Utrip 2011

Utr ipOB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE OPLOTNICA

GLASILO OBČINE OPLOTNICA ŠTEVILKA 1,

MAJ 2011

2 Utr ip - ma j 20 11

Izdala: Občina Oplotnica ob 13. občinskem prazniku 2011Uredila: Terezija KočnikNaklada: 1300 izvodov

Oblikovanje, lektoriranje, priprava za tisk in tisk: IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica, maj 2011Časopis Utrip prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Oplotnica brezplačno.

13. OBČINSKI PRAZNIK

Program prireditev ob občinskem prazniku 2011Sobota, 21. maj 2011

Kdaj? Kaj? Predlagan izvajalec programa Kje?18.00 slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj KUD Oplotnica dvorana KTC

19.30

Vilinski večer graščinapredstavitev zeliščnih in medenih izdelkov DKŽ Oplotnica; Društvo čebelarjev Oplotnica prostori DKŽdegustacija sortnih vin Vinogradniško društvo vinotekarazstava slik KUD, likovna sekcija graščinarazstava pletenin iz domače ovčje volne KUD, sekcija za ohranjanje dediščine prva etažarazstava turističnih spominkov TD Trta prva etaža

Nedelja, 22. maj 2011Kdaj? Kaj? Predlagan izvajalec programa Kje?

10.00 koncert godba na pihala godba na pihala, KUD Oplotnica po Oplotnici

9.00

RAZSTAVE: graščinaslik~ KUD, likovna sekcija graščinaotroških likovnih del~ Vrtec Oplotnica prostori glasbene šole (graščina)skulptur (forma viva)~ Vlado Janžič pred graščinomalih živali~ DGMŽ Oplotnica parkizdelkov iz čebeljega voska~ Društvo čebelarjev Oplotnica pritličjepletenin iz domače ovčje volne~ KUD, sekcija za ohranjanje dediščine prva etažaribištva~ Ribiška sekcija Oplotnica prva etažaturističnih spominkov~ TD Oplotnica in TD Trta prva etaža

15.00DRUŽABNO POPOlDNE na prostem za grajskim obzidjemponudba društev na stojnicah društva pri stojnicahgostinska ponudba hrane in pijače gostinci pri šankih na prostem

od 15. do 24. ure

za začetek programa mladi glasbeniki;Slovenski zvoki s šov programom »Požrejškovega Mihača« in ansambel Vrt

glasbeni ansambli grajsko dvorišče

Spremljajoči dogodki in prireditveKdaj? Kaj? Predlagan izvajalec programa Kje?

14. maja ob 9. uri pohod: VTC Gorica−Partovec−Dobrova−Prihova;zaključek na VTC Prihova pri Kavčevi domačiji TD Trta zborno mesto v Gorici pri G4

od 16. do 22. maja razstava astronomskih fotografij Srečka Lavbiča DMC Oplotnica, Lucija Lavbič, žalsko astronomsko društvo prostori DMC Oplotnica

19. maja od 15. do 16. ure čiščenje potoka Oplotnica Ribiška sekcija Oplotnica zborno mesto pri gostilni Pozne

19. maja ob 9. uri pohod na Prihovo, Jošt Društvo upokojencev Oplotnica zborno mesto pri Mercatorju

21. maja ob 14. uri »Pustolovščina v Oplotniškem vintgarju« ob obletnici otvoritve vintgarja TD Oplotnica Oplotniški vintgar

21. maja ob 12. uri srečanje starejših občanov KO RK dvorana KTC21. maja ob 14. uri liga veteranov gasilskega društva Oplotnica PGD Oplotnica igrišče pred šolo

22. maja ob 19. uri Predavanje o zvezdah, luni in črnih luknjah ter ogled zvezd s teleskopom

DMCO, Lucija Lavbič prostori DMCO in na prostem

22. maja ob 10. uri lutkovna predstava »Pujska imamo za soseda« Vrtec Oplotnica dvorana KTC22. maja muharjenje ob potoku Oplotnica Ribiška sekcija Oplotnica ob potoku Oplotnica22. maj ob 15. uri »Čudežni oplotniški mlin« s predstavitvijo perišča TD Oplotnica park22. maja ob 9. uri tekmovanje v lovskem streljanju Lovska družina Oplotnica Partovec23. maja ob 18. uri javni nastop učencev Glasbene šole Oplotnica Glasbena šola Oplotnica prostori glasbene šole4. junija ob 8. uriob 9. uri ob 10. uri

pohod po tematski poti do Tehnike Mernikodhod avtobusa spominska svečanost

OO borcev za vrednote NOBizpred gasilskega doma z avtobusne postajepri Tehniki Mernik v Božjem

Priznanji občine Dragici Kalšek in KO RK OplotnicaObčinski svet občine Oplotnica je na 4. redni seji v torek, 17. maja, na predlog komisije za priznanja in odliko-vanja sprejel sklep, da za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvar-jalno delo priznanji občine podeli Dragici Kalšek in Krajevni organizaciji Rdečega križa Oplotnica.Slovesna podelitev priznanj bo na osrednji slovesnosti ob 13. občinskem prazniku občine Oplotnica v soboto, 21. maja, ob 18. uri v dvorani KTC Oplotnica.Vljudno vabljeni!

(tk)

3Utr ip - ma j 2011

NAGOVOR ŽUPANA OB PRAZNIKU

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Na svetu je kraj, kjer živijo srečni ljudje.Je, a ker nam je preblizu, ga največkrat spregledamo.

(Rudi Kerševan)

Pred nami je trinajsto leto delovanja občine Oplotnica. Tri-najst let je relativno kratko obdobje, a vendar dovolj dolgo, da lahko naredimo kratko analizo uspešnosti njenega de-lovanja. Ugotovimo lahko, da smo v tem času, v primerjavi z dru-gimi občinami v Sloveniji, z nadpovprečnimi vlaganji v izo-braževanje, promet, šport in kulturo več kot potrojili druž-beni standard za naše občanke in občane. Nekoliko manj pa smo, v primerjavi z drugimi, vlagali v pogoje za delo v zdravstvu ter v varovanje okolja in razvoj turizma. To so dejstva, ki se jih zavedamo, in bomo temu primerno usmerjali občinske investicije v letošnjem in prihodnjih le-tih. Navada je, da se ob občinskem prazniku spomnimo tudi pomembnejših dogodkov preteklega leta in namenimo ne-kaj besed našemu delu v letu, ki je pred nami. Lansko leto so delovanje občine Oplotnica zaznamovali naslednji dogodki:

Svečano smo predali svojemu namenu obnovljeno • graščino v Oplotnici. V njej so poleg protokolarnih pro-storov urejeni prostori za delovanje krajevnega ma-tičnega urada, glasbene šole, kmečkih žena in oplo-tniških vinogradnikov z vinoteko, ki bo letos v sklopu martinovanja tudi uradno zaživela. Letos avgusta pa bo v prostorih graščine tudi prva poroka.Izbrali smo izvajalca in pričeli z asfaltiranjem cest. • Žal je bil pri izbranem izvajalcu uveden stečaj, tako da sedaj ponavljamo javni razpis in upamo, da bomo novega izvajalca uspeli izbrati do konca meseca maja ter končati z asfaltiranji do konca tega leta. V želji, da dela kljub predvidenim podražitvam izvedemo v celoti,

pričakujemo tudi so-udeležbo občanov.Pričeli smo z gra-• dnjo večnamen-skega prostora na Prihovi, katerega svečana otvoritev bo septembra letos.Na Gmajni smo • zgradili prvo fazo kanalizacije s čistil-no napravo.

Prav tako smo bili lani priča lokalnim volitvam, ki so Oplo-tnici prinesle težko prebavljivo predvolilno kampanjo in odličen, skorajda plebiscitarni, volilni rezultat. Kot se lahko sami prepričate, se delo in aktivnosti prete-klega leta nadaljujejo in končujejo v letošnjem, v katerem bomo poleg zgoraj naštetih naložb v asfaltiranje cest in iz-gradnjo večnamenskega prostora na Prihovi, pričeli še z:

izgradnjo novega vrtca v Oplotnici,• obnovo zdravstvenega doma v Oplotnici,• označevanjem ulic v Oplotnici,• izgradnjo druge faze kanalizacije na Gmajni •

in še bi lahko našteval. Spoštovane občanke in občani, ob 13. občinskem prazni-ku vam iskreno čestitam in vam želim predvsem zdravja in dobrega počutja v naši občini ter se vam hkrati zahvalju-jem za izkazano zaupanje ter podporo na volitvah.

Vaš župan Matjaž Orter

4 Utr ip - ma j 20 11

OBČINSKA UPRAVA

Prva seja Občinskega sveta Občine Oplotnica je bila konsti-tutivna in je potekala 25. oktobra 2010. Na seji je bil občinski svet seznanjen s poročilom občinske volilne komisije o izidu lokalnih volitev, ki so potekale 10. oktobra 2010. Občinski svet je na tej seji ugotovil, da je bil za naslednje mandatno obdobje za župana ponovno izvoljen Matjaž Orter.

