A. Aljehin, Das New Yorker Schachturnier 1927, Walter de Gruyter, Berlin-Leipzig

1928.

14. A. I. Nimzowitsch u. a, IV. Internationales Schachmeisterturnier Karlsbad 1929,

Wien 1929.

15. F. Chalupetzky und L. Toth, Das erste italienische Grossturnier San Remo 1930,

Breslau 1931.

16. Rudolf Spielmann, Bad Sliač 1932, Wien 1932.

17. Alexander Aljechin, Das Internationale Schachturnier Nottingham 1936, Edition

Marco, Berlin 1986.

18. Hans Kmoch, Schach-Grossturnier Nottingham 1936, Verlag des Wiener

Schachzeitung, Wien 1936.

19. Albert Becker, Internationales Schachmeisterturnier Bad Nauheim 1936, Buenos Aires

1978.

20. Dr. Svetislav Mitrinović, Međunarodni turnir u Ljubljani 1938, Beograd 1992.

21. Vasja Pirc, Šahovski turnir Osvoboditve v Ljubljani 1945/46, Državna založba Slovenije,

Ljubljana 1946.

22. Dr. Max Euwe en Hans Kmoch, Groningen 1946. Het Staunton wereldschaaktournooi,

Groningen 1947.

23. Međunarodni majstorski turnir Opatija 1953, Šahovska naklada, Zagreb 1954.


26. PRILOGE

26.1. SEZNAM SLIK:

1. Mednarodni šahovski turnir Barmen 1905........................................................................27

2. Mednarodni šahovski veleturnir Karlsbad 1907................................................................43

3. Mednarodni šahovski veleturnir St. Peterburg 1909.........................................................54

4. Mednarodni šahovski veleturnir San Sebastian 1911.......................................................63

5. Mednarodni šahovski veleturnir Karlsbad 1911...............................................................70

6. Mednarodni šahovski veleturnir Semmering 1926.........................................................109

7. Mednarodni šahovski veleturnir New York 1927...........................................................114

8. Mednarodni šahovski veleturnir Karlovy Vary 1929......................................................121

9. Mednarodni šahovski veleturnir Bled 1931....................................................................129



12. Mednarodni šahovski veleturnir Nottingham 1936........................................................144

13. Mednarodni šahovski veleturnir Groningen 1946..........................................................163

14. Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) jugoslovanski (slovenski) šahovski velemojster.179

26.2. SEZNAM VIDMARJEVIH NAJBOLJŠIH ŠAHOVSKIH PARTIJ:

1. Vidmar – dr. Tarrasch, Nürnberg 1906, 1 : 0.................................................................185

2. dr. Vidmar – Spielmann, Karlsbad 1911, 1 : 0...............................................................186

3. Rubinstein – dr. Vidmar, Berlin 1918, 0 : 1...................................................................186

4. dr. Vidmar – dr. Tartakower, London 1922, 1 : 0..........................................................187

5. dr. Aljehin – dr. Vidmar, Semmering 1926, 0 : 1..........................................................188

6. Nimcovič – dr. Vidmar, New York 1927, 0 : 1.............................................................188

7. Marshall – dr. Vidmar, New York 1927, 0 : 1...............................................................189

8. dr. Vidmar – Bogoljubov, London 1927, 1 : 0..............................................................190

9. dr. Vidmar – dr. Euwe, Karlovy Vary 1929, 1 : 0.........................................................190

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 199 Vir: Slovenski šah, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1972, str. 18-30.







Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 206 26.3. REZULTATI VELEMOJSTRA MILANA VIDMARJA NA MEDNARODNIH

ŠAHOVSKIH TURNIRJIH ( 1904 – 1953 )

ŠT. MEDNARODNI ŠAHOVSKI

TURNIR

LETO ŠT.

TOČK + – = MESTO

1. COBURG-Hauptturnier A 1904 13,5 12 1 3 1/2

2. BARMEN-Hauptturnier A 1905 11,5 11 3 1 3/4

3. NÜRNBERG 1906 7,5 4 5 7 9/11

4. DUNAJ 1907 8,5 7 3 3 3/5

5. KARLSBAD 1907 12 9 5 6 3

6. PRAGA 1908 13 10 3 6 3

7. ST. PETERBURG 1909 7 4 8 6 15/16

8. GÖTEBORG 1909 7 6 1 2 1

9. SAN SEBASTIAN 1911 9 5 1 8 2/3

10. KARLSBAD 1911 15 10 5 10 7

11. BUDIMPEŠTA 1912 2 2 3 0 6

12. BUDIMPEŠTA 1913 5 3 4 4 8/9

13. MANNHEIM 1914 8,5 6 0 5 2

14. BERLIN 1918 4,5 3 0 3 1

15. KOŠICE 1918 8 7 2 2 2

16. LONDON 1922 11 9 2 4 3

17. HASTINGS 1925/26 8,5 8 0 1 1/2

18. SEMMERING 1926 12 9 2 6 3

19. NEW YORK 1927 10 3 3 14 4

20. LONDON 1927 7 5 2 4 4

21. KARLOVY VARY 1929 12 7 4 10 5/7

22. HASTINGS 1929/30 5,5 2 0 7 2

23. SAN REMO 1930 8 4 3 8 7/8

24. BLED 1931 13,5 5 4 17 4/7

25. SLIAČ 1932 9,5 6 0 7 1/2

26. UJPEST 1934 7 2 3 10 8

27. BAD NAUHEIM 1936 3,5 1 3 5 8

28. NOTTINGHAM 1936 6 3 5 6 9

Prof. dr. Milan Vidmar (1885-1962) prvi jugoslovanski in slovenski šahovski velemojster... 207 29. HASTINGS 1936/37 4,5 2 2 5 4/5

30. LJUBLJANA 1938 8,5 3 1 11 5/7

31. STUTTGART 1939 6,5 2 0 9 3/6

32. BUDIMPEŠTA 1940 3,5 2 0 3 2

33. LJUBLJANA 1945/46 5,5 3 1 5 2/3

34. GRONINGEN 1946 6,5 1 7 11 17

35. BASEL 1952 5,5 4 0 3 1

36. OPATIJA 1953 5,5 1 7 9 18

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA … · prof. doc. Milan Vidmar (1885-1962) in his half century lasting chess career. In the first third of the 20th century,by