Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Uradni listRepublike Slovenije
Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]
Št. 46 Ljubljana, torek 29. 5. 2007 Cena 5,97 € · 1.430 SIT ISSN 1318-0576 Leto XVII
2510. Uredbaoribjihvrstah,kisopredmetribolovavcelinskihvodah
Na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o sladkovo-dnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBOoribjihvrstah,kisopredmetribolova
vcelinskihvodah1. člen
(namen uredbe)(1) S to uredbo so določene prostoživeče ribje vrste, ki
so predmet ribolova (v nadaljnjem besedilu: ribolovne ribe) v celinskih vodah Republike Slovenije.
(2) Ribolovne ribe so tiste, ki jih je v skladu z izvajanjem ribiškega upravljanja v smislu trajnostne rabe rib in predpisi, sprejetimi na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu, dovo-ljeno loviti.
2. člen(vrste rib)
Ribolovne ribe so:
A. DOMORODNE RIBE ČRNOMORSKEGA POVODJA1. Sulec – Hucho Hucho (Linnaeus, 1758),2. Potočna postrv – Salmo truta fario (Linnaeus, 1758),3. Jezerska postrv – Salmo truta lacustris (Linnaeus, 1758),4. Lipan – Thymallus thymallus (Linnaeus, 1758),5. Ščuka – Esox lucius (Linnaeus, 1758),6. Smuč – Sander lucioperca (Linnaeus, 1758),7. Som – Silurus glanis (Linnaeus, 1758),8. Bolen – Aspius aspius (Linnaeus, 1758),9. Linj – Tinca tinca (Linnaeus, 1758),10. Podust – Chondrostoma nasus (Linnaeus, 1758),11. Platnica – Rutilus pigus (Lacepede, 1803),12. Klen – Leuciscus cephalus (Linnaeus,1758),13. Klenič – Leuciscus leuciscus (Linnaeus, 1758),14. Mrena – Barbus barbus (Linnaeus, 1758),15. Pohra – Barbus balcanicus (Kotlik, Tsigenopoulos, Rab &
Berrebi, 2002),16. Ogrica – Vimba vimba (Linnaeus, 1758),17. Ploščič – Abramis brama (Linnaeus, 1758),18. Androga – Blicca bjoerkna (Linnaeus, 1758),19. Jez – Leuciscus idus (Linnaeus, 1758),20. Menek – Lota lota (Linnaeus, 1758),21. Rdečeperka – Scardinius erithrophthalmus (Linnaeus,
1758),22. Rdečeoka – Rutilus rutilus (Linnaeus, 1758),23. Čep – Zingel zingel (Linnaeus, 1766),24. Navadni ostriž – Perca fluviatilis (Linnaeus, 1758),25. Navadni koreselj – Carassius carassius (Linnaeus, 1758),
26. Pisanec – Phoxinus phoxinus (Linnaeus, 1758),27. Zelenika – Abramus alburnus (Linnaeus, 1758);
B. DOMORODNE RIBE JADRANSKEGA POVODJA1. Soška postrv – Salmo marmoratus (Cuvier, 1829),2. Jadranski (Soški) lipan – Thymallus thymallus adriaticus (Lin-
naeus, 1758),3. Ščuka – Esox lucius (Linnaeus, 1758),4. Linj – Tinca tinca (Linnaeus, 1758),5. Navadni koreselj – Carassius carassius (Linnaeus, 1758),6. Štrkavec – Leuciscus cephalus cabeda (Linnaeus, 1758),7. Grba – Barbus plebejus (Bonaparte, 1839),8. Mrenič – Barbus caninus (Bonaparte, 1839),9. Rdečeperka – Scardinius erithrophthalmus (Linnaeus,
1758),10. Navadni ostriž – Perca fluviatilis (Linnaeus, 1758);
C. TUJERODNE RIBE1. Šarenka – Oncorhynchus mykiss (Walbaum, 1792),2. Potočna zlatovčica – Salvelinus fontinalis (Mitchill, 1814),3. Jezerska zlatovčica – Salvelinus alpinus (Linnaeus, 1758),4. Krap (gojeni) – Cyprinus carpio (Linnaeus, 1758),5. Srebrni koreselj – Carrassius gibelio (Bloch, 1782),6. Beli amur – Ctenopharyngodon idella (Valenciennes, 1844),7. Srebrni tolstolobik – Hypophthamichthys molitrix (Valencien-
nes, 1844),8. Sivi tolstolobik – Hypophthamichthys nobilis (Richardson,
1845),9. Ameriški somič – Ictalurus nebulosus (Lesueur, 1819),10. Postrvji ostriž – Micropterus salmoides (Lacepede, 1802),11. Sončni ostriž – Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758),12. Različni križanci,13. Druge tujerodne ribe, ki niso zavarovane po predpisih s po-
dročja ohranjanja narave;
D. TUJERODNI RAKI1. Signalni rak – Pacifastacus leniusculus (Dana, 1852),2. Drugi tujerodni raki, ki niso zavarovane po predpisih s področ
ja ohranjanja narave.
3. člen(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071517/2007/6Ljubljana, dne 17. maja 2007EVA 200723110027
VladaRepublikeSlovenijeJanezJanša l.r.
Predsednik
VLADA
Stran6378 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
MINISTRSTVA2511. Pravilnikoprogramihinpogojihusposabljanja
za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnegavodjoavtošole
Na podlagi sedmega odstavka 167. člena ter prvega in tretjega odstavka 168. Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za notranje zadeve
PRAVILNIK o programih in pogojih usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo
avtošole
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen(vsebina)
(1) Ta pravilnik natančneje določa cilje, trajanje in vsebino programa usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in strokovnega vodjo avtošole ter po-sebnega programa rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja za učitelja vožnje in učitelja predpisov o varnosti cestnega prome-ta, načine preverjanja in ocenjevanja znanja in usposobljenosti ter pogoje za dokončanje programov usposabljanja, za katere se udeleženci programov usposabljajo.
(2) Pravilnik določa tudi pogoje glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter kadrov, ki jih mora izpolnjevati or-ganizacija za izvajanje programov usposabljanja ter način vodenja evidenc, ki jih mora voditi pooblaščena organizacija za izvajanje programov usposabljanja.
II. CILJI, TRAJANJE, VSEBINA IN NAČIN PREVERJANJA ZNANJA PO PROGRAMU USPOSABLJANJA ZA UČITELJA
PREDPISOV O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
2.člen(cilji programa usposabljanja)
Udeleženci programa usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa (se) bodo:
– seznanili z zakonodajo in drugimi predpisi s področja ce-stnega prometa v tolikšni meri, da bodo razumeli cestnoprometne predpise kot bistveni element za varnost cestnega prometa,
– pridobili osnovna spoznanja o teoriji poučevanja,– spoznali osnove in zakonitosti človekove duševnosti ter
značilnosti vedenja različnih socialnih skupin (poudarek na ude-ležencih v cestnem prometu),
– usposobili za pravilno uporabo sodobnih načinov posredo-vanja znanja kandidatom za voznike motornih vozil,
– pridobili osnovna tehniška spoznanja o zgradbi cestnih motornih vozil, delovanju njihovih bistvenih funkcionalnih delov ter vzdrževanju vozil in
– spoznali druge pomembne elemente, ki praviloma vplivajo na varnost v cestnem prometu (stanje cest, človeški dejavniki, ne-ugodne prometne situacije, vpliv vremenskih razmer na promet).
3. člen(trajanje usposabljanja)
(1) Usposabljanje po tem programu traja 210 pedagoških ur (pedagoška ura traja 45 minut) in obsega tematske sklope po programu usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa, ki je kot priloga I sestavni del tega pravilnika.
(2) Posamezni tematski sklopi iz prejšnjega odstavka se izvajajo v obsegu ur, določenem v programu usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa.
4. člen(pogoji za dokončanje usposabljanja)
Za dokončanje usposabljanja po tem programu mora kan-didat za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa opraviti preizkus, ki obsega:
a) strokovno teoretični del:– pisni preizkus (test) iz strokovno teoretičnega znanja,– izdelava pisne priprave za izvedbo učne ure teoretičnega
pouka in– ustni zagovor;b) praktični del:– nastop – kandidat za učitelja predpisov izvede učno uro
teoretičnega pouka (na temo iz teoretičnega dela programa uspo-sabljanja za kandidate za voznike motornih vozil) in
– ustni zagovor.
5. člen(način preverjanja in ocenjevanja znanja ter usposobljenosti)
(1) Strokovno teoretični del preizkusa usposobljenosti traja največ dve pedagoški uri, praktični del pa največ eno uro. V na-vedenem času sme vsak ustni zagovor trajati največ 20 minut. Organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja izvede preizkus usposobljenosti najmanj en teden in najkasneje v roku 30 dni po zaključku izvedbe programa usposabljanja.
(2) Vsebine preizkusa temeljijo na nalogah za dokazovanje usposobljenosti, ki so določene s programom usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa. Naloge za izvedbo pisnega preizkusa pripravi organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja.
(3) K praktičnemu delu preizkusa sme pristopiti kandidat za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa po opravljenem strokovno teoretičnem delu izpita.