Svetniki Občinskega sveta Občine Oplotnica v mandatnem obdobju 2010-2014 so:

Ivan Breznik •Marjan Dečar •Franc Fideršek •Vladimir Globovnik •Tomaž Gorenjak •Janez Gošnjak •Janez Gumzej •Zdravko Javernik •Jurij Kamenik •Damjan Kvas •Alojz Leskovar •Maksimilijan Lešnik •Marjan Sadek •Domen Višič •Jurij Višnar •

Svetniki so na prvi, konstitutivni seji izmed sebe imenovali

komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v na-slednji sestavi:

Janez Gumzej, predsednik•Jurij Višnar, član•Tomaž Gorenjak, član•

Občinski svet je na prvi redni seji, ki je bila 16. decembra 2010, potrdil Nadzorni odbor Občine Oplotnica v naslednji sestavi:

Maks Hohler, predsednik•Aleš Hren, član•Mateja Očko, član•Borut Valenčak, član•Nataša Smole Volčič, član•

Prav tako je na svoji prvi redni seji na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdil še nasle-dnje komisije:

Statutarno-pravna komisija: 1. Damjan Kvas, predsednikFranc Fideršek, članLidija Stebernak, članKomisija za premoženje: 2. Jurij Višnar, predsednikZdravko Javernik, članIvan Breznik, član

Delovanje Občinskega sveta Občine Oplotnica

5Utr ip - ma j 2011

OBČINSKA UPRAVA

Jožef Hohler, članMarija Lešnik, članKomisija za okolje in prostor:3. Franc Fideršek, predsednikDamjan Kvas, članAlojz Leskovar, članJože Strnad, članStanislav Volčič, članKomisija za družbene in društvene dejavnosti:4. Tomaž Gorenjak, predsednikMaksimilijan Lešnik, članMarjan Dečar, članMarija Polenek, članMaja Valenčak, članKomisija za kmetijstvo, gozdarstvo, veterino, lo-5. vstvo in ribištvo:Janez Gumzej, predsednikMarjan Dečar, članJurij Kamenik, članAnton Leskovar, članMilan Obrul, članKomisija za priznanja in odlikovanja:6. Alojz Leskovar, predsednikJurij Kamenik, članVladimir Globovnik, članKomisija za gospodarstvo in turizem:7. Maksimilijan Lešnik, predsednikZdravko Javernik, članMarjan Sadek, članPeter Vučina, članFranc Hohler, članKomisija za zadeve mladih:8. Domen Višič, predsednikTomaž Gorenjak, članJanez Gošnjak, član

Martin Višič, član Domen Koprivnik, član

Novoizvoljeni občinski svet je doslej zasedal na treh rednih sejah, kjer je obravnaval številne teme in sprejel naslednje sklepe in odloke:

potrditev mandata županu•sklep o potrditvi kandidatov za sodnike porotnike•sklep o začasnem financiranju Občine Oplotnica v •obdobju januar–marec 2011sklep o izračunu letne stopnje neprofitne najemnine •za leto 2011sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila •stavbnega zemljišča v letu 2011sklep o imenovanju komisij Občinskega sveta Obči-•ne Oplotnicasklep o potrditvi predstavnika Občine Oplotnica v •svetu javnega zavoda Knjižnice Josipa Vošnjaka (imenuje se Maja Valenčak)sklep o financiranju političnih strank•sklep o ukinitvi statusa zemljišč javno dobro•odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o usta-•novitvi javnega zavoda Vrtec Otona Župančič Slo-venska Bistricaodlok o spremembah in dopolnitvah srednje- in dol-•goročnega načrta – prostorski del občine Slovenska Bistrica, za območje občine Oplotnica, spremembe in dopolnitve 2009odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2011•

Pripravila: Branka Potočnik Trdin

Župan Občine OplotnicaMatjaž Orter

Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna za leto 2011

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

BIlANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrihA. __________________________________________________________Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2011__________________________________________________________I. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71 + 72 + 73 + 74) 4.201.248TEKOČI PRIHODKI (70 + 71) 3.003.41470 DAVČNI PRIHODKI 2.630.834 700 Davki na dohodek in dobiček 2.391.749 703 Davki na premoženje 115.805 704 Domači davki na blago in storitve 123.280 706 Drugi davki71 NEDAVČNI PRIHODKI 372.580 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 78.150 711 Takse in pristojbine 1.330

712 Globe in druge denarne kazni 1.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 291.60072 KAPITALSKI PRIHODKI 49.340 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 4.100 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 45.24073 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.148.494 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.148.494

PRORAČUN

6 Utr ip - ma j 20 11

PRORAČUN

741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

II. SKUPAJ ODHODKI (40 + 41 + 42 + 43) 4.610.74840 TEKOČI ODHODKI 993.096 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 266.291 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 42.090 402 Izdatki za blago in storitve 637.215 403 Plačila domačih obresti 35.000 409 Rezerve 12.50041 TEKOČI TRANSFERI 1.297.301 410 Subvencije 38.500 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 628.500 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 173.856 413 Drugi tekoči domači transferi 456.445 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.298.999 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.298.99943 INVESTICIJSKI TRANSFERI 21.352 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 15.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 6.352 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. – II.) −409.500 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)__________________________________________________________

RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NAlOŽBB. __________________________________________________________Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2011__________________________________________________________IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 + 752)75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440 + 441 + 442 + 443)44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. – V.)_______________________________________________________C. RAČUN FINANCIRANJA_______________________________________________________ Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2011_______________________________________________________ VII. ZADOLŽEVANJE (500) 468.50050 ZADOLŽEVANJE 468.500 500 Domače zadolževanje 468.500

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 199.00055 ODPLAČILA DOLGA 199.000 550 Odplačila domačega dolga 199.000

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH −140.000 (I. + IV. + VII. – II. – V. – VIII.)

X. NETO ZADOLŽEVANJE 269.500 (VII.-VIII.)

XI. NETO FINANCIRANJE 409.500 (VI. + VII. – VIII. – IX.) _________________________________________________________ STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 140.000 PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo

v EURA Bilanca odhodkov01 POLITIČNI SISTEM0011101 SEJNINE 14.0000013617 POLITIČNE STRANKE 3.0000011100 PLAČA ŽUPANA 45.9670011103 PLAČA PODŽUPANA 10.4000011200 MATERIALNI STR. OBČ. ORG. 1.5500011400 DRUGI ODHODKI OBČ. ORG. 33.49002 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA0011500 NADZORNI ODBOR 4.00004 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE0013618 OBČINSKA PRIZNANJA 4.82006 LOKALNA SAMOUPRAVA0011096 JD PROGRAM VARSTVO IN OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE 1.015

0011104 OBVEZNA PRAKSA 2.0000011110 PLAČA JD POMOČ MLADIM 9400011111 JD PROGRAM VARSTVO OKOLJA 2011 23.331

0011112 JD PROGRAM VAROVANJE SODOBNE KULT. DEDIŠČINE 2011 23.331

0012100 PLAČE ZAPOSLENIH 150.5400012101 REGRES ZA LETNI DOPUST 4.8440012102 JUBILEJNA NAGRADA 4350012110 SOLIDARNOSTNA POMOČ ZAPOSLENIM 5000012210 PLAČA PROGR. DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB 15.208

0012211 ZAPOSL. ZA DOLOČEN ČAS EVR. SR. 17.3550012212 ZAPOSL. ZA DOLOČEN ČAS EVR. SR. 2 14.5150012500 MATERIALNI STROŠKI 104.0630013320 STROŠKI PREVOZA V DRŽAVI J. D. 4000013622 STROŠKI KOMUNALNE INŠPEKCIJE 15.0000015110 NAKUP RAČ. IN PROG. OPREME 11.0000015130 NAKUP OSTALE OPREME 30007 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH0021000 DELOVANJE CIVILNE ZAŠČITE 3.2260022000 OPREMA IN TEHNIČNA SR. CZ 7.3000032000 GASILSKO DRUŠTVO OPLOTNICA 38.80008 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST0024000 PREVENTIVA V CESTNEM PROM. 1.250

7Utr ip - ma j 2011

PRORAČUN

11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO0045200 POMOČ PRI ELEMENT.NESR. 1.2500045400 SREDSTVA ZA RAZVOJ KMET. 30.0000045300 DELOVANJE DRUŠTEV IN AKT. 6.0000045500 RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA 20.0000045600 IZOBRAŽEVANJE V KMETIJSTVU 1.0000045700 SOFINANCIRANJE ZAVETIŠČ ZA ŽIVALI 2.0000043400 REDNO VZDR. GOZDNIH CEST 1.50013 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE0043100 REDNO VZDRŽ. LOKALNIH CEST 40.0000043111 SANACIJA PLAZOV 40.0000043200 VZDRŽ. KRAJEVNIH CEST 42.0000043700 PRIDOB. PESKA BRINJEVA GORA 13.0000043800 ZIMSKA SLUŽBA 80.0000043140 SANACIJA MOSTOV 6.0000043300 INV.VZDR. KRAJEVNIH CEST 287.5060043600 INV. VZDR. LOKALNIH CEST 124.3000043500 CESTNI KAT., ODMERA CEST 10.0000041111 REDNO VZDRŽEVANJE J. R. 23.0000041120 TOKOVINA J. R. 30.0000041130 REKONSTRUKCIJE NA EL., J. R. 25.00014 GOSPODARSTVO0046100 RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA 8.5000046200 SOFINANCIRANJE PROJEKTOV 7.2000047600 TURISTIČNE PRIREDITVE 2.0000047100 PROMOCIJA IN PROPAGANDA 4.0000047200 SOFIN. RAZVOJNIH PROGRAMOV 2.0000047400 SOFIN. STR. TURISTIČNIH DRUŠTEV 4.5000047500 IZDELAVA TURISTIČNIH PROSP. 1.0000047700 IZOBRAŽEVANJE TURIZEM 1.00015 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE0041340 DELOVANJE ZBIRNEGA CENTRA 21.2000013627 TEHN. DOKUMENT. »CELOVITO UREJANJE POREČJA DRAVINJE« 28.000

0043150 KANALIZACIJA 45.00016 PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST0042100 IZD. PROST. IZVEDB. AKTOV 33.0000041230 INV. V VODOVOD 75.2000041420 UR. SIST. VODOOSKRBE 43.2400041450 POKOPALIŠČA 20.0000041310 UREJANJE JAVNIH POVRŠIN 12.5000041430 T. VZDRŽ. KOMUNALNE INFR. 37.3000044700 VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROS 2.0000044400 UPRAVLJANJE STANOVANJ 9.0000044500 VZDRŽEVANJE STANOVANJ 16.2360044100 ODVAJANJE KUPNIN V SKLAD 1.70017 ZDRAVSTVENO VARSTVO0073000 INVESTICIJE 437.5050074000 OSKRBA BOLNIKA NA DOMU 4.6700071000 ZDR. ZAV. BREZPOSELNIH OSEBE 35.0000072000 MRLIŠKO OGLEDNA SLUŽBA 2.80018 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE0013630 OBNOVA GRAŠČINE 148.0000082111 STROŠKI GRAŠČINE 11.3950082600 GRAJSKI KOMPLEKS ŽIČKA PRISTAVA 5.0000082700 OHR. KULTURNE DEDIŠČINE 11.900

0082100 PLAČE KNJ. J. VOŠNJAKA 34.8310082200 MATERIALNI STR. KNJIŽNICE 7.9300082400 NABAVA KNJIG 5.0000082500 NABAVA NOVE OPREME 1.0000082900 DOT.ZA FUNKC. DEJAVNOST KUD 13.4000083000 INFORMIRANJE, SOFIN. KTV 8.8000082110 OSTALE DEJ. S PODR. KULTURE 6.7000082160 DELOVANJE KTC 19.3000027000 STROŠKI ŠPORTNE DVORANE 41.1250081100 NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA 32.0000081200 OSTALE NALOGE – ŠPORT 3.5000015140 MLADINSKI CENTER 5.0000044800 TEKOČI STR. STARA TELOV. 3.00019 IZOBRAŽEVANJE0013633 NOVOGRADNJA VRTEC OPLOTNICA 1.024.890 0091100 REDNA DEJAVNOST VVZ SL.B. 370.0000091200 VZDRŽEVANJE OBJEKTOV 2.0000091300 NAKUP OSNOVNIH SREDSTEV 1.0000091400 DRUGI VVZ 97.0000091600 PROGRAMI ZA OTROKE 3.6800091800 JAVNA DELA VVZ 10.0000013624 IZGRADNJA VEČNAMENSKEGA PROSTORA PRIHOVA 76.179

0092100 MATERIALNI STROŠKI OŠ 18.0000092111 ZAVAROVANJE IN NADZOR 8.8000092200 NABAVA KURILNEGA OLJA 39.0000092400 INV. VZRDŽ. OSNOVNE ŠOLE 1.0000092500 SR. ZA TEK. VZDRŽ. IN N. OPR. 4.0000092600 DODATNI PROGRAM 22.5600092900 JD OŠ DELEŽ NAROČNIKA 1.5000092120 MAT. STROŠKI GLASBENE ŠOLE 13.0250092300 PREVOZI OTROK 130.0000092800 PROGRAMI ZA UČENCE IN ML. 12.0000093000 ŠTIPENDIJE 6.00020 SOCIALNO VARSTVO0051112 VARNA HIŠA, MAT. DOM MB 5.7000051130 POMOČ NOVOROJENCEM 9.0000051000 MATERIALNI STROŠKI CSD 3.0150051100 SLUŽBA POMOČI NA DOMU 23.7000053000 STORITVE ZDRAVSTVEN. ZAV. 4.0500054000 PROGRAM ZA MLADE IN ST. OBČ 4.4370056000 JAVNA DELA 5.1000059100 IZPLAČILA DRUŽINSKEMU POMOČNIKU 8.5000052000 ZAVODSKO VARSTVO 90.0000055000 SOCIALNOVARSTVENE POMOČI 3.0000057000 SUBVENCIJE STANARIN 5.0000058000 HUMANITARNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA 3.0000059000 SOFINANCIRANJE RK 5.54422 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA0016300 STROŠKI FINANCIRANJA – OBRESTI 35.0000016310 ODPLAČILO KREDITA – GLAVNICA 199.0000016320 STROŠKI ZADOLŽEVANJA 5.00023 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI0014200 PRORAČUNSKA REZERVA 10.5000014100 SPLOŠNA PRORAČUNSKA REZERVACIJA 2.000

Pripravila: Danijela Dovnik

8 Utr ip - ma j 20 11

NAlOŽBENI PROJEKTI

Zaključen projekt obnove graščine v Oplotnici1. Od leta 2009 do septembra 2010 smo izvajali projekt obnove graščine v Oplotnici. Z obnovo smo v prvi vrsti zaščitili in ohranili kulturno dediščino, ki je poleg pristave in grajskega obzidja edini tovrstni kulturni spomenik v Oplotnici. Pridobili smo 575 kvadratnih metrov novih uporabnih površin in lepo opremljene prostore:

v mansardi smo jih namenili glasbeni šoli, •v nadstropju bodo potekale poroke, namenjeni bodo protokolu, sestankom, srečanjem idr., •v pritličju deluje matični krajevni urad, urejena je vinoteka, namenjeni pa bodo še turizmu, promociji, kulturnim in drugim •javnim prireditvam, sestankom, srečanjem ipd.

Graščina kot kulturna dediščina je v celoti namenjena turističnim ogledom in razstavam

Prva samostojna razstava (razstava pirhov) je bila meseca aprila. Pritegnila je pozornost domačinov in obiskovalcev iz drugih krajev. Tudi v prihodnje se bomo skupaj z društvi in drugimi zainteresiranimi trudili, da se bo v graščini vedno kaj dogajalo (poroke, občasne razstave, prireditve itd.).Končna vrednost tega projekta je 778.855,93 evra in je nižja od ocenjene v naložbenem programu. Prihranili smo predvsem pri nabavi notranje opreme: po načrtih naj bi pohištvo v graščini bilo starinsko, po projektu arhitekta za notranjo opremo pa smo kombinirali z modernim slogom opreme, kar je bilo znatno ceneje od predvidenega.Uporabno dovoljenje za objekt je bilo izdano 17. septembra 2010. Končna situacija izvajalca del Kongrada je bila izdana 27. septembra 2010. Operacija je bila fizično zaključena 30. septembra 2010.

Graščina pred obnovo Graščina po zaključku obnovitvenih del

Začetek gradnje nizkoenergijskega vrtca v Oplotnici2. Na novi lokacijo v neposredni bližini sedanjega vrtca smo 14. aprila letos zakoličili meje prvega dela bodočega vrtca v Oplotnici. Za izvajalca gradnje je bilo po javnem razpisu izbrano podjetje Granit iz Slovenske Bistrice. Gradnjo bo nadziralo podjetje Koning iz Slovenskih Konjice. Po najugodnejši ponudbi izvajalca bo potrebno za gradbena dela zagotoviti sredstva v višini 973.547,73 evra, kar je več, kot je bilo načrtovano v naložbenem programu. Prvi javni razpis zaradi previsokih cen ponudnikov ni bil uspešen, zato smo ga ponovili in postopek izpeljali s pogajanjem. Zato bo potrebno novelirati terminski načrt, saj so se časovno zamaknile vse nadaljnje aktivnosti.Z izvedbo načrtovanih naložbenih posegov bo občina Oplotnica pridobila nujno potrebne površine za izvajanje predšolske vzgoje v sedmih oddelkih novega vrtca, kar pomeni zagotovitev varstva za vse otroke, ki bi jih starši želeli vpisati v vrtec. Z izgradnjo nove centralne kuhinje bo zagotovljena tudi kakovostna priprava hrane.Pomembno je, da bo novi objekt nizkoenergijski, kar bo zagotovilo bistveno nižje stroške vzdrževanja.

9Utr ip - ma j 2011

NAlOŽBENI PROJEKTI

Obnova zdravstvenega doma v Oplotnici3. Letos načrtujemo obnovo zdravstvenega doma v Oplotnici. Načrtovana obnova je namenjena zagotavljanju zdravstvene infrastrukture, ki je v prvi vrsti namenjena lokalnemu prebivalstvu in vpliva na kakovost njegovega življenja in na njegovo življenjsko raven, hkrati pa delujočim zdravnikom in zdravstvenemu osebju nudi primerno okolje za kakovostno izvajanje njihovega dela.Za naložbo smo pridobili sofinanciranje iz proračuna ministrstva za zdravje, kar občini Oplotnica omogoča izvedbo načrto-vane obnove v kratkoročnem obdobju, to je do konca leta 2011.Naložba zajema obnovo zgradbe zdravstvenega doma v Oplotnici in vključuje posege na strehi, fasadi in stavbnem pohi-štvu, notranjo ureditev prostorov v nadstropju in zunanjo ureditev s parkirišči. Pritličje zgradbe ni predmet urejanja, razen v delu, ki se nanaša na odpravljanje arhitekturnih ovir za invalide in starejše z gibalnimi motnjami.Ocenjujemo, da se bodo aktivnosti tega projekta izvajale v letu 2011. Septembra 2010 so že nastali stroški izdelave investi-cijske in projektne dokumentacije, do konca maja 2011 bosta pridobljena projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje. Začetek gradbenih del na zgradbi je načrtovan v poletnih mesecih.

Ocenjena vrednost naložbe je 436.153,00 evra.

Arhitektura po končanih delih projekta obnove zdravstvenega doma

AKTUAlNI PROJEKT

lAS – lEADER1. Lokalna akcijska skupina Od Pohorja do Bohorja je objavila Javni poziv za oddajo predlogov projektov za izvajanje Lo-kalne razvojne strategije v letu 2011. Javni poziv je bil odprt od 26. julija do 17. septembra 2010.

Predmet poziva je dodelitev nepovratnih sredstev za izved-bo projektov, ki bodo prispevali k razvoju podeželja ter k ure-sničevanju ciljev, zastavljenih v Lokalni razvojni strategiji na območju sedmih občin od Pohorja do Bohorja.

Javni poziv in razpisno dokumentacijo si lahko potencialni prijavitelji natisnejo s spletne strani LAS www.ra-kozjansko.si/las, na kateri najdejo tudi vse druge podatke, povezane z izvedbo javnega poziva.

Program Leader je namenjen izboljšanju razvojnih mo-žnostih podeželja ob izkoriščanju lokalnih virov in ak-tivni vlogi lokalnega prebivalstva. S tem javnim pozivom, na katerega se lahko prijavijo predstavniki različnih ciljnih skupin z izdelano projektno idejo, se zbirajo nove in inova-tivne projektne ideje, katerih izvedba se bo pričela leta 2011 in bodo prispevale k izvajanju Lokalne razvojne strategije ter njenih ciljev.

Wellness 3 plus2. V okviru projekta Wellness 3 plus bomo oktobra in novembra izvedli usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov. Izobraže-vanja se lahko udeležijo vsi dosedanji lokalni in območni vo-dniki ter vsa ostala javnost, zainteresirana za interpretacijo ter promocijo naravne in kulturne dediščine območja seda-njih občin od Pohorja do Bohorja.

Vsebinski sklopi izobraževanj bodo:kulturna dediščina,•naravna dediščina,•gastronomija,•doživetja •pohodništvo in kolesarstvo.•

Marijina romarska pot3. En sklop izobraževanj lokalnih turističnih vodnikov bo na-menjen tudi romarskemu turizmu, katerega bomo izvedli v okviru projekta Marijina romarska pot.

lokalna mobilna tržnica4. V okviru projekta sedmih občin smo za našo občino pridobili šest zložljivih stojnic, ki bodo na razpolago društvom za pri-reditve in prodajo izdelkov.

10 Utr ip - ma j 20 11

OBVESTILO O JAVNIH RAZPISIH OBČINE OPLOTNICA

Kneippovi parki1. Namen projekta je razvoj podeželskega turizma z uporabo lokalnih virov na inovativen način, to je z razvojem in promo-cijo kneippovih aktivnih parkov, ki omogočajo koriščenje ne-okrnjene narave in bogate kulturne dediščine tega območja skozi delo z različnimi ciljnimi skupinami (turistične kmetije, posamezniki, zainteresirani za razvoj dopolnilnih dejavnosti, turistični delavci ter posamezniki, zainteresirani za razvoj kneippovih produktov in storitev).

Narejene bodo tipske/raznovrstne idejne zasnove za ureditev kneippovih aktivnih parkov, opravljeno bo delo z različnimi ciljnimi skupinami (turistične kmetije, posamezniki, zainte-resirani za razvoj dopolnilnih dejavnosti, turistični delavci ter posamezniki, zainteresirani za razvoj kneippovih produktov in storitev), izvedene bodo promocijsko-ozaveščevalne ak-tivnosti in strokovna ekskurzija.

Vzorčni kneippov park bo urejen v Oplotnici.

Rezultati: prepoznavnost območja, vodnik po kneippovih poteh in ostali promocijski material, mreža kneippovih pro-duktov in storitev, urejeni in oblikovani kneippovi aktivni par-ki v območju, usposobljeni vodniki po kneippovih aktivnih parkih.

Projekt urejanja in varovanja okolja 2. »Moja domača vas«

Osnova za uresničevanje projekta »Moja domača vas« so zastavljene strateške usmeritve turizma in podeželja k ohra-njanju in izboljšanju videza podeželske krajine, naravnih in kulturnih vrednot ter k urejenosti vaških središč na lokalnem nivoju. Udeleženci tekmovanja so vsi kraji oziroma naselja v občini Oplotnica.

Kraji oziroma naselja (vasi) znotraj občine tekmujejo med seboj v urejenosti vaškega središča in vasi nasploh.

V občini izbiramo najlepše urejeno vas ali zaselek. Najbo-lje ocenjeni kraji v občini lahko tekmujejo na nivoju regije v okviru projekta »Moja dežela – lepa in urejena«, ki ga vodi Turistična zveza Slovenije, najbolje ocenjeni kraji v regijah pa tekmujejo za laskavi naziv najlepše urejeni kraj v Slove-niji. Poleg krajev tekmujejo tudi turistične kmetije in vinotoči.

Najbolje ocenjeni kraji oziroma naselja (vasi) pridobijo naziv »moja domača vas« s postavitvijo označevalnih, usmerje-valnih ali zemljevidnih tabel ali ureditvijo počivališč (npr.: klopi in košev za smeti) in pravico predstavljati občino Oplo-tnica na podobnih državnih tekmovanjih (Moja dežela – lepa in urejena).

PROJEKTI V PRIPRAVI

Občina Oplotnica javno na oglasni deski občine in na spletni strani www.oplotnica.si objavlja naslednje javne razpise:

Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih društev iz proračuna Občine Oplotnica v letu 2011 (rok: do 31. 1. maja 2011)Javni razpis za sofinanciranje programov društev na področju turizma v občini Oplotnica za leto 2011 (rok: do 2. 31. maja 2011)Javni razpis za sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva v občini Oplotnica za leto 2011 (rok: 3. do 31. maja 2011)Javni razpis za sofinanciranje programov društev na področju kulture v občini Oplotnica za leto 2011 (rok: do 4. 31. maja 2011)Javni razpis za sofinanciranje programov društev na področju mladinskih programov v občini Oplotnica za leto 5. 2011 (rok: do 31. maja 2011)Javni razpis za sofinanciranje programov društev na področju ostalih društev v občini Oplotnica za leto 2011 6. (rok: do 31. maja 2011)Javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Oplotnica v letu 7. 2011 (rok: do 10. septembra 2011)

Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Oplotnica (www.oplotnica.si), v tem roku pa jo zainteresirani lahko dvignejo tudi v sprejemni pisarni Obči-ne Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica.

Kandidati lahko vse informacije dobijo na Občinski upravi Občine Oplotnice osebno v času uradnih ur ali po tele-fonu na telefonskih številkah 02/845-09-00 in 845-09-17, kontaktna oseba je Irena Cehtl.

11Utr ip - ma j 2011

OKOlJE IN PROSTOR

Rekonstrukcija lokalne ceste 440811 Koritno�Cezlak

(prva etapa)Občina Oplotnica je z namenom povečanja prometne var-nosti in zagotovitve večje kakovosti bivanja pristopila k re-konstrukciji lokalne ceste Koritno–Cezlak v skupni dolžini 2340 metrov. Na povabilo Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in re-gionalno politiko smo pripravili ustrezno dokumentacijo, se prijavili na razpis in prejeli sklep o sofinanciranju projekta v višini 107.665,52 evra za izvedbo prve etape rekonstrukci-je. Leta 2010 je bila izpeljana prva etapa rekonstrukcije (1500 metrov), v letošnjem letu pa bodo dela zaključena.Z rekonstrukcijo omenjene ceste smo dosegli številne po-zitivne učinke za prebivalce naselij ob cesti, za nadaljnji ra-zvoj gospodarstva, turizma in kmetijske dejavnosti na tem področju ter za ohranitev poseljenosti občine. Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje CPM, d. d., ki je dela tudi zaključilo.

Bojana Vučina

Kanalizacija Gmajna s čistilno napravo

Leta 2010 smo na Gmajni uspešno zaključili prvo fazo izgra-dnje kanalizacije: zgradili smo 720 metrov novega fekalnega kanala, ki smo ga zaključili s kompaktno anaerobno čistilno na-pravo tipa Aplast Eko Gea 100 PE.Na čistilno napravo je trenutno priključenih 65 populacijskih enot (PE; ena oseba v gospodinjstvu predstavlja eno popula-cijsko enoto), po izgradnji druge faze pa se bo ta številka pribli-žala številu 100 PE. Čistilna naprava tipa Aplast Eko Gea je sestavljena iz primar-nega usedalnika, kjer potekata hidroliza in biološka ionska iz-menjava. Drugi del čistilne naprave predstavlja biofilter, kjer poteka proces kontinuirane biološke razgradnje, biološka fi-zikalna ionska izmenjava in večkratna bio filtracija. Na koncu čistilne naprave se izvaja proces stabilizacije. Čistilna naprava ima nameščene revizijske jaške za kontrolo. Tehnološka pred-nost čistilne naprave je, da deluje brez električne energije.

K nemotenemu delovanju kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav pa lahko veliko prispevamo tudi uporabniki. Za optimal-no delovanje čistilne naprave je pomembno, da se v javno ka-nalizacijo ne odlagajo odpadki, ki tja ne sodijo. Vsi ti odpadki namreč povzročajo zastoje, zamašitve, gnitje, neoptimalno de-lovanje čistilne naprave ter posledično smrad, ki obremenjuje tudi okolje. Prav tako je priporočljivo, da se uporablja razgra-dljivi toaletni papir. Nerazgradljivi toaletni papirji, ki se pojavlja-jo v trgovinah, lahko povzročijo tudi zamašitev vaših internih komunalnih vodov.Snovi, ki ne sodijo v javno kanalizacijo, so:

odpadna jedilna olja, skisano mleko,•mineralna odpadna olja, naftni derivati, •škropiva, dezinfekcijska sredstva, zdravila,•koncentrirana čistila v večjih količinah,•ostanki hrane, pokvarjena hrana,•barve, laki, topila, lugi, kisline,•higienski vložki, plenice, kondomi, tamponi,•razne tkanine in drug kosovni odpadni material,•plastične vrečke,•razni gradbeni odpadki: ostanki cementa, cementnega •mleka, ostanki lesa,odpadne vode iz gnojnih jam, hlevov,•zeleni odpad.•

Vse to so odpadki, ki ne sodijo v javno kanalizacijo, ampak jih je potrebno odložiti med nevarne ali nenevarne komunalne odpadke ali kompostirati.

Bojana Vučina

12 Utr ip - ma j 20 11

Večnamenski objekt na Prihovi

Začetek del novega vrtca v Oplotnici – pa smo pričeli z deli …

Sanacija plazu Brumec – Zg. Grušovje

Sanacija vodotoka v Malahorni

INVESTICIJE V TEKU


KOMUNAlA SlOVENSKA BISTRICA

Skladno z državnim operativnim programom odvajanja in čišče-nja odpadnih voda je na območjih, kjer ne bo izgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo, potrebno opustiti obstoječe pretočne greznice in jih zamenjati z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Za izgradnjo javne kanalizacije je zadol-žena lokalna skupnost, medtem ko je na območju razpršene gradnje izgradnja individualnih malih komunalnih čistilnih na-prav naloga lastnikov objektov. Skrajni rok prilagoditve je 31. december 2017.

V občini Oplotnica je predvidena izgradnja javne kanalizacije s skupno čistilno napravo v naslednjih aglomeracijah (območja naseljenosti):

Oplotnica (vključuje naselja Oplotnica, Gmajna, •Čadram in del Gorice pri Oplotnici),Markečica (vključuje naselje Markečica),•Pobrež (vključuje naselje Pobrež) in•Ugovec (vključuje naselje Ugovec).•

V naseljih in delih naselij, ki niso vključeni v operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda, je potrebno obstoječe pretočne greznice zamenjati z malimi komunalnimi čistilni-mi napravami. Pri tem obstajajo možnosti:

strnjeno naselje se priključuje na skupno malo čistilno •napravo;združevanje nekaj stanovanjskih objektov na skupno •čistilno napravo;vgraditev lastne male čistine naprave.•

Male komunalne čistilne naprave Ponudba individualnih malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) na trgu je raznovrstna, vendar vse ne ustrezajo zah-tevam predpisov. Pri odločanju za nakup je potrebno poleg do-ločitve ustrezne velikosti in tipa MKČN ter primerjave nabavnih stroškov upoštevati tudi njeno pričakovano življenjsko dobo in obratovalne stroške ter se prepričati, da je MKČN kot tipski iz-delek skladna z zahtevami predpisov (imeti mora oznako CE). Velikost oziroma zmogljivost MKČN se določi glede na količino komunalne odpadne vode, ki nastane v objektu, oziroma poe-nostavljeno glede na število oseb, ki v objektu bivajo. Individu-alne MKČN za posamezne stanovanjske objekte so biološke čistilne naprave velikosti od štiri do deset populacijskih enot (PE), v primeru večstanovanjskih objektov pa tudi do 50 PE (PE je populacijski ekvivalent oziroma poenostavljeno obreme-nitev odpadne vode, ki jo povzroči ena oseba).

Na trgu se pojavljajo trije osnovni tipi čistilnih naprav:aerobni:1. za delovanje čistilne naprave oziroma vpi-hovanje zraka potrebujemo električno energijo. Letni strošek električne energije za eno stanovanjsko hišo znaša do 50 evrov;anaerobni:2. deluje brez dovajanja zraka, enkrat teden-sko je potrebno dozirati encime preko straniščne školj-ke. Letni strošek encimov je približno 30 evrov;

Prikaz, kako vgraditi malo komunalno napravorastlinske čistilne naprave:3. odpadno vodo čistijo ra-stline v posebej pripravljeni gredi oziroma laguni. Za čiščenje odpadne vode ene osebe potrebujemo pribli-žno dva kvadratna metra grede, na vsak kvadratni me-ter nasadimo po devet rastlin. Preko zime se rastline pokosijo.

Prikaz rastlinske čistilne naprave

MKČN je potrebno prijaviti izvajalcu javne službe (Komuna-la Slovenska Bistrica, d. o. o.), ki po ogledu čistilne naprave na-pravi oceno obratovanja MKČN in jo vpiše v ustrezne evidence. Na osnovi ocene obratovanja, s katero se ugotovi, ali MKČN čisti odpadno vodo skladno s predpisi, so uporabniki upravičeni do nižje cene okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

Kaj z dotrajanimi obstoječimi greznicami?Kot že omenjeno, obstoječe pretočne greznice so lahko v funkciji samo še do konca leta 2017 oziroma konca obdo-bja 2015–2017, nato pa jih bo na območjih, kjer ne bo javne kanalizacije, potrebno zamenjati z malo komunalno čistilno na-pravo.V primeru, da je vaša pretočna greznica že sedaj dotrajana in potrebna obnove, se vam njena obnova ne bo obrestovala, saj jo boste morali že čez pet let zamenjati z malo komunal-no čistilno napravo, zato predlagamo, da se že sedaj odločite za vgradnjo čistilne naprave. Skladno z zakonodajo pa gradnja pretočnih greznic tudi ni več dovoljena. Predlagamo tudi, da pred obnovo greznice oziroma vgradnjo male komunalne čistil-ne naprave obiščete ali pokličite Komunalo Slovenska Bistrica, d. o. o.

Jerneja Zorko

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

14 Utr ip - ma j 20 11

INšPEKTORAT

Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR) opravlja naloge izvajanja inšpekcij-skega nadzora in občinskega redarstva na področjih, ki jih urejajo predpisi občin ustanoviteljic skladno z zakoni in predpi-si, ki se nanašajo na posamezna podro-čja nadzora, med drugim oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki, urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, urejanja lokalnih javnih cest in javnih poti, urejanja in vzdrževanja pokopališč, javnih tržnic in plakatnih mest, urejanja javnih parkirišč, mirujočega prometa v naseljih in parkiranja, občinskih taks, turističnih taks, javnega reda in miru in druga področja, ki jih določijo občinski in drugi predpisi.

Za delovanje na omenjenem področju je zaposlenih pet javnih uslužbencev, od tega dva inšpektorja in trije občinski re-darji.

Naloge in pooblastila inšpektorja

Inšpekcijsko nadzorstvo se izvaja v obliki:rednih in izrednih pregledov,•kontrolnih inšpekcijski pregledov v •primerih naložene odprave nepravil-nosti,koordiniranih akcij z ostalimi inšpek-•torati in policijo,pogoste prisotnosti na terenu in pre-•ventivnega delovanja s sprotnim opo-zarjanjem na predpisane obveznosti.

Inšpektor je uradna oseba s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nad-zora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvaja-nje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:

odrediti ukrepe za odpravo nepravil-•nosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;izvesti postopke skladno z Zakonom •o prekrških;naznaniti kaznivo dejanje ali podati •kazensko ovadbo za kaznivo deja-nje;predlagati pristojnemu organu spre-•jem ukrepov;odrediti druge ukrepe in opraviti deja-•nja, za katere je pooblaščen z zako-nom ali drugim predpisom.

Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijske-

ga nadzora. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora naleti na fi-zični odpor ali če tak odpor pričakuje, lah-ko zahteva pomoč policije. Policisti nudijo pomoč inšpektorjem skladno z določbami zakona, ki ureja pristojnosti policije. In-špektor mora obravnavati prijave, pritož-be, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih. Inšpek-tor mora obravnavati tudi anonimne pri-jave, razen če iz okoliščin izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne. Fizično osebo, ki inšpekciji poda lažno izjavo, se lahko kaznuje z globo 500 evrov.

Skladno z zakonom o inšpekcijskem nad-zoru inšpektor deluje tudi preventivno, pri čemer lahko izvaja naslednje ukrepe:

odgovarja na pisna vprašanja posa-•meznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na delovanje inšpekcije,prek medijev obvešča javnost o ugo-•tovljenih nepravilnostih ter o posledi-cah kršitev zakonov in drugih predpi-sov,na druge načine deluje v smislu osve-•ščanja javnosti.

Naloge in pooblastila občinskega re-darja

Na podlagi pooblastil in pristojnosti občin-ski redarji delujejo in izvajajo nadzor pred-vsem na naslednjih področjih:

nadzor nad nepravilno ustavljenimi in •parkiranimi vozili na javnih prometnih, zelenih in drugih površinah ter ugo-tavljanje istovetnost storilcev prekr-škov;odrejanje odvoza dotrajanih in zapu-•ščenih vozil z javnih površin;izrekanje glob za prekrške;•izdajanje plačilnih nalogov kršiteljem;•prekrškovnemu organu posredova-•nje podanih ugovorov, ki so jih kršitelji podali v roku na izdani plačilni nalog v postopkih o prekršku in o katerih nada-lje prekrškovni organ odloča v hitrem postopku z odločbo o prekršku;podajanje predlogov za izterjavo glob •pristojnem organu za izterjavo;opozarjanje na lažje kršitve predpisov •ter v sodelovanju s službami s komu-nalnega področja zagotavljanje pri-mernega stanja javnih površin;sodelovanje s Svetom za preventivo in •vzgojo v cestnem prometu;sodelovanje s policijo, predvsem v iz-•

vajanju preventivnih akcij za zagota-vljanje večjega reda na področju miru-jočega prometa in uspešno sodelova-nje tudi na terenu pri skupnih akcijah;sodelovanje pri pripravi predpisov s •področja prometa.

Pri opravljanju navedenih nalog redarji iz-rekajo globe in opozorila.

Občinski redarji sodelujejo tudi pri zapo-rah cest ob raznih prireditvah, pri projektih »Varna pot v šolo«, izvajajo skupne naloge s policijo in sodelujejo z ostalimi občinskimi redarstvi.

Nadzor, ali zavezanci spoštujejo predpise iz našega delovnega okvira, pokaže, da se razmere na tem področju bistveno iz-boljšujejo. Razlog za spoštovanje predpi-sov je večja ozaveščenost ljudi, ki smo jo dosegli s stalnim pojavljanjem na terenu in s sistematskim nadzorom po posameznih področjih. Prav tako je razlog za odpravo nespoštovanja predpisov oziroma za iz-boljšavo stanja (recimo področje odpadkov, ravnanja z odpadnimi vodami, prometna varnost …) izredno dobro sodelovanje z vsemi službami oziroma organizacijami, z izvajalci gospodarskih javnih služb, policijo, svetom za preventivo in varnost, ostalimi inšpektorati, društvi, predstavniki krajevnih skupnosti … Preventivno delovanje se po-leg zmanjšanja kršitev kaže v pridobivanju dokumentacije (soglasja, dovoljenja …) s strani občanov pri občinskih upravah.

Prav tako je potrebno poudarili dobro med-sebojno sodelovanje inšpektorata s posa-meznimi občinskimi upravami, v okviru ka-terega hitro in brez večjih težav rešujemo določene težave (zlasti področje cest).

Ne nazadnje pa imajo vlogo pri delovanju inšpektorata občani, ki nas (poleg indivi-dualnih prijav) opozarjajo na neurejena področja.

Vsekakor pa MIR pri svojem delu primarno uporablja preventivno, prijaznejšo in meh-kejšo obliko delovanja, s katero poskuša-mo posameznika ali širšo javnost prepričati o nepravilnosti ravnanja, ki predstavlja kr-šitev določenega predpisa ali drugo druž-beno nesprejemljivo in moteče dejanje.

Pripravila:mag. Nataša Kos

v sodelovanju s sodelavci MIR-a

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče


ZDRAVSTVENI DOM

V Zdravstvenem domu Slovenska Bi-strica aktivno deluje zdravstvenovzgoj-ni center, kjer sta zaposleni diplomirani medicinski sestri. Vodilo njunega dela je poučevati in motivirati otroke, mladino in odraslo populacijo za zdrav način življe-nja, katerega temelj je zdrav življenjski slog, ki poleg zdrave prehrane in vsa-kodnevnega gibanja vključuje še neka-jenje (prenehanje kajenja), zmerno pitje alkoholnih pijač, uspešno obvladovanje stresa, skrb za osebno higieno in lastno varnost. Zdravstvenovzgojna dejavnost v Zdravstvenem domu Slovenska Bistri-ca je zasnovana na podlagi naštetih na-vad (razvad), saj se večina predavanj in delavnic, ki jih izvajamo, odvija v okviru omenjene tematike.Izvajalki zdravstvenovzgojnih dejavnosti sta v preteklem letu uspešno sodelovali s predšolskim in šolskim dispanzerjem, saj sta v okviru sistematskega preventiv-nega pregleda šolske mladine opravljali zdravstveno vzgojo. Predavali sta o zdra-vi prehrani, gibanju, prometni varnosti in o tem, kako preprečiti nezgode, o spolni vzgoji, zdravem načinu življenja, osebni higieni, vseh oblikah zasvojenosti (kaje-nje, alkohol, droge) in o dejavnikih tvega-nja za nastanek bolezni. Zdravstveno vzgojo za osnovno- in sre-dnješolsko mladino sta izvajali tudi na šolah. Na 2. osnovni šoli sta v prejšnjem letu sodelovali z vsebino o pomenu tele-sne aktivnosti. Predavanje na temo spol-nost in mladostnik je diplomirana me-

dicinska sestra izvedla na osnovni šoli partizanska bolnišnica Jesen Tinje, poleg tega je predavala še na temi o zdravi pre-hrani in pomenu gibanja. Na osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica je diplomirana medicinska sestra za učen-ce od prvega do šestega razreda izvedla predavanja na temo prve pomoči, na sre-dnji šoli Slovenska Bistrica pa za dijake prvih in drugih letnikov predavanja na temo mladostnik in telesna teža.V zdravstvenovzgojnem centru se izva-jajo tudi delavnice za odraslo populacijo. Na delavnicah diplomirani medicinski sestri poskušata udeležence motivirati k spremembi življenjskega sloga. Na de-lavnici o zdravem življenjskem slogu se pogovarjajo o tem, kaj je treba storiti, če se želi ohraniti oziroma izboljšati zdravje, na delavnici o dejavnikih tveganja pa so podrobneje predstavljeni dejavniki tvega-nja (povišan krvni tlak, povišane maščo-be in sladkor v krvi, prekomerna telesna teža), ki so povzročitelji za nastanek kro-ničnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, rak). Delavnica o zdravi prehrani je namenjena predstavitvi osnovnih na-čel zdravega prehranjevanja, seznanitvi z enotami živil v povezavi s potrebami po kalorijah. Na delavnici o pomenu telesne aktivnosti pa se enkrat tedensko izvaja telesna vadba v telovadnici osnovne šole Pohorskega odreda. Test hoje na dva kilometra je namenjen ugotavljanju posameznikove telesne zmogljivosti, na podlagi testa pa svetu-

jejo zdravju prijazno telesno vadbo. Na delavnici o zdravem hujšanju se znanje o zdravi prehrani in znanje o telesni ak-tivnosti združita in se izvajata v praksi z namenom, osvojiti zdrav način življenja, s pomočjo katerega se izgubijo odvečni kilogrami. Izvajalki delavnic se zavedata, da je spreminjanje življenjskega sloga zelo težka naloga, za katero je potrebno imeti zelo veliko motivacije in trdne volje. Na delavnicah je zato poudarek ravno na motiviranju in vztrajanju na poti do zasta-vljenih ciljev. Najuspešnejša od vseh omenjenih de-lavnic je šola zdravega hujšanja. Tisto, kar udeleženci izpostavljajo kot posebej dobro v šoli hujšanja, so skupinski duh, pozitivna energija, ki pripomore, da gre hujšanje lažje, in motivacija. Zato je tudi uspeh! Udeleženci so tudi zelo veseli, ker v času šole hujšanja pridobijo na telesni kondiciji. Voditeljici šole zdravega huj-šanja sta zelo zadovoljni, saj udeležen-ci vedno znova pokažejo veliko volje in vztrajnosti, temu primeren pa je tudi nji-hov uspeh. Diplomirani medicinski sestri, zaposleni v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica za področje zdravstvene vzgoje, si želi-ta čim več zadovoljnih in zdravih prebi-valcev. V ta namen se trudimo opravljati zdravstvenovzgojno delo tem bolj kako-vostno. Prijazno vas vabita, da se jim pridružite. Rek »Bolje preprečevati kot zdraviti« še vedno velja.

Sonja Mok, dipl. med. sestra

Delo zdravstvenovzgojnega centra v preteklem letu

CENTER ZA SOCIAlNO DElO

Ko govorimo o nasilju, v prvi vrsti velikokrat mislimo na fizično na-silje in telesne bolečine ali modrice. Vendar nasilje ni samo to. O nasilju govorimo tudi v primerih, ko nas nekdo ponižuje, zasmehu-je, nam grozi, nas žali in nas pušča v negotovosti – to vrsto nasilja imenujemo psihično. Različne vrste nasilja se velikokrat med seboj prepletajo. Zelo po-gosto se prične nasilje izvajati kot psihično nasilje, ki se mu potem lahko priključi še katera druga vrsta nasilja, lahko pa tudi več vrst. Pomembno je vedeti, da nihče, ki doživlja nasilje, v njem ne uživa ali si ga želi. Čeprav okolje ali širša družina to velikokrat tako vidi in si dogajanje, ki ga pozna, tako razlaga. Običajno se nasilje prične dogajati že v času, ko je čustvena vez med partnerjema močna, ko za partnerjevo vedenje iščemo opravičila v težkem delu, slabem dnevu, skratka ga opravičujemo, ker je bil grob, nesramen itd. Mor-da se opraviči še sam in pripravljeni smo verjeti, da mu je resnično

žal, da se ne bo več ponovilo, da … Kar pa se po določenem času pokaže za neresnično in partner je lahko še bolj nesramen, grob, nasilen. Žrtev pa je vedno bolj sram o tem govoriti, razmišljati in ver-jeti, da bo to, kar se ji dogaja, sploh kdo verjel, ko pa je partner sicer tako prijazen, uslužen in lepo govori. Napravi vse, samo da kdo ne bi izvedel, da ne bi bilo potrebno odgovarjati na neprijetna vpraša-nja. Leta pa bežijo in naenkrat jih mine preveč in ves čas je na preži, ujeta v nasilnem dogajanju, ki je vedno pogostejše. Čeprav skuša stvari pred otroki skrivati, vse skupaj ne ostane skrito, ampak otroci ravnajo na enak način kot ona in se učijo svoje vloge za poznejše življenje, ko bodo odrasli in ko bodo sami možje, žene. Vedeti moramo, da se naši otroci za svoje življenje največ naučijo od nas, iz naših ravnanj, našega načina življenja, ki so ga izkusili, in ne tistega, kar jim mi in ostali okrog nas z besedami sporočajo.Nihče nima pravice nad kom izvajati nasilja in nihče ni dolžen pred

O nasilju v družini: iz vsake situacije je mogoče najti pot

16 Utr ip - ma j 20 11

CENTER ZA SOCIAlNO DElO

nikomer živeti v strahu. Iz vsake situacije je mogoče najti pot in živeti brez nasilja. Mora pa to odločitev vsak odrasel sprejeti sam in se odločiti za sprejem pomoč in sodelovanja, ki mu jo lahko v okviru institucij ponudimo.Posebna zaščita in skrb pa sta namenjeni otrokom, kadar nimajo ob sebi odrasle osebe, ki zmore odgovorno poskrbeti zanje. Otroci imajo tako kot odrasli enako pravico do spoštovanja, do človeškega dostojanstva in telesne nedotakljivosti.Ne glede na to, s kom (npr. z osebnem zdravnikom, s patronažno sestro, strokovno delavko centra za socialno delo, učiteljico, šolsko svetovalno delavko, vzgojiteljico v vrtcu, policij) boste o tem, kar se vam dogaja, spregovorili, morate vedeti, da so se vsi strokovnja-ki dolžni povezati s policijo ali centrom za socialno delo in skupaj bomo za vsakogar poiskali najustreznejšo obliko pomoči. Vsi občani, prebivalci, ki za to, da nekdo doživlja nasilje, vedo in tega ne sporočijo, prevzemajo odgovornost za trpljenje žrtev še na-prej. Sporočiti to, kar veste, je mogoče na različne načine, preko telefona, osebno, pisno, preko elektronske pošte, anonimno idr. Ne centru za socialno delo in ne policiji ni pomembno, kdo nasilje pri-javlja, pomembno je, da vemo, kdo je žrtev nasilja, kaj se ji dogaja, koliko približno je stara in kje stanuje. Občani občine Oplotnica se lahko s svojo stisko, težavo obrnejo na

Center za socialno delo Slovenska Bistrica, Ljubljanska ulica 16, telefon 02/805-07-60. Če se o svoji stiski lažje pisno izrazijo, lahko pošljejo elektronsko pismo na elektronski naslov [email protected] ali običajno pismo na navedeni naslov. Pristojna strokovna delav-ka bo vzpostavila stik in skupaj z vami poiskala najboljšo rešitev v dani situaciji. Možne oblike pomoči ob nasilju v družini so različne. V zadnjih le-tih je bilo na področju nasilja v družini sprejetih nekaj pomembnih zakonskih podlag, s katerimi je možno učinkoviteje zaščititi žrtve nasilja. Ukrep prepovedi približevanja za določen čas izreče policija, ki pri-de v intervencijo na kraj dogajanja. Ta ukrep pomeni najhitrejši in najučinkovitejši način vzpostavitve varnosti žrtev družinskega nasi-lja, kadar jo žrtev ali kdo drugi pokliče na telefonsko številko 113 ali na anonimno telefonsko številko 080-12-00. Policija nato vzpostavi stik s centrom za socialno delo, ki začne delo za zagotovitev dol-goročnejše pomoči. Vsa nadaljnja pomoč je individualna, zaupna, o posameznih primerih pa v javnost ni dovoljeno dajati nobenih in-formacij.

Francka Premzel, univ. dipl. soc. delavka,regijska koordinatorica za obravnavo nasilja

MATERINSKI DOM MARIBOR

Materinski dom Maribor je nastal pred sedmimi leti kot odziv na potrebe žensk in mater z otroki, ki zaradi bivanjskih, ek-sistenčnih, odnosnih, osebnih in drugih stisk potrebujejo namestitev ter ustrezno strokovno in drugo pomoč pri urejanju samostojnega življenja. Pokrivamo območje celotne Podravske regije. Do danes je pri nas bivalo nekaj več kot 350 žensk in mater z otroki. In-formativno in drugo pomoč jih je pri nas poiskalo več kot 500. Kadar ocenimo za potrebno in možno, v pomoč vklju-čimo celotno družino. Razlogi bivanja so različni, a skupna je stiska, vezana na odnose v družini: nasilje, odvisnost, revščina, socialna izključenost, težave v duševnem zdravju, največkrat v med-sebojnem prepletu. Trudimo se, da bi bila naša pomoč celostna: pomoč pred bivanjem in med bivanjem pri nas ter tudi po odhodu (pomoč pri reintegraciji v družbo). Program vključuje individualno in skupinsko delo in tudi možnost vklju-čitve v psihoterapevtsko pomoč. S tem namenom razmišljamo tudi o potrebnem razvoju programa v smislu nudenja po-trebne pomoči ženskam, otrokom in tudi družinam pri urejanju njihovih stisk in te-žav v okviru svetovalnega centra tudi po

odhodu iz programov.Naše delo je soustvarjanje rešitev z vse-mi, ki pri nas poiščejo pomoč. Koliko smo »uspešni«, je odvisno tako od našega dela kakor tudi od zorenja družbe, ki lah-ko osebam, ki pri nas poiščejo pomoč, pomaga med bivanjem pri nas in tudi po odhodu. Pozna se, da bivamo v kriznem obdobju. Vse manj je možnosti zaposlitve, revšči-na je vse večja. Možnosti za socialno izključene je vse manj. Ženske prihajajo k nam po pomoč – podporo, ki jih bo po-magala okrepiti in jim dodati MOČ. Vse naše delo je pomoč ženskam, otrokom, kdaj celotni družini, da skupaj z njimi raziščemo njihove lastne – dotedanje in nove – vire moči in jih pomagamo raz-viti, vzpostaviti, izpeljati. Naš osnovni element pomoči je dodajanje moči skozi POGOVOR. Takšen, ki vodi do rešitev. Ki krepi in opogumlja. Ki ščiti in varuje in ki pomaga razumeti in videti – sebe, svo-jo stisko in situacijo, v kateri se oseba v stiski nahaja. Tudi sistem, v katerem živi – družina, širša skupnost. Ker smo namenjeni materam z otroki, nosečnicam, porodnicam in samskim ženskam, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči osebni, eksistenčni,

bivanjski ali odnosni stiski, potrebujejo začasno možnost bivanja in strokovno pomoč, je naš CILJ, da jim pomagamo pri reševanju njihovih ključnih in akutnih stisk in da jim pomagamo tudi dolgo-ročneje, pri vzpostavljanju nadaljnjega samostojnega vključevanja v družbo. Pri tem je pomembno, da znamo njiho-vo stisko prepoznati in jo videti v celoviti povezanosti z okoljem, kamor se bodo tudi vračale. Pomembno je, da jih znamo slišati in jim pristopiti tako, da se lahko skupaj z njimi pogovarjamo in raziskuje-mo, iščemo njihove notranje vire, dobre izkušnje. V težkih situacijah in stiskah, ki jih doživljajo, je njim samim to nemogo-če narediti. In stisk ter z njimi povezanih občutkov nemoči je danes zagotovo več, kot jih je bilo nekoč. Skupaj z njimi jim po-magamo pri reševanju in urejanju oseb-nostnih in odnosnih stisk in težav, reševa-nju in urejanju eksistenčnih in bivanjskih vprašanj (stanovanje, zaposlitev) ter pri vzgoji otrok, nudimo jim zagovorništvo, informiranje, opolnomočenje, učenje znanja za ravnanje, delamo skupaj z nji-hovo socialno mrežo in jim pomagamo pri samopomoči in samoorganizaciji, da bi skozi individualno in skupinsko pomoč lahko pridobile kar največ.

Materinski dom Maribor: Pogled skozi sedemletno delovanje programa v Podravski regiji

Tukaj smo, da ponudimo oporo, občutek varnosti in prostor zaupanja




lIONS KlUB

Odgovor na vprašanje, kako si na novo postaviti življenje, je nemogoče najti brez ustrezne, senzibilne in solidarne podpo-re vseh vključenih v proces pomoči kot tudi brez javnosti, lokalnih skupnosti in države. Praksa nam kaže, da kljub vsem zakonom in dobrim nameram ne bomo storili veliko, če bomo dopuščali, da se krog stisk lahko ponavlja. Možnosti za ponovitev je zagotovo več, kadar ženska ne more rešiti stanovanjskega vprašanja, najti zaposlitve in se opolnomočiti tudi skozi lastno eksistenco. Hkrati pa je res, da moramo kot družba dozoreti tudi pri razumevanju posledic nasilja, ki so lahko težke in dolgoročne. Dogaja se, da nasilja kot takega ne pre-poznavamo ali/in da zmanjšujemo težo psihičnega in ekonomskega nasilja. Tudi v strokovnih krogih pri tem nismo enotni

in dogaja se, da žrtev pred sistemom velikokrat zataji, saj ji ta ne nudi zado-stnega opolnomočenja in varnosti. Tako smo kot strokovnjaki zavezani, da pri tem naredimo korake naprej in uspemo žrtev zaščititi na način, s katerim ji bomo doda-jali na moči in tudi varovali njeno osebno integriteto. Zato si ob sprejemu novega zakona o socialno varstveni dejavnosti želimo, da bi država priznala programom ustrezen status in odredila zadostna sredstva za delo. Ljudje imamo vire, ki so nam lahko v pomoč. Solidarnost, upoštevanje razno-likosti in različnosti in njihovo spoštova-nje. S tem bomo v naša življenja vnesli več dostojanstva in okrepili medsebojno sodelovanje. Menim, da smo se znašli v družbenem obdobju, ko se je še kako po-

membno usmeriti k pravim vprašanjem, kot npr.: Kako lahko prispevam za čim več dobrega; Kako lahko sam postajam »boljši« človek? Tak, ki se zaveda svojih pomanjkljivosti, senc in vlog v življenju in ki se te trudi spreminjati. Ki ga ne bo strah upreti se slabemu, nasilnemu, škodljive-mu. Tudi ker se bo čutil varnega to na-rediti. Danes je velikokrat tako, da se ne odzovemo, ker se bojimo zase in varnost svojih najbližjih. Pri tem lahko pomaga-jo pravilni ukrepi in sistem, ki bo deloval. Da bodo pristojne službe izvajale, kar je potrebno, in da bodo to počele v korist pravih vrednot. Tudi na način, ki nam bo dal izkušnjo, da se je vredno »izpostaviti« in narediti tisto, kar je prav.

Žanet Mithans, univ. dipl. soc. del., spec. sistemske družinske terapije,

vodja programa Materinski dom

M A T E R I N S K I D O M M A R I B O RKadar se znajdete v stiski in ne veste, kam. Radi bi sebi in otroku ponudili tisto,

kar ste si v svojem otroštvu želeli tudi zase! Ste osamljeni, živite v ogrožajočem ali kako drugače neprimernem okolju? Svoje življenje želite obrniti na bolje – pripravljeni ste na

spremembo. Tukaj smo, da vam pomagamo!KONTAKT

Tel.: 02 623 25 26, 02 623 25 52, Faks: 02 623 22 88, Mobilni telefon: 051 260 159e-poštni naslov: i n f o @ m a t e r i n s k i - d o m . s i ;

š t . t r a n s a k c i j s k e g a r a č u n a : 0 11 0 0 - 6 0 3 0 3 0 4 0 8 4 , sklic 0 0 7 6 3 2 0 2 - 3 1 5 5 ( z a M a t e r i n s k i d o m M a r i b o r )

Z a t i s t e , k i s t e n a m p r i p r a v l j e n i p o m a g a t i i n p o d p r e t i n a š e d e l o !

Anton Horvatič, guverner Zveze lions klubov Slovenije, se je v četrtek, 3. marca, udeležil srečanja članov Lions kluba Sloven-ska Bistrica v graščini v Oplotnici. Ogledal si je prostore oplotni-ške »lepotice«, sodeloval na uradnem delu srečanja in pohvalil dosedanje aktivnosti humanitarnega kluba. Spremljal ga je con-ski predsednik Jure Šarman s Ptuja.Žal je županu Matjažu Orterju bolezen preprečila udeležbo na dogodku, zato pa so domači vinogradniki in kmetice gostom iz Slovenske Bistrice, Ptuja in Ljubljane ponudili najboljše, kar imajo.Guverner je bil navdušen nad vsem, kar je videl in slišal. Še posebej ga je očarala obnovljena graščina, saj so gostitelji po-skrbeli za voden ogled prostorov.Guverner, ki je doma iz okolice Ljubljane, je bil sploh prvič v Oplotnici in je zagotovil, da se bo zagotovo še kdaj vrnil.Lions klub Slovenska Bistrica bo med letošnjimi donacijami prav osnovni šoli Pohorskega bataljona Oplotnica podaril avtomatski čitalnik za slabovidne učence myReader, vreden okrog 4500 evrov. Tekst in foto: (bs)

Guverner v Oplotnici

Guverner Anton Horvatič (v sredini levo, ob predsedniku Bojanu Siniču) med obiskom v oplotniški graščini

18 Utr ip - ma j 20 11

OSNOVNA šOlA OPlOTNICA

S poučevanjem v Oplotnici so začeli davnega leta 1820, to-rej je lansko leto minilo 190 let.Prvo učilnico so imeli v graščini. Pozneje so jo preselil v zasebno hišo, po domače Hosenbüchlom. Veliko ljudi se je zavedalo, da je šola zelo pomembna, zato so začeli razmi-šljati o njeni gradnji. Zemljišče so kupili od kmeta Mlakarja, po domače Špileta v Čadramu. Tam so sezidali tudi prvo šolo. Imenovali so jo Šola v Čadramu. Število učencev je vse bolj naraščalo, zato je postajala vse bolj tesna, in leta 1895 so zgradili prizidek ter šolo leta 1934 preimenovali v Osnovno šolo Oplotnica.V času okupacije (1941–1945) je čadramska šola postala nemška. Leta 1944 so jo partizani požgali. Po vojni požga-ne šole niso obnovili. Pouk pa je potekal na štirih različnih mestih: v stavbi zdravstvenega doma, v sindikalnem domu LIP-a, v graščini in zasebni hiši pri Petelinškovih.Leta 1947 je komisija dodelila zemljišče na območju dana-šnje šole. Z gradnjo so začeli leta 1954. 29. novembra 1959 so slovesno odprli novo šolo. Za veliko ljudi je bil to velik praznik, saj je minilo že skoraj 100 let od izgradnje prve šole v Čadramu. Šolo je zgradilo podjetje Granit, gradnja pa je stala 81 milijonov din. Pouk je nekaj časa potekal dvoizmen-sko, pozneje, ko so zgradili prizidek, pa le še dopoldan. Okoli leta 2000 so začeli z gradnjo športne dvorane Milenij, katere so se vsi razveselili.Leta 2009 so začeli s prenovo starega dela šole in zgradili prizidek, v katerem imamo zbornico in učilnice. Naša naj-večja zadnja pridobitev je nova knjižnica, ki jo z veseljem obiskujemo. Prenovljena šