GOSPODINJSKI DANGOSPODINJSKI DAN9.abc 9.abc

Vodja dejavnosti: Simona Hribar Kojc s sodelavci

Urejanje bivalnega okoljaUrejanje bivalnega okolja

PUŠČAVAPRAGOZDOVIVISOKE GOREGLOBOKO V

MORJU

NEDOTAKNJENALE BIOLOŠKI ZAKONI

PRIMERI:

NARAVNA

KRAJINA

KULTURNAUSMERJENA

VLADAJO BIOLOŠKI IN DRUŽBENI ZAKONI

HARMONIJA

PRIMERI:

PARKI ( ZOO ), GOZD, TRAVNIKI, POLJA

MESTNA ALI URBANA

*PREDVSEM DRUŽBENI ZAKONI

UREJANJE BIVALNEGA OKOLJA

SVET OKOLI NAS NI POVSOD ENAK. POSAMEZNA OKOLJA SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO. GLEDE NA

PODNEBJE, POVRŠJE, RODOVITNOST ZEMLJE, ČISTOČO VODE IN ŠE MNOGO DRUGEGA, SE ODLOČAMO KJE

BOMO ŽIVELI.

POVSOD PA NE MOREMO ŽIVETI. VISOKE GORE, PRAGOZD IN PUŠČAVSKI PROSTOR SO NAM NEDOSTOPNI IN SO

NEPRIMERNI ZA ŽIVLJENJE. V VODI PA TAKO ALI TAKO NE MOREMO ŽIVETI.

NAŠE ŽIVLJENJSKO OKOLJE MORA IMETI PROSTOR, ZRAK, VODO, HRANO, SVETLOBO IN PRIMERNO TEMPERATURO. TI

ŽIVLJENJSKI POGOJI SE OD KRAJA DO KRAJA SPREMINJAJO.

LJUDJE SMO EDINA BITJA NA

ZEMLJI, KI NARAVNO OKOLJE

ZAVESTNO SPREMINJAMO.

PRI TEM UPORABLJAMO IZSLEDKE IZ

NAJRAZLIČNEJŠIH VED.

NEKATERE VEDE SE UKVARJAJO S TEM, KAKO ČIM BOLJE

IZKORISTITI DRAGOCENI

ŽIVLJENJSKI PROSTOR( ARHITEKTURA ),

DRUGE PA S TEM KAKO ZAŠČITITI NARAVNO

OKOLJE(EKOLOGIJA ).

MESTO BREZ STANOVALCEV

LJUDJE NIMAMAO V SVOJEM OKOLJU SAMO PRAVIC, TEMVEČ TUDI DOLŽNOSTI. NE MOREMO SE KAR NAPREJ PRITOŽEVATI,

DA NIMAMO TEGA IN ONEGA, AMPAK MORAMO ZA ČISTO OKOLJE KDAJ TUDI KAJ NAREDITI. V PRETEKLOSTI SE JE

ZGODILO ŽE VELIKO NESREČ, KI SO HUDO PRIZADELE ČLOVEKA IN NJEGOV ŽIVLJENJSKI PROSTOR ( NPR. : JEDRSKA

KATASTROFA V ČERNOBILU ). TAKE STVARI SE NA ŽALOST DOGAJAJO ŠE DANES, POSLEDICE PA LAHKO OSTANEJO ZA VEDNO. ZATO MORAMO ZA NAŠE BIVALNO OKOLJE SKRBRTI,

ZARADI NAS IN PRIHODNJIH GENERACIJ.

PODOBO NAŠE KRAJINE SO DOLGA STOLETJA OBLIKOVALI NAŠI PREDNIKI. NJIHOVA BIVALIŠČA SO BILA ZGRAJENA DRUGAČE

OD DANAŠNJIH. PREDEN STA SE POJAVILA BETON IN PLASTIKA SO UPORABLJALI LE NARAVNE MATERIALE.

ZIDOVI HIŠ SO BILI IZ KAMENJA, ZEMLJE. TLA IZ LESA, KAMNA, GLINE. STREHE SO BILE POKRITE S SLAMO, LESOM, OBDELANIM KAMNOM. UPORABLJALI SO PREPROSTA ORODJA. PREBIVALCI TAKŠNIH HIŠ NISO UŽIVALI TAKŠNEGA UDOBJA KAKOR GA MI. ŽIVELI SO V IN Z NARAVO, JO OPAZOVALI TER UPOŠTEVALI NJENE ZAKONITOSTI. POZNALI SO MATERIALE IZ KATERIH JE BIL NJIHOV DOM, VEDELI SO, DA ŽIVIJO VARNO.

KAJ PA DANES?DANAŠNJE HIŠE SO SVOJIM PREDNICAM MALO PODOBNE. ZGRAJENE IN OPREMLJENE SO IZ MATERIALOV, KI JIH

PROIZVAJAJO GRADBENA PODJETJA IN KEMIČNA INDUSTRIJA. ŽE SAMO NJIHOVO PRIDOBIVANJE IMA NEGATIVNE VPLIVE NA

OKOLJE. PROIZVODNJA CEMENTA DUŠI OKOLJE S PRAHOM. DANES INDUSTRIJA OMOGOČA RACIONALNO IN HITRO GRADNJO

STANOVANJ Z IZDELAVO GRADBENIH IZDELKOV, KI JIH NA GRADBIŠČU LE SESTAVIJO. TAK NAČIN GRADNJE IMENUJEMO

MONTAŽNA GRADNJA.

PRED PRIČETKOM GRADNJE STANOVANJSKE HIŠE ALI DRUGIH ZGRADB JE POTREBNO DOBITI

USTREZNO DOKUMENTACIJO: LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE.

KAR JE ZGRAJENO BREZ USTREZNE DOKUMENTACIJE IMENUJEMO ČRNA GRADNAJA.

GLEDE NA TO, KJE JE HIŠA ZGRAJENA JO IMENUJEMO:KMEČKI ( AGRARNI ) DOM – NA PODEŽELJU,

ČE JE V MESTU ( URBANI ) – MESTNI DOM.

SKUPINA BIVALIŠČ S SKUPNIMI BIVALNIMI, OSKRBNIMI, GOSPODARSKIMI INTERESI TER ODNOSI TVORIJO SOSESKO.

TAKO LOČIMO PODEŽELJSKO SOSESKO: VAS, ZASELEK. V MESTU SE OBLIKUJEJO MESTNE STANOVANJSKE SOSESKE, ČETRTI,

ULICE.

NASELJA SO ŠIRŠA, STRNJENA PODROČJA, KI JIH POVEZUJE VEČ SKUPNIH INTERESOV:•PODEŽELJSKA NASELJA,•MESTNA – URBANA NASELJA – TA SO GLEDE NA VELIKOST LAHKO:•MALA MESTA,

•SREDNJA MESTA,

•VELIKA MESTA ( METROPOLE ).

MESTA SE GRADIJO PO V NAPREJ IZDELANIH

URBANISTIČNIH NAČRTIH.

URBANIZEM SE UKVARJA Z NAČRTOVANJEM, UREJANJEM IN GRADNJO NASELIJ.

ZAČETKI UREJANJA ŠIRŠEGA BIVALNEGA PROSTORA SEGAJO ŽE V SUŽNJELASTNIŠKE DRŽAVE – EGIPT, MEZOPOTAMIJA,

KJER JE POLJEDELJSTVO ZAHTEVALO SISTEMATIČNO UREDITEV NAMAKALNIH JARKOV IN PREKOPOV. TEM JE SLEDILA UREDITEV MESTNIH SREDIŠČ, VOJAŠKIH UTRDB, KASNEJE SE RAZVIJEJO

TRGOVSKO – PRISTANIŠKA MESTA.

MESTA IMAJO GLEDE VELIKOSTI IN FUNKCIJE RAZVIT URBANI ZNAČAJ IN VEČ KOT 2000 PREBIVALCEV.

MESTNA NASELJA SE HITRO ŠIRIJO NAVZVEN IN RASTEJO V VIŠINO ( GRADNJA STOLPNIC ).

NA PODEŽELJU GRE ZA SPREMBO V SESTAVI PREBIVALSTVA, GRADIJO IN PRENAVLJAJO GOSPODARSKA POSLOPJA –

SPREMINJA SE VIDEZ.

OMENILI SMO POJEM URBANIZACIJA. POLEG BIVALIŠČ SO V NASELJU ALI BIVALNEM OKOLJU TUDI DRUGI OBJEKTI, KI

OMOGOČAJO POSAMEZNIKU NORMALNO ŽIVLJENJE IN ZADOVOLJITEV NJEGOVIH POTREB.

TO OMOGOČA INFRASTRUKTURA ( POVEZOVANJE, OSKRBA ):PROMETNA INFRASTRUKTURA ( CESTE, ŽELEZNICE

ENERGETSKA INF. ( PLINOVODI, ELEKTRIČNO OMREŽJE KOMUNALNA INF. ( KANALIZACIJA, VODOVODI )

INFORMACIJSKA INF. ( POŠTA, TELEFON, ČASOPIS, RAČUNALNIŠTVO )OSTALI OBJEKTI:

ZDRAVSTVENE USTANOVEŠOLA, VRTEC – IZOBRAŽEVANJE

TOVARNE – DELOTRGOVINE – POTROŠNJA

ŠPORTNE DVORANE, IGRIŠČA – RAZVEDRILOKULTURNE DVORANE – RAZVEDRILO

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA – VAROVANJE!

Stanovanjske hiše

Manhattan je otok, obdan z rekami Hudson, East River ter Harlem in eno od petih mestnih okrožij New

Yorka. Leta 2000 je imel 1.537.195 prebivalcev.

Manhattan je z mostovi in s predoripovezan z New Jerseyem ter z

ostalimi newyorškimi okrožji Bronx, Brooklyn in Queens; na Staten

Island pa vozi le trajekt.Ime Manhattan izhaja iz

indijanskega izraza za gričevnatsvet, kar je ta otok dejansko bil, ko

so ga indijanci za smešno nizkovsoto prodali Nizozemcem. Ob

izgradnji mnogoštevilnih objektov jereliefna podoba Manhattna

večinoma izginila. Rudninska sestavatal je večinoma granit, zato je otokprimeren za gradnjo velikih stolpnic.

Sidnej – Avstralija upa da bo neobičajno zgrajena Sidnejska opera, v obliki beleškoljke, uvrščena med najznačilnejše

zgradbe sveta.

KDO GA NE BI POZNAL???

Investitorji v arabskem svetu kar tekmujejo med seboj, kdo med njimi bo postavil najvišjo stavbo na

svetu

Kilometrski nebotičnik v Kuvajtu