(4) Pri preverjanju usposobljenosti je treba upoštevati:– zahtevnost obravnavane problematike,– pripravo kandidata na izvedbo učne ure,– izbiro tehnik in metod,– sposobnost izražanja oziroma komunikativnost,– uporabo učnih pripomočkov in opreme,– kakovost izvedbe storitve,– racionalno izrabo časa in– upoštevanje pedagoških in didaktičnih načel.(5) Preizkus znanja izvaja dvočlanska komisija. Predse-
dnika in člana komisije imenuje odgovorna oseba organizacije pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena tega pravilnika in so izvedle predavanja.
(6) Uspeh udeleženca usposabljanja se ocenjuje z oceno »uspešno« ali »neuspešno«. Za oceno »uspešno« mora udele-ženec usposabljanja pri strokovno teoretičnem in praktičnem delu izkazati 90odstotni uspeh. Oceno s podpisom potrdi komisija iz prejšnjega odstavka.
(7) Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja, ga lahko ponovno opravlja po preteku sedmih dni od zadnjega neu-spešnega preizkusa znanja.
III. CILJI, TRAJANJE, VSEBINA IN NAČIN PREVERJANJA ZNANJA PO PROGRAMU USPOSABLJANJA ZA UČITELJA
VOŽNJE
6.člen(cilji programa usposabljanja)
Udeleženci programa usposabljanja za učitelja vožnje (se) bodo:
– spoznali in pri svojem delu znali učinkovito uporabljati ozi-roma upoštevati posamezne določbe s področja cestnoprometne zakonodaje in ustreznih podzakonskih predpisov,
– usposobili, da bodo kandidate za voznike motornih vozil navajali na dosledno ravnanje v skladu s cestnoprometnimi pred-pisi in etičnimi načeli varne vožnje,
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6379
– spoznali in se zavedali trenutnih prometnovarnostnih raz-mer v Republiki Sloveniji,
– obvladali strokovno izrazoslovje na področju cestnega prometa,
– spoznali delovanje različnih motornih vozil in funkcije po-sameznih delov do take mere, da bodo svoja spoznanja sposobni prenašati na kandidate,
– znali kandidatom za voznike motornih vozil pojasniti posa-mezne situacije, ki terjajo primerno ukrepanje (odprava napake) oziroma skrb za vzdrževanje vozil,
– znali, če bi bilo potrebno, odpraviti manjše tehnične napa-ke oziroma okvare na vozilu,
– zelo dobro obvladali vožnjo motornega vozila tiste katego-rije, za katero želijo postati učitelj,
– seznanili s pomembnejšimi ratificiranimi mednarodnimi konvencijami na področju cestnega prometa in specifičnimi pro-metnimi predpisi v državah članicah Evropske unije,
– obvladali temeljna spoznanja s področja pedagogike, an-dragogike, didaktike, metodike poučevanja in psihologije,
– dobro obvladali pisno in ustno komuniciranje v slovenskem jeziku in
– usposobili za pravilno vodenje evidenc in dokumentacije, ki jo zahteva delo učitelja oziroma dejavnost avtošole.
7. člen(trajanje usposabljanja)
(1) Usposabljanje po tem programu traja 228 pedagoških ur (pedagoška ura traja 45 minut, ura vožnje pa 50 minut) in obsega tematske sklope po programu usposabljanja za učitelja vožnje, ki je kot priloga II sestavni del tega pravilnika.
(2) Posamezni tematski sklopi iz prejšnjega odstavka se izvajajo v obsegu ur, določenem v programu usposabljanja za učitelja vožnje.
8. člen(pogoji za dokončanje usposabljanja)
Za dokončanje usposabljanja po tem programu mora kandi-dat za učitelja vožnje opraviti preizkus, ki obsega:
a) strokovno teoretični del:– pisni preizkus (test) iz strokovno teoretičnega znanja,– izdelava pisne priprave za izvedbo učne ure praktične
vožnje in– ustni zagovor;b) praktični del:– prikaz samostojne vožnje motornega vozila tiste kategori-
je, za katero želi kandidat postati učitelj,– izvedba praktične vožnje (v funkciji učitelja) s kandidatom
za voznika motornega vozila iste kategorije in– ustni zagovor.
9. člen(način preverjanja in ocenjevanja znanja ter usposobljenosti)
(1) Strokovno teoretični del preizkusa usposobljenosti traja največ dve pedagoški uri, praktični del pa največ dve uri vožnje. V navedenem času sme vsak ustni zagovor trajati največ 20 minut. Organizacija pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja izvede preizkus usposobljenosti najmanj en teden in najkasneje v roku 30 dni po zaključku izvedbe programa uspo-sabljanja.
(2) Vsebine preizkusa temeljijo na nalogah za dokazovanje usposobljenosti, ki so določene s programom usposabljanja za učitelja vožnje. Naloge za izvedbo pisnega preizkusa pripravi organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja.
(3) K praktičnemu delu preizkusa sme pristopiti kandidat za učitelja vožnje po opravljenem strokovno teoretičnem delu izpita.
(4) Pri preverjanju usposobljenosti je treba upoštevati:– teoretično znanje kandidata,– kakovost tehnike vožnje motornega vozila,– zahtevnost obravnavane problematike (izbrane vaje iz
vožnje),
– pripravo kandidata za učitelja na izvedbo učne ure vožnje s kandidatom za voznika,
– upoštevanje pedagoških in didaktičnih načel,– izbiro tehnik in metod, iznajdljivost,– sposobnost izražanja oziroma komunikativnost,– kakovost izvedbe učne ure vožnje s kandidatom in– racionalno izrabo časa.(5) Preizkus znanja izvaja dvočlanska komisija. Predse-
dnika in člana komisije imenuje odgovorna oseba organizaci-je, pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena tega pravilnika in so iz-vedle predavanja. Najmanj eden od članov komisije, ki ocenjuje praktični del preizkusa znanja, mora imeti opravljen preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije iz tretjega odstavka 173. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon).
(6) Uspeh udeleženca usposabljanja se ocenjuje z oceno »uspešno« ali »neuspešno«. Za oceno »uspešno« mora udele-ženec usposabljanja pri strokovno teoretičnem in praktičnem delu izkazati 90odstotni uspeh. Oceno s podpisom potrdi komisija iz prejšnjega odstavka.
(7) Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja, ga lahko ponovno opravlja po preteku sedmih dni od zadnjega neu-spešnega preizkusa znanja.
IV. CILJI, TRAJANJE, VSEBINA IN NAČIN PREVERJANJA ZNANJA PO PROGRAMU USPOSABLJANJA ZA
STROKOVNEGA VODJO AVTOŠOLE
10.člen(cilji programa usposabljanja)
Udeleženci programa usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole (se) bodo:
– seznanili in usposobili za opravljanje del in nalog strokov-nega vodje avtošole kot strokovnega vodje učiteljem vožnje in učiteljem predpisov,
– spoznali in usposobili za dela in naloge menedžerja v avtošoli kot gospodarski družbi (ne glede na njeno pravno orga-niziranost),
– naučili opravljati svoje delo skladno z zakonskimi določba-mi s področja avtošol in drugimi izvršilnimi predpisi,
– osvojili temeljna znanja iz ekonomike poslovanja v avto-šoli,
– znali razvijati dejavnost avtošol v smislu povečevanja ka-kovosti njenih storitev,
– usposobili za trženje storitev za potrebe avtošole,– razumeli pomen komunikacije in dobrih medčloveških od-
nosov v procesu usposabljanja kandidatov za voznike in– spoznali pomen korektnih in etičnih odnosov med konku-
renti v avtošolski dejavnosti.
11. člen(trajanje usposabljanja)
(1) Usposabljanje po tem programu traja 60 pedagoških ur (pedagoška ura predavanja traja 45 minut) in obsega tematske sklope po programu usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole, ki je kot priloga III sestavni del tega pravilnika.
(2) Posamezni tematski sklopi iz prejšnjega odstavka se izvajajo v obsegu ur, določenem v programu usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole.
12. člen(pogoji za dokončanje usposabljanja)
Za dokončanje usposabljanja po tem programu mora kandi-dat za strokovnega vodjo avtošole opraviti preizkus, ki obsega:
a) strokovno teoretični del:– izdelava seminarske naloge na temo z delovnega področja
strokovnega vodje avtošole in– ustni zagovor naloge;
Stran6380 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
b) praktični del:– izvedba enega od praktičnih opravil strokovnega vodje
avtošole in– ustni zagovor.
13. člen(način preverjanja in ocenjevanja znanja ter usposobljenosti)
(1) Praktični del preizkusa usposobljenosti (izvedba konkre-tnega opravila) traja največ eno pedagoško uro. V navedenem času sme vsak ustni zagovor trajati največ 20 minut.
(2) Vsebine preizkusa temeljijo na nalogah za dokazovanje usposobljenosti, ki so določene s programom usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole. Teme za izdelavo seminarske na-loge pripravi organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja.
(3) K praktičnemu delu preizkusa sme pristopiti kandidat za strokovnega vodjo avtošole po opravljenem strokovno teoretič-nem delu izpita.
(4) Pri preverjanju usposobljenosti je treba upoštevati:– zahtevnost obravnavane problematike,– pripravo kandidata na delo,– izbiro tehnik in metod,– sposobnost izražanja oziroma komunikativnost,– uporabo pripomočkov in opreme in– kakovost izvedbe storitve.(5) Preizkus znanja izvaja dvočlanska komisija. Predse-
dnika in člana komisije imenuje odgovorna oseba organizacije pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena tega pravilnika in so izvedle predavanja.
(6) Uspeh udeleženca usposabljanja se ocenjuje z oceno »uspešno« ali »neuspešno«. Za oceno »uspešno« mora udele-ženec usposabljanja pri strokovno teoretičnem in praktičnem delu izkazati 90odstotni uspeh. Oceno s podpisom potrdi komisija iz prejšnjega odstavka.
(7) Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja, ga lahko ponovno opravlja po preteku sedmih dni od zadnjega neu-spešnega preizkusa znanja.
V. CILJI, TRAJANJE, VSEBINA IN NAČIN PREVERJANJA ZNANJA PO POSEBNEM PROGRAMU REDNEGA OBNAVLJANJA IN DOPOLNJEVANJA ZNANJA ZA
UČITELJA VOŽNJE IN UČITELJA PREDPISOV O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
14.člen(cilji)
Cilji rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja so perma-nentno izobraževanje na področju vzgoje kandidatov za voznike motornih vozil, osvojitev sodobnih metod poučevanja in stalno seznanjanje s strokovnimi in zakonskimi novostmi.
15. člen(trajanje)
Program rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja traja šest ur organiziranega izobraževalnega dela in se izvede strnjeno v enem dnevu. Ta program se izvaja v skupinah do največ 30 udeležencev.
16. člen(predmetnik in učni načrt)
(1) Poseben program rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja obsega:
– predpise o varnosti cestnega prometa z načeli varne vo-žnje in nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi,
– osnove psihologije z načeli etike in filozofije vožnje v ce-stnem prometu,
– osnove teorije pouka (didaktika),– poznavanje motornih vozil in– poznavanje ter obvladovanje tehnike vožnje motornih
vozil.
(2) Učni načrt programa rednega obnavljanja in dopolnje-vanja znanja določi minister, pristojen za notranje zadeve, s skle-pom.
17. člen(izvedba ter preverjanje znanja)
(1) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja zagotovi, da program rednega obnavljanja in dopolnjeva-nja znanja glede na vsebino, določeno z učnim načrtom, izvajajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena tega pravilnika.
(2) Med izvedbo programa rednega obnavljanja in dopol-njevanja znanja se sprotno preverja znanje, po koncu pa je ob-vezen pisni preizkus znanja iz obravnavanih vsebin. Udeleženec usposabljanja lahko pristopi k pisnemu preizkusu samo, če je bil prisoten na vseh urah ene izvedbe rednega obnavljanja in dopol-njevanja znanja.
(3) Kandidatom, ki niso bili prisotni na vseh urah izvedbe rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja, se omogoči dokon-čanje po programu rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja tako, da izdelajo seminarsko nalogo na temo, določeno iz vsebine učnega načrta.
(4) Pisne naloge preizkusa znanja in teme za izdelavo se-minarske naloge pripravi organizacija, pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja, na podlagi vsebin učnega načrta.
VI. IZDAJA POTRDIL IN HRAMBA PISNIH NALOG
18.člen(potrdilo o zaključku usposabljanja)
Po uspešno končanem programu usposabljanja organiza-cija, pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja, udele-žencu programa usposabljanja izda potrdilo o uspešno končanem usposabljanju. Obrazec potrdila je kot priloga IV sestavni del tega pravilnika.
Potrdilo iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:– naziv in naslov pooblaščene organizacije,– zaporedna številka in datum izdaje potrdila,– ime in priimek udeleženca,– rojstni podatki udeleženca,– naslov udeleženca,– datum opravljenega preizkusa in naziv programa,– pečat in podpis pooblaščene osebe.
19. člen(hramba pisnih nalog)
Organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposa-bljanja, je dolžna hraniti pisne naloge udeležencev usposabljanja in kopijo potrdila o zaključku usposabljanja pet let od dneva izdaje potrdila o zaključku usposabljanja. Po izteku tega roka jih organi-zacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja uniči.
VII. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV USPOSABLJANJA
20.člen(pooblastilo za izvajanje programov usposabljanja)
Programe usposabljanja izvajajo organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem pravilniku in drugih predpisih in jih za to pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu z drugim odstavkom 168. člena zakona.
21. člen(materialni pogoji)
(1) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja, določenih s tem pravilnikom, mora imeti:
– šolsko učilnico, ki omogoča izvedbo programa usposa-bljanja za skupino najmanj 20 udeležencev z ločenimi sanitarnimi prostori v neposredni bližini šolskega prostora. Učilnica mora imeti na razpolago najmanj 1,5 m2 delovne površine na udeleženca programa usposabljanja in najmanj 3 m2 delovne površine za pre-davatelja. Učilnica mora biti opremljena s pohištvom, ki omogoča nemoteno učno delo odraslih;
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6381
– učne pripomočke, ki so: optični medij, ki omogoča prikaz stoječih in premikajočih se slik za prikaz načel in pravil cestnega prometa ter delovanja in opreme motornih vozil, šolsko tablo in vzorce evidenc, ki jih je v skladu z zakonom dolžna voditi avto-šola;
– učno gradivo za izvajanje teoretičnega dela (slikovne predstavitve in videoposnetki resničnih prometnih situacij iz per-spektive voznika, analize primerov tveganj oziroma nevarnosti v cestnem prometu), ki zajema vsebine, določene v programih usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo avtošole;
– ustrezno opremljeno neprometno površino, ki omogoča izvajanje vaj iz tehnike vožnje, ki so predpisane za izvajanje praktičnega dela vozniškega izpita. Vhod na neprometno površino mora biti urejen tako, da onemogoča nekontroliran vstop osebam in vozilom, ki bi ovirali proces usposabljanja;
– motorna vozila in dodatno opremo za tiste kategorije, za katere bo izvajala usposabljanje in so v skladu s predpisi, ki določajo vozila ter dodatno opremo za usposabljanje kandidatov za voznike v avtošoli.
(2) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka se za izvajanje programa rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja smejo uporabljati vozila, ki nimajo vgrajenih dodatnih sto-palk za učitelja vožnje.
22. člen(kadrovski pogoji)
Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov usposa-bljanja, ki so predpisani s tem pravilnikom, mora imeti za izvedbo predavanj in preverjanje usposobljenosti zaposlene delavce, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja prometa, prava, policije ali tehniških strok in najmanj tri leta delovnih izku-šenj na področju varnosti v cestnem prometu – za predavanje in preverjanje znanja predpisov o varnosti cestnega prometa z načeli varne vožnje in nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi;
– najmanj univerzitetno izobrazbo s področja psihologije, sociologije ali filozofije – za predavanje in preverjanje znanja o osnovah psihologije z načeli etike in filozofije vožnje v cestnem prometu;
– najmanj univerzitetno izobrazbo s področja pedagogike ali andragogike – za predavanje in preverjanje znanja o osnovah teorije pouka (didaktike) ter za predavanje in preverjanje znanja s področja strokovnega pedagoškega dela;
– najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja strojništva, prometa ali gradbeništva – za predavanje in preverjanje znanja o poznavanju motornih vozil in cest ter za predavanje in preverjanje znanja o poznavanju motornih vozil in tehnike vožnje motornih vozil;
– najmanj univerzitetno izobrazbo s področja komunikologije ali slovenistike – za predavanje in preverjanje znanja o osnovah komuniciranja v slovenskem jeziku;
– najmanj visoko strokovno izobrazbo, veljavno dovoljenje za učitelja vožnje in najmanj 3 leta neprekinjenih delovnih izkušenj na delovnem mestu, ki je neposredno povezano z varnostjo v ce-stnem prometu – za predavanje in preverjanje znanja o zgradbi in izvedbi učne ure teoretičnega pouka, za praktično usposabljanje in preverjanje znanja iz vožnje motornega vozila ter za preda-vanje in preverjanje znanja o zgradbi in izvedbi učne ure vožnje motornega vozila;
– najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja ekonomije, prava, organizacije dela ali menedžmenta in najmanj pet let nepre-kinjenih delovnih izkušenj na področjih, ki so povezana z vozniki, usposabljanjem kandidatov za voznike motornih vozil in nadzo-rom cestnega prometa – za predavanje in preverjanje znanja o upravljanju in vodenju avtošole, kadrovski dejavnosti, finančnem poslovanju, zagotavljanju materialnih pogojev za poslovanje avto-šole, trženju dejavnosti avtošole in vodenju evidenc;
– najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo, veljavno dovoljenje za učitelja vožnje in najmanj pet let delovnih iz-kušenj na področju usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil ali področju izvajanja treningov varne vožnje – za usposablja-nje o poznavanju ter obvladovanju tehnike vožnje motornih vozil;
– najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo, veljavno dovoljenje za učitelja vožnje in najmanj pet let delovnih iz-kušenj na področju usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil ali področju izvajanja treningov varne vožnje in ima opravljen preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije iz tretjega od-stavka 173. člena zakona – za preverjanje znanja o poznavanju ter obvladovanju tehnike vožnje motornih vozil.
23. člen(evidence)
(1) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja mora voditi evidenco o osebah, ki se usposabljajo po posameznih programih usposabljanja in o poteku usposabljanja in vsebuje naslednje podatke:
– datum vključitve v program usposabljanja,– ime in priimek osebe, ki se usposablja,– naslov prebivališča,– datum rojstva,– datum opravljanja preizkusa znanja,– številko potrdila o opravljenem programu usposabljanja.(2) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-
sabljanja vodi evidence z osebnimi podatki v zvezi z usposa-bljanjem, od vpisa osebe v program usposabljanja do zaključka usposabljanja, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja vpisuje podatke v evidence po kronološkem zaporedju, pri čemer se predhodno vpisani podatki ne smejo v nobenem primeru zbrisati, zakriti ali popravljati. Spremembe podatkov, ki na-domestijo predhodne, se vpiše na način, ki omogoča preglednost in spremljanje vnesenih sprememb.
(4) Evidence o osebi, ki je zaključila usposabljanje, se ne smejo spreminjati in ni dovoljeno vanje posegati.
(5) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja trajno hrani evidenco o osebah, ki se usposabljajo po posameznih programih usposabljanja in o poteku usposabljanja.
(6) Predavatelji in drugi delavci organizacije, pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja so odgovorni za posamezna opravila in naloge v zvezi z evidencami, za katere so pooblaščeni s strani odgovorne osebe organizacije pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.člen(prenehanje veljavnosti prejšnjih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pra-vilnik o programu usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja pred-pisov o varnosti cestnega prometa in strokovnega vodjo avtošole (Uradni list RS, št. 102/05) in Pravilnik o posebnem programu rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja za učitelja vožnje in učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 102/05).
(2) Kandidati za učitelja vožnje, učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in strokovnega vodjo avtošole, ki so se začeli usposabljati pred uveljavitvijo tega pravilnika, dokončajo uspo-sabljanje po izobraževalnem programu, po katerem so se začeli usposabljati.
25. člen(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00729/2007Ljubljana, dne 14. maja 2007EVA 200717110008
DragutinMate l.r.Minister
za notranje zadeve
Stran6382 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
2
PRILOGA I
PROGRAM USPOSABLJANJA
ZA U ITELJA PREDPISOV O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
Posamezni tematski sklopi v programu usposabljanja za u itelja predpisov o varnosti cestnega prometa se izvajajo v naslednjem obsegu:
Strokovno teoreti ni del TEMATSKI SKLOPI ŠTEVILO UR
Predpisi o varnosti cestnega prometa z na elivarne vožnje in nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi
54 ur
Osnove psihologije z na eli etike in filozofije vožnje v cestnem prometu
42 ur
Osnove teorije pouka didaktika 36 ur Poznavanje motornih vozil in cest 36 ur
Osnove komuniciranja v slovenskem jeziku 18 ur
Prakti ni del Zgradba in izvedba u ne ure teoreti nega pouka 24 ur
Priloga
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6383
3
POD
RO
JE D
EL
A
DE
LA
IN N
AL
OG
E
ZN
AN
JA IN
SPR
ET
NO
STI
NA
LO
GE
ZA
DO
KA
ZO
VA
NJE
U
SPO
SOB
LJE
NO
STI
PRIP
RA
VA
NA
PO
UK
stal
no sp
rem
ljanj
e sp
rem
emb
in
novo
sti n
a po
dro
ju z
akon
odaj
e,
ki u
reja
var
nost
ces
tneg
a pr
omet
a in
dej
avno
st a
vtoš
ol
raz
leni
tev
teor
eti
nega
del
a pr
edpi
sane
ga p
rogr
ama
uspo
sabl
janj
a, n
amen
jene
ga
kand
idat
om z
a vo
znik
e m
otor
nih
vozi
l, na
man
jše,
vse
bins
ko
zaok
rože
ne e
note
iz
dela
va v
sebi
nski
h pr
ipra
v na
iz
vedb
o po
sam
ezni
h u
nih
ur
odlo
anje
za
izbi
ro u
stre
znih
m
etod
in o
blik
pou
evan
ja
(pril
agaj
anje
ude
leže
ncem
us
posa
blja
nja
oziro
ma
ciljn
im
skup
inam
) iz
bor o
ziro
ma
prip
rava
di
dakt
ini
h gr
adiv
in d
rugi
h u
nih
sred
stev
za
izve
dbo
posa
mez
nih
uni
h ur
(upo
raba
pr
osoj
nic,
mak
et, m
odel
ov,
raun
alni
ka ip
d.)
pozn
a or
gani
zaci
jo d
ela
pri
u
spos
ablja
nju
kand
idat
ov z
a
voz
nike
mot
orni
h vo
zil
pozn
a in
zna
upo
rabi
ti t
emel
jna
s
pozn
anja
o te
oriji
pou
ka
(di
dakt
iki):
Osn
ovni
poj
mi:
vzgo
ja, i
zobr
ažev
anje
, pou
k op
rede
litev
ped
agog
ike,
dida
ktik
e, a
ndra
gogi
ke
anal
iza
une
ga p
roce
sa
deja
vnik
i, ki
vpl
ivaj
o na
uni
proc
esst
opnj
e v
proc
esu
uen
ja
vlog
a in
opr
edel
itev
sam
oizo
braž
evan
ja
Did
akti
na n
ael
a:us
trezn
ost p
ouka
razv
ojni
st
opnj
iin
divi
dual
izac
ija in
di
fere
ncia
cija
pou
ka
soci
aliz
acija
za
vest
na a
ktiv
nost
na
zorn
ost
sist
emat
ino
st in
pos
topn
ost
doka
že, d
a je
spos
oben
izde
lati
prip
ravo
na
uno
uro
te
oret
ine
ga p
ouka
, upo
štev
ajo
deja
vnik
e u
nega
pro
cesa
ter
pose
bnos
ti sk
upin
skeg
a de
la
dem
onst
rira
izve
dbo
une
ure
na
polju
bno
izbr
ano
tem
o iz
te
oret
ine
ga d
ela
prog
ram
a za
us
posa
blja
nje
vozn
ikov
m
otor
nih
vozi
l po
jasn
i raz
liko
med
vzg
ojo
in
izob
raže
vanj
em
razl
oži p
ojem
pou
ka
opiš
e na
jpog
oste
je u
pora
blje
ne
met
ode
pri u
spos
ablja
nju
vozn
ikov
razl
oži p
ojem
ver
baln
a m
etod
a in
mož
nost
i nje
ne u
pora
be
našt
eje
in o
piše
prim
ere,
ko
je
najb
olj p
rimer
na m
etod
a ra
zgov
ora
opiš
e, k
daj j
e u
inko
vita
met
oda
disk
usije
razl
oži,
kaj s
e ka
ndid
at z
a vo
znik
a la
hko
nau
i z u
pora
bo
met
ode
sam
ouen
jana
štej
e in
razl
oži d
idak
tina
nael
a
Stran6384 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
4
trajn
ost z
nanj
a, sp
retn
osti
in
nava
dpo
veza
nost
teor
ije s
prak
so,
ekon
omi
nost
živl
jenj
ska
bliž
ina,
do
živl
janj
e
Une
met
ode:
us
tna
razl
aga
razg
ovor
dem
onst
raci
ja
delo
s te
ksti
urje
nje
Une
obl
ike:
fr
onta
lna,
skup
insk
a, d
elo
v dv
ojic
ah, i
ndiv
idua
lna
prog
ram
irani
pou
k
Vlo
ga u
nih
prip
omo
kov
in
njih
ova
upor
aba:
- k
lasi
ni u
ni p
ripom
oki
- avd
iovi
zual
ni p
ripom
oki
- upo
raba
raun
alni
ka
razl
oži,
v ka
terih
prim
erih
je
najb
olj u
stre
zna
met
oda
razl
age
našt
eje
in o
piše
une
met
ode,
ki
so n
ajbo
lj pr
imer
ne z
a te
oret
ino
uspo
sabl
janj
ena
štej
e in
opi
še m
etod
e, k
i so
najb
olj p
rimer
ne z
a po
uev
anje
vožn
jera
zlož
i vse
bino
in c
ilj p
ripra
ve
na p
osam
ezno
uno
uro
zna
uno
eno
to ra
zle
niti
na
posa
mez
ne v
sebi
nske
sklo
pe
razl
oži,
pri
kate
rih se
gmen
tih
uspo
sabl
janj
a ka
ndid
atov
za
vožn
jo je
naj
bolj
prim
erna
m
etod
a de
mon
stra
cije
po
jasn
i, ka
tere
une
obl
ike
so
prim
erne
za
teor
eti
ni p
ouk
in
jih o
piše
na
prim
eru
poja
sni v
sebi
no
prip
rave
na
izve
dbo
une
ure
razl
oži p
edag
oški
in m
etod
ini
del p
ripra
ve n
a ur
o pr
edav
anja
po
jasn
i pom
en u
pora
be u
nih
prip
omo
kov
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6385
5
Sest
avin
e u
ne u
re te
oret
ine
gapo
uka: pono
vite
v, z
a ob
ravn
avo
nove
tem
e, p
omem
bnih
in ž
e os
voje
nih
pojm
ov in
zna
nja
obra
vnav
a te
me,
razl
aga
prev
erja
nje
razu
mev
anja
, ut
rjeva
nje
je u
spos
oblje
n za
skup
insk
o,
prog
ram
irano
del
o s k
andi
dati
za
vozn
ike
mot
orni
h vo
zil
zna
raci
onal
no o
rgan
izira
ti sv
oje
delo
razu
me
pom
en k
akov
ostn
ih
uni
h sr
edst
ev in
jih
zna
v ra
zli
nih
situ
acija
h pr
imer
no
upor
ablja
ti
našt
eje,
kat
ere
une
prip
omo
keup
orab
ljam
o pr
i usp
osab
ljanj
u ka
ndid
atov
za
vozn
ike
gled
e na
iz
bran
o ka
tego
rijo
vozi
l po
jasn
i pom
en p
isni
h pr
ipra
v na
iz
vedb
o u
ne u
re
na p
rakt
ine
m p
rimer
u ra
zlož
i os
novn
e po
jme:
uni
pro
ces,
vzgo
ja, u
spos
ablja
nje
oziro
ma
izob
raže
vanj
ena
kon
kret
nih
prim
erih
razl
oži i
n ut
emel
ji na
elo
post
opno
sti i
n na
zorn
osti
na p
rakt
ine
m p
rimer
u ra
zlož
i po
men
pov
ezov
anja
teor
ije s
prak
sona
kon
kret
nem
prim
eru
pred
stav
i upo
rabo
av
diov
izua
lnih
uni
h sr
edst
ev
dem
onst
rira
upor
abo
raun
alni
kaza
iska
nje
info
rmac
ij s p
omo
josv
etov
nega
sple
ta
zna
s pom
ojo
pro
gram
skeg
a or
odja
Pow
erPo
int i
zdel
ati
elek
trons
ke p
roso
jnic
e zn
a up
orab
ljati
mod
erna
pr
edst
avitv
ena
sred
stva
( r
aun
alni
k v
pove
zavi
s pr
ojek
torje
m)
Stran6386 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
6
IZV
AJA
NJE
UN
IH E
NO
T V
SK
LAD
U S
PR
EDPI
SAN
IM
TEO
RET
IN
IM D
ELO
M
PRO
GR
AM
A U
SPO
SAB
LJA
NJA
ZA
KA
ND
IDA
TE Z
A V
OZN
IKE
MO
TOR
NIH
VO
ZIL
mot
ivira
nje
kand
idat
ov z
a od
govo
rnos
t v p
roce
su
teor
eti
nega
in p
rakt
ine
gaus
posa
blja
nja
pred
stav
itev
pom
embn
osti
posa
mez
nih
vseb
insk
ih sk
lopo
v sp
odbu
janj
e k
vses
trans
kem
u sp
ošto
vanj
u et
ini
h na
el v
pr
omet
u in
ust
rezn
emu
ravn
anju
v
prim
eru
prom
etne
nes
ree
opoz
arja
nje
na p
redn
osti
okol
išin
am p
rilag
ojen
e in
de
fenz
ivne
vož
nje
opoz
arja
nje
na p
osle
dice
ne
upoš
teva
nja
cest
nopr
omet
nih
pred
piso
v in
dru
gih
deja
vnik
ov
opoz
arja
nje
na v
pliv
ne
ugod
nega
psi
hofiz
ine
gast
anja
voz
niko
v na
var
no v
ožnj
o pr
edst
avite
v pr
edno
sti
pozn
avan
ja o
snov
zgr
adbe
voz
il in
funk
cion
alno
sti p
osam
ezni
h se
stav
nih
delo
v na
var
no v
ožnj
o
pozn
a te
mel
jne
pojm
e o
ured
itvi
cest
nega
pro
met
a in
ce
stno
prom
etne
infr
astru
ktur
eob
vlad
a te
mel
jne
pojm
e s
podr
oja
ces
tnop
rom
etne
za
kono
daje
obvl
ada
pred
pise
o v
arno
sti
cest
nega
pro
met
a po
zna
zako
noda
jo, k
i ure
ja
delit
ev ja
vnih
ces
t po
zna
tehn
ine
ele
men
te c
est i
n nj
ihov
vpl
iv n
a va
rnos
t pro
met
a po
zna
pom
en in
vlo
go o
rgan
ov
za u
reja
nje
in n
adzo
r ces
tneg
a pr
omet
a zn
a pr
edvi
deti
mož
ne p
osle
dice
ne
upoš
teva
nja
prom
etni
h pr
avil
zna
razl
ožiti
pra
viln
o uk
repa
nje
vozn
ika
za p
olju
bne
prom
etne
si
tuac
ije (s
imul
acije
)
pozn
a po
men
izra
zov,
ki j
ih
opre
delju
je Z
akon
o v
arno
sti
cest
nega
pro
met
a in
dru
gi
podz
akon
ski p
redp
isi
pozn
a vs
ebin
o po
sam
ezni
h pr
edpi
sov,
ki u
reja
jo v
arno
st
cest
nega
pro
met
a op
iše
klas
ifika
cijo
javn
ih c
est v
skla
du z
Zak
onom
o c
esta
h na
štej
e or
gane
za
urej
anje
ce
stne
ga p
rom
eta
(poo
blaš
ene
oseb
e) in
njih
ove
nalo
ge
našt
eje
tipi
ne v
zrok
e za
pr
omet
ne n
esre
ezn
a sk
lepa
ti na
vzr
ok z
a pr
omet
no n
esre
o na
pod
lagi
nj
eneg
a op
isa
(prim
eri)
doka
že, d
a je
spos
oben
razr
ešiti
po
ljubn
e si
mul
irane
pro
met
ne
situ
acije
(baz
a po
datk
ov z
a te
stne
pol
e)
zna
brez
nap
ak p
ravi
lno
izpo
lniti
na
klju
no iz
bran
o te
stno
pol
o
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6387
7
Prav
ila c
estn
ega
prom
eta;
pro
met
ni
znak
i in
njih
ov p
omen
; zna
ki, k
i jih
da
jejo
po
licis
ti in
dr
uge
s te
m
zako
nom
po
obla
šen
e os
ebe;
ne
varn
osti,
ki
na
stan
ejo
zara
di
deja
nj v
pro
met
u, k
i na
spro
tuje
jo
prom
etni
m
pred
piso
m
(nap
ana
ocen
a hi
trost
i, pr
ehite
vanj
e v
nasp
rotju
s
prom
etni
mi
pred
pisi
, ne
upoš
teva
nje
pred
nost
i itd
.)
Sim
ulac
ije
izve
dbe
oper
acij
z m
otor
nim
voz
ilom
, kat
erih
nam
en je
us
pešn
a in
var
na v
ožnj
a v
skla
du s
pr
omet
nim
i pra
vili,
oko
lišin
ami n
a ce
sti
in v
pro
met
u, i
n v
skla
du s
pr
omet
no e
tiko
obra
vnav
a sp
lošn
ih p
rom
etni
h pr
avil
in n
evar
nost
i ozi
rom
a po
sled
ic, k
i nas
tane
jo z
arad
i ne
upoš
teva
nja
prom
etni
h pr
avil
vklju
evan
je v
pro
met
, stra
n vo
žnje
obra
anje
, vzv
ratn
a vo
žnja
hi
trost
vož
nje
razd
alja
med
voz
ili
zavi
janj
epr
omet
in p
redn
ost n
a kr
ižiš
usr
eev
anje
voz
il vo
žnja
mim
o us
tavl
jene
ga v
ozila
in
pre
hite
vanj
e pr
omet
ne n
esre
e ko
t pos
ledi
ca
napa
nega
pre
hite
vanj
a zv
oni
in sv
etlo
bni o
pozo
rilni
zn
aki
usta
vlja
nje
in p
arki
ranj
e vo
zil
pozn
a pr
avila
ces
tneg
a pr
omet
a (s
pou
dark
om n
a m
otor
nih
vozi
lih)
zna
na k
onkr
etne
m p
rimer
u (z
a po
sam
ezne
kat
egor
ije v
ozil)
po
jasn
iti, k
aj sp
ada
v pr
ipra
vo
vozi
la n
a za
etek
vož
nje
zna
nave
sti t
emel
jno
vseb
ino
zako
nski
hle
nov,
ki s
e na
naša
jo
na h
itros
t vož
nje
zna
razl
ožiti
situ
acije
, pov
ezan
e z
vožn
jo sk
ozi r
azli
ne v
rste
kr
ižiš
razl
oži d
olžn
osti
vozn
ika,
e
se
vozi
lo z
arad
i viš
je si
le (o
kvar
a)
usta
vi n
a ce
stiš
uop
iše
nain
e na
pane
gapr
ehite
vanj
a in
pre
dvid
i po
sled
ice
poja
sni p
ojm
e sp
elje
vanj
e,
vožn
ja, p
rehi
teva
nje,
sre
anje
,us
tavl
janj
e, p
arki
ranj
e po
jasn
i raz
line
na
ine
ravn
anja
s t
ovor
om
poja
sni d
olžn
osti
vozn
ika
v zv
ezi s
pre
vozo
m to
vora
(ozn
ake
vozi
la it
d.)
razl
oži p
omen
in d
elov
anje
ta
hogr
afa;
poz
na v
rste
in
last
nost
i tah
ogra
fov
Stran6388 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
8
obra
vnav
a po
sebn
ih p
rom
etni
h pr
avil
prom
et v
ozil
na m
otor
ni p
ogon
pr
omet
ces
tne
žele
znic
e in
dr
ugih
tirn
ih v
ozil
prom
et k
oles
pr
omet
vpr
ežni
h vo
zil
hoja
peš
cev
prom
et n
a pr
ehod
u ce
ste
ezže
lezn
iško
pro
go
prom
et n
a av
tom
obils
ki c
esti
in
na c
esti,
reze
rvira
ni z
a m
otor
na
vozi
lapr
omet
v p
redo
rih
vozi
la s
spre
mst
vom
vo
zila
s pr
edno
stjo
pr
evoz
ose
b to
vor n
a vl
aku
vlek
a vo
zil
ozna
itev
vozi
l za
prev
oz
neva
rnih
snov
i de
lo n
a ce
sti
upor
aba
lui v
ces
tnem
pro
met
u vo
žnja
v sl
abem
vre
men
u vo
žnja
v k
olon
i oz
naev
anje
voz
il, u
stav
ljeni
h na
voz
išu
pozn
a te
mel
jna
prom
etna
pr
avila
, ki v
elja
jo z
a dr
uge,
»n
emot
oriz
irane
« ud
elež
ence
v
prom
etu
(peš
ci, k
oles
arji,
vp
režn
a vo
zila
ipd.
) ra
zlož
i poj
em v
leka
voz
ila in
op
iše
posa
mez
ne p
rimer
e po
jasn
i poj
em iz
redn
i pre
voz
inop
iše
prim
er
poja
sni p
ojem
pre
voz
s sp
rem
stvo
m in
opi
še p
rimer
na
štej
e vo
zila
, ki j
ih la
hko
pod
dolo
enim
i pog
oji š
teje
mo
za
vozi
la s
pred
nost
jo te
r opi
še
prim
er
nave
de o
znak
e na
voz
ilu, p
o ka
terih
vem
o, d
a gr
e za
pre
voz
neva
rnih
snov
i op
iše
tipi
ne p
rom
etne
situ
acije
z
drug
imi u
dele
ženc
i v p
rom
etu
(vla
k, c
estn
a že
lezn
ica
…)
opiš
e ra
bo lu
i in
drug
ih
svet
lobn
ih n
apra
v na
voz
ilu
našt
eje
tipi
ne z
nailn
osti
vožn
je v
pos
ebni
h ra
zmer
ah
(sla
be v
ozne
razm
ere,
slab
e vr
emen
ske
razm
ere,
pre
dori,
vo
žnja
po
vejih
strm
inah
, ozk
ih
cest
ah ip
d.)
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6389
9
obra
vnav
a pr
omet
nih
znak
ov
post
avlja
nje
znak
ov in
njih
ova
razd
elite
vzn
aki z
a ne
varn
ost
znak
i za
izre
cne
odre
dbe
znak
i za
obve
stila
sv
etlo
bni p
rom
etni
zna
ki
ozna
be n
a vo
ziš
udo
poln
ilne
tabl
e pr
i pro
met
nih
znak
ih
pozn
a na
prav
e za
ure
janj
e pr
omet
a in
zna
razl
ožiti
njih
ovo
funk
cijo
našt
eje
in o
piše
vrs
te p
rom
etni
h zn
akov
, njih
ovo
spor
oiln
ovr
edno
st in
last
nost
i ra
zlož
i, ka
j so
hitro
stne
ovi
re n
a ce
stiš
u;em
u sl
užijo
in k
je
obi
ajno
nal
etim
o na
nje
po
jasn
i pot
ek p
rom
eta
v na
selju
br
ez p
rom
etni
h zn
akov
, kje
r ve
lja le
nek
aj o
snov
nih
prom
etni
h pr
avil
razl
oži,
kaj s
pada
v sk
upin
o sv
etlo
bnih
pro
met
nih
znak
ov in
op
iše
njih
ovo
funk
cijo
(u
tripa
joe
lui,
sem
afor
…)
opiš
e tip
ine
prim
ere
ozna
b na
ce
stiš
uob
ravn
ava
pred
piso
v in
zna
kov,
ki
jih
daje
jo p
oobl
ašen
e os
ebe
znak
i in
odre
dbe,
ki j
ih d
ajej
o po
obla
šen
e os
ebe
za u
reja
nje
cest
nega
pro
met
a pr
ekin
itev
vožn
je
odvz
em v
ozni
škeg
a do
volje
nja
kont
rola
alk
ohol
izira
nost
i iz
loite
v vo
zila
iz p
rom
eta
man
datn
o ka
znov
anje
poja
sni v
logo
pro
met
nih
polic
isto
v pr
i ure
janj
u in
na
dzor
u pr
omet
a in
opi
še ti
pine
prim
ere
našt
eje
poob
last
ila, k
i jih
ima
prom
etni
pol
icis
t in
opiš
e na
jbol
j po
gost
e pr
imer
e ra
zlož
i poj
em p
siho
fizi
nost
anje
voz
nika
na
vede
poo
blas
tila
polic
isto
v in
na
ine
za p
reve
rjanj
e al
koho
lizira
nost
i voz
niko
v
Stran6390 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
10
obra
vnav
a pr
edpi
sov
o vo
znik
ih
vozi
l na
mot
orni
pog
on
pogo
ji za
vož
njo
vozi
l us
posa
blja
nje
vozn
ikov
do
volje
nje
za v
ožnj
o vo
zil
(prid
obite
v, p
odal
jšan
je,
velja
vnos
t, od
vzem
) zd
ravs
tven
i pre
gled
i voz
niko
v
poja
sni,
kako
prid
obim
o vo
zniš
ko d
ovol
jenj
e za
vož
njo
mot
orne
ga v
ozila
dol
oen
eka
tego
rije
pove
, kaj
obs
ega
zdra
vstv
eni
preg
led
za v
ozni
ke m
otor
nih
vozi
l raz
lini
h ka
tego
rij
obra
vnav
a pr
edpi
sov
o vo
zilih
re
gist
raci
ja m
otor
nih
in
prik
lopn
ih v
ozil
prom
etno
dov
olje
nje
(izda
ja,
velja
vnos
t, po
daljš
anje
ve
ljavn
osti)
zaas
na re
gist
raci
ja
tehn
ini
pre
gled
mot
orni
h in
pr
iklo
pnih
voz
il
opiš
e po
stop
ek z
a re
gist
raci
jo a
li za
pod
aljš
anje
regi
stra
cije
m
otor
nega
voz
ila
zna
poja
sniti
pos
tope
k za
prid
obite
v (p
odal
jšan
je
velja
vnos
ti) p
rom
etne
ga
dovo
ljenj
ara
zlož
i pos
tope
k za
tehn
ini
preg
led
mot
orne
ga v
ozila
ob
ravn
ava
dolž
nost
i ob
prom
etni
ne
sre
ipr
ijava
pro
met
ne n
esre
eza
varo
vanj
e kr
aja
prom
etne
ne
sre
eod
stra
nite
v vo
zil i
n dr
ugih
pr
edm
etov
s kr
aja
prom
etne
ne
sre
e
opiš
e, k
ako
ukre
pam
o,
e se
na
leti
na p
rom
etno
nes
reo,
pa
v nj
ej n
ism
o ud
elež
eni
opiš
e, k
akše
n je
pos
tope
k,
esm
o ud
elež
eni v
lažj
i pro
met
ni
nesr
ei (
brez
poš
kodb
); za
pis
poro
ila (U
E), o
bisk
za
varo
valn
ice
ipd.
ob
ravn
ava
vpliv
a pr
omet
a na
ok
olje
hrup
ones
naže
vanj
e op
iše,
na
kakš
ne n
ain
e m
otor
na
vozi
la o
nesn
ažuj
ejo
okol
je in
na
kaj s
e m
ora
biti
pozo
ren,
da
je
ones
naže
vanj
aim
man
j po
jasn
i, ka
ko n
aj u
krep
a vo
znik
, da
pov
zro
i z v
ozilo
m
im m
anj
hrup
a
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6391
11
obra
vnav
a pr
omet
ne k
ultu
re
prav
ila d
efen
zivn
e vo
žnje
od
stop
anje
pre
dnos
ti ku
ltura
vož
nje
razl
oži t
emel
jne
last
nost
i de
fenz
ivne
vož
nje
na
posa
mez
nih
prim
erih
Spoz
nava
nje
in o
brav
nava
tem
, ki
pr
ispe
vajo
k
razv
ijanj
u hu
man
ih
odno
sov
in v
zaje
mne
ga s
pošt
ovan
ja
in
razu
mev
anja
m
ed
vsem
i ud
elež
enci
v
prom
etu
po
nael
ihza
upan
ja i
n so
lidar
nost
i; ob
ravn
ava
dolž
nost
i te
r hu
man
ega,
eti
nega
in
prav
ilneg
a ra
vnan
ja
v pr
imer
u pr
omet
ne n
esre
e
obra
vnav
a os
nov
psih
olog
ije
lai
na in
sodo
bna
znan
stve
na
psih
olog
ijana
loge
in v
rste
psi
holo
gije
od
nosi
med
tele
snim
i in
duše
vnim
i pro
cesi
pr
edm
et p
siho
logi
je in
nje
ne
met
ode
pozn
a os
nove
pro
met
ne
psih
olog
ije in
na
ela
etik
e s
filoz
ofijo
vož
nje
v ce
stne
m
prom
etu
opre
deli
razl
iko
med
lai
no in
so
dobn
o zn
anst
veno
psi
holo
gijo
na
štej
e vr
ste
psih
olog
ij in
nj
ihov
e na
loge
po
ve, k
akše
n je
odn
os m
ed
tele
snim
i in
duše
vnim
i pro
cesi
v
konk
retn
ih p
rom
etni
h si
tuac
ijah
(v iz
bran
ih p
rimer
ih)
opre
deli
pred
met
psi
holo
gije
in
našt
eje
njen
e m
etod
e
Stran6392 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
12
obra
vnav
a du
ševn
ih p
roce
sov
obut
ki in
zaz
nave
, nas
tane
k in
ra
zlik
e s p
rimer
i pr
edst
avlja
nje,
zan
eslji
vost
in
nego
tovo
st p
reds
tav
spom
in in
poz
ablja
nje,
vrs
te
spom
ina
miš
ljenj
e ko
t naj
višj
i psi
hini
proc
es in
vlo
ga u
enja
ustv
ovan
je, v
rste
us
tev
vp
livus
tev
na te
lesn
o do
gaja
nje
in d
ušev
ne p
ojav
e
opiš
e du
ševn
e pr
oces
e v
posa
mez
nih
prom
etni
h si
tuac
ijah
na k
onkr
etni
h pr
imer
ih o
piše
ra
zlik
o m
ed o
but
kom
in
zazn
avo
poja
sni,
v ka
terih
pro
met
nih
situ
acija
h so
pre
dsta
ve
zane
sljiv
e in
v k
ater
ih n
egot
ove
našt
eje
vrst
e sp
omin
a ra
zlož
i miš
ljenj
e ko
t naj
višj
i ps
ihi
ni p
roce
s ra
zlož
i pom
en in
pro
ces u
enja
razl
oži z
nailn
osti
ustv
arja
lneg
a m
išlje
nja
poja
sni,
kdaj
gov
orim
o o
ustv
eni z
relo
sti
love
kara
zlož
i us
tven
o st
abiln
ost
oziro
ma
nest
abiln
ost n
a ko
nkre
tnem
prim
eru
našt
eje
vrst
e us
tev
in o
piše
nj
ihov
vpl
iv n
a te
lesn
o do
gaja
nje
med
vož
njo
razl
oži v
pliv
us
tev
na
posa
mez
ne d
ušev
ne p
ojav
e (p
reds
tavi
na
konk
retn
ih
prim
erih
)
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6393
13
opre
delit
ev in
obr
avna
va
spos
obno
sti i
n m
otiv
acije
na
stan
ek in
razv
oj sp
osob
nost
i vr
ste
spos
obno
sti (
fizi
ne,
senz
orne
, psi
hom
otor
ne,
men
taln
e)
mer
jenj
e sp
osob
nost
i m
otiv
acija
, mot
ivac
ijski
ko
nflik
tim
otiv
acija
, vrs
te in
izvo
r na
stan
ek in
vrs
te m
otiv
acijs
kih
konf
likto
vbi
ološ
ke in
soci
alne
pot
rebe
opiš
e n
asta
nek
in ra
zlož
i raz
voj
spos
obno
sti
našt
eje
vrst
e sp
osob
nost
i in
jih
opiš
ena
štej
e, k
ater
e sp
osob
nost
i so
zna
ilne
za d
obre
ga v
ozni
ka
razl
oži,
kako
mer
imo
spos
obno
sti
poja
sni p
ojem
mot
iv in
naš
teje
vr
ste
mot
ivov
ra
zlož
i raz
loge
za
mot
ivac
ijo n
a po
sam
ezni
h pr
imer
ih
opiš
e na
stan
ek m
otiv
acijs
kih
konf
likto
vna
štej
e in
opi
še v
rste
m
otiv
acijs
kih
konf
likto
v po
ve, k
ako
se k
ažej
o bi
ološ
ke in
so
cial
ne p
otre
be
love
kaob
ravn
ava
zako
nito
sti u
enja
osno
vne
zna
ilnos
ti in
obl
ike
uen
jam
otor
ino
in v
erba
lno
uen
jeu
enje
in p
ozab
ljanj
e te
hnik
e u
enja
za
stoj
i pri
uen
jude
javn
iki u
speš
nega
uen
ja
pred
stav
i osn
ovne
zna
ilnos
ti in
ob
like
uen
jara
zlož
i raz
liko
med
mot
ori
nim
in
ver
baln
im u
enje
m
nariš
e in
poj
asni
kriv
uljo
uen
japr
edst
avi t
ehni
ke u
enja
na
vede
vzr
oke,
ki p
ovzr
oijo
zast
oj p
ri u
enju
našt
eje
in o
piše
dej
avni
ke
uspe
šneg
a u
enja
Stran6394 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
14
opre
delit
ev in
obr
avna
va
tem
pera
men
ta in
zna
ajsk
ih
pote
zlo
veka
tem
pera
men
t de
javn
iki,
ki v
pliv
ajo
na
tem
pera
men
t vr
ste
tem
pera
men
tov
zna
aj a
li ka
rakt
er
odra
žanj
e zn
aaj
a (o
dnos
do
sebe
, do
drug
ih, d
o de
la)
opre
deli
poje
m te
mpe
ram
ent
poja
sni d
ejav
nike
, ki v
pliv
ajo
na
tem
pera
men
t lo
veka
našt
eje
in o
piše
vrs
te
posa
mez
nih
tem
pera
men
tov
opiš
e, k
ako
se iz
raža
zna
ajlo
veka
opiš
e zn
aaj
ske
pote
ze d
obre
ga
vozn
ika
razl
oži,
kako
se z
naaj
ske
pote
ze v
ozni
ka o
draž
ajo
v pr
omet
u na
prim
eru
razl
oži,
kaj p
omen
i in
trove
rtira
nost
in k
aj
ekst
rave
rtira
nost
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6395
15
obra
vnav
a os
ebno
sti i
n in
telig
ence
lo
veko
va o
sebn
ost
deja
vnik
i, ki
vpl
ivaj
o na
razv
oj
oseb
nost
i (de
dnos
t, ok
olje
, dr
užin
a, šo
lska
in d
ružb
ena
vzgo
ja, l
astn
a ak
tivno
st)
poje
m in
viri
frus
traci
je
splo
šna
nara
va fr
ustra
cije
re
agira
nje
na fr
ustra
cijo
ob
ram
bni m
ehan
izm
i ose
bnos
ti na
pake
pri
ocen
jeva
nju
ljudi
in
odpr
avlja
nje
napa
k po
jem
, def
inic
ije in
telig
entn
osti
kron
ološ
ka in
men
taln
a st
aros
t
pove
, kak
o op
rede
limo
love
kovo
ose
bnos
t na
štej
e in
opi
še te
mel
jne
sest
avin
e os
ebno
sti
našt
eje
deja
vnik
e, k
i vpl
ivaj
o na
ra
zvoj
ose
bnos
ti ra
zlož
i, ka
ko v
pliv
a os
ebno
st
udel
ežen
ca v
pro
met
u na
pr
omet
no v
arno
st
opre
deli
in n
a pr
imer
u po
jasn
i, ka
ko se
kaž
e os
ebno
stna
zre
lost
lo
veka
poja
sni p
ojem
frus
traci
ja in
na
vede
vzr
oke,
ki j
o la
hko
povz
roijo
opiš
e sp
lošn
o na
rav
frus
traci
j na
štej
e in
opi
še ra
zli
ne o
dziv
e lo
veka
na
frus
traci
jo
našt
eje
in o
piše
razl
ine
obra
mbn
e m
ehan
izm
e os
ebno
sti
razl
oži v
zrok
e za
nap
ano
ocen
jeva
nje
ljudi
opre
deli
poje
m in
telig
entn
ost i
n op
iše
deja
vnik
e, k
i vpl
ivaj
o na
njo
opre
deli
kron
ološ
ko in
men
taln
o st
aros
tlo
veka
Stran6396 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
16
obra
vnav
a m
edse
bojn
ih o
dnos
ov
udel
ežen
cev
v pr
omet
u lo
vek
– dr
užbe
no b
itje,
ved
enje
m
ed v
ožnj
o (a
gres
ivno
st,
podr
edlji
vost
, dom
inan
tnos
t) vr
ste
in ti
pi v
ozni
kov
tekm
oval
ni in
odt
ujen
i m
edse
bojn
i odn
osi v
pro
met
u (v
ozni
ki, p
ešci
, kol
esar
ji)
pom
embn
ost s
olid
arno
sti,
pom
o so
udel
ežen
cem
v
prom
etu
vozn
ik in
pol
icis
t vo
znik
in p
rom
etna
nes
rea
(pob
eg s
kraj
a ne
sre
e)
vozn
ik in
sopo
tnik
i pr
avila
def
enzi
vne
– va
rne
vožn
je
zna
poja
sniti
poj
me
agre
sivn
ost,
podr
edlji
vost
in d
omin
antn
ost
na p
rimer
ih o
piše
, kak
o ag
resi
vnos
t, po
dred
ljivo
st a
li do
min
antn
ost v
pliv
ajo
na
ravn
anje
ude
leže
nca
v pr
omet
u op
iše,
kak
o po
na
inu
vožn
je
lahk
o sk
lepa
mo
na p
siho
lošk
e zn
ailn
osti
vozn
ika
opiš
e, k
akšn
i so
lahk
o od
nosi
m
ed u
dele
ženc
i v p
rom
etu
(voz
niki
, peš
ci, k
oles
arji)
op
iše
pom
en so
lidar
nost
i in
med
sebo
jne
pom
oi u
dele
ženc
ev
v pr
omet
u na
prim
erih
opi
še o
dnos
e m
ed
vozn
ikom
in p
olic
isto
m
našt
eje
in o
piše
razl
ine
reak
cije
vo
znik
ov o
b do
žive
tju p
rom
etne
ne
sre
eop
iše
razl
ino
st o
dnos
ov m
ed
vozn
ikom
in (s
o)po
tnik
i na
vede
pra
vila
def
enzi
vne
vožn
je
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6397
17
obra
vnav
a vp
liv a
lkoh
ola
in
drug
ih d
ejav
niko
v na
voz
ne
spos
obno
sti v
ozni
kov
vpliv
alk
ohol
a na
živ
ni si
stem
, os
ebno
stne
spre
mem
be
ugot
avlja
nje
alko
holiz
irano
sti
vozn
ikov
in p
rom
etna
za
kono
daja
vpliv
nik
otin
a, n
epos
redn
i in
posr
edni
uin
ki k
ajen
ja
vpliv
nek
ater
ih z
drav
il na
lo
veka
vrst
e zd
ravi
l, ki
vpl
ivaj
o na
sp
osob
nost
i voz
nika
za
varn
o vo
žnjo
vpliv
mam
il na
živ
ni si
stem
, os
ebno
stne
spre
mem
be
opiš
e vp
liv a
lkoh
ola
na ž
ivni
sist
em
opiš
e vp
liv a
lkoh
ola
na
oseb
nost
ne sp
rem
embe
lo
veka
opiš
e po
stop
ek p
olic
ista
v
prim
eru
sum
a, d
a gr
e za
vi
njen
ega
vozn
ika
nave
de, k
aj g
lede
al
koho
lizira
nost
i voz
niko
v do
loa
prom
etna
zak
onod
aja
op
iše
nepo
sred
ne in
pos
redn
e vp
live
kaje
nja
na sp
osob
nost
i vo
znik
a za
vož
njo
opre
deli
poje
m p
siho
aktiv
na
zdra
vila
in o
piše
vpl
iv n
ekat
erih
zd
ravi
l na
spos
obno
sti v
ozni
ka
za v
arno
vož
njo
opiš
e u
inek
mam
il na
živ
nisi
stem
in n
a ps
ihof
izi
nesp
osob
nost
ilo
veka
(ude
leže
nca
v pr
omet
u)
opiš
e vp
liv z
lora
be d
rog
na
love
kovo
ose
bnos
t
Stran6398 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije
18
obra
vnav
a od
nosa
: lo
vek-
vozi
lo-c
esta
oc
enje
vanj
e ra
zdal
je
barv
ni k
ontra
st in
zliv
anje
bar
v vo
žnja
v n
eugo
dnih
razm
erah
(m
rak,
meg
la, d
ež, s
neg
ipd.
) kl
imat
ske
napr
ave
v vo
zilu
na p
rimer
u ra
zlož
i pom
embn
ost
stal
nega
in p
ravi
lneg
a oc
enje
vanj
a ra
zdal
je m
ed v
ozili
te
r med
voz
ilom
in d
rugi
mi
obje
kti n
a ce
sti
našt
eje
prim
ere
upor
abe
kont
rast
nih
barv
v p
rom
etu
na p
rimer
u op
iše,
kak
o vp
liva
zliv
anje
bar
v na
pro
met
no
varn
ost
razl
oži,
na k
aj je
treb
a bi
ti po
zore
n pr
i vož
nji v
neu
godn
ih
razm
erah
zn
a po
jasn
iti, k
ako
lahk
o ra
zmer
e na
ces
tišu
vpliv
ajo
na
dina
mik
o vo
žnje
ozi
rom
a »v
eden
je«
vozi
la
opiš
e na
ine
prav
ilneg
a za
vira
nja
v ra
zli
nih
vozn
ih
razm
erah
ob
ravn
ava
vpliv
psi
hofiz
ini
hne
ugod
nih
stan
j voz
nika
na
varn
o vo
žnjo
utru
jeno
st, v
zrok
i in
vrst
e,
prep
reev
anje
utru
jeno
sti
neug
odna
duš
evna
stan
ja
(tren
utna
in tr
ajno
neu
godn
a st
anja
)ne
ugod
na te
lesn
a st
anja
poja
sni v
zrok
e in
vrs
te
utru
jeno
sti
opiš
e na
ine
za p
repr
eev
anje
ali
ubla
žite
v ut
ruje
nost
i op
iše
neug
odna
duš
evna
stan
ja
(hip
na in
traj
ajo
a)ra
zlož
i vpl
iv n
eugo
dneg
a te
lesn
ega
stan
ja v
ozni
ka n
a va
rnos
t vož
nje
UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6399
19
Obr
avna
va o
snov
del
ovan
ja n
apra
v na
m
otor
nem
vo
zilu
, ki
so
po
mem
bne
za v
aren
ces
tni
prom
et
(nap
rave
za
us
tavl
janj
e;
krm
ilne
napr
ave;
na
prav
e,
s ka
terim
i se
da
jejo
sve
tlobn
i zn
aki
ali
osve
tljuj
e ce
sta
in v
ozilo
; pne
vmat
ike
in o
stal
a pr
edpi
sana
opr
ema
vozi
l)
obra
vnav
a zg
radb
e m
otor
nega
vo
zila
pozn
a zg
radb
o m
otor
nega
voz
ilapo
zna
zgra
dbo
in o
snov
no
opre
mo
mot
orne
ga v
ozila
do
loen
e ka
tego
rije
pozn
a in
razl
ikuj
e m
ed
osno
vno
in d
odat
no o
prem
o m
otor
nega
voz
ila
pozn
a na
mem
bnos
t in
zmog
ljivo
sti m
otor
nih
vozi
l po
zna
bist
vene
sest
avne
del
e m
otor
nih
vozi
l z o
ziro
m n
a ka
tego
rijo
zna
v gr
obem
opi
sati
zgod
ovin
ski
razv
oj a
vtom
obili
zma
opiš
e os
novn
e el
emen
te z
grad
be
vsak
ega
mot
orne
ga v
ozila
na
štej
e (r
elat
ivno
) miru
joe
in
gibl
jive
dele
voz
ila
zna
razl
ožiti
zgr
adbo
voz
il z
vidi
ka
njih
ove
nam
embn
osti
pozn
a ra
zvrs
titev
mot
orni
h vo
zil v
ka
tego
rije
poja
sni r
azli
ne d
efin
icije
za
mas
o vo
zil
opiš
e ra
zvrs
titev
mot
orni
h vo
zil p
o m
asi i
n de
lovn
i pro
stor
nini
zn
a na
štet
i in
opis
ati z
nailn
osti
spec
ialn
ih m
otor
nih
vozi
l v o
kviru
is
te k
ateg
orije
20
obra
vnav
a po
gons
kih
mot
orje
v in
njih
ove
opre
me
po
zna
razl
ine
vrs
te p
ogon
skih
m
otor
jev,
njih
ove
bist
vene
se
stav
ne d
ele
in p
rinci
p de
lova
nja
mot
orje
v:
štiri
takt
ni m
otor
dv
otak
tni m
otor
ro
taci
jski
mot
or
sest
avni
del
i mot
orje
v ka
rakt
eris
tike
mot
orje
v m
otor
, vzr
ok z
a on
esna
ževa
nje
okol
ja (h
rup,
iz
pušn
i plin
i) op
rem
a za
dov
od g
oriv
a
opre
ma
za h
laje
nje
in z
a m
azan
je
elek
trina
opr
ema
mot
orja
zna
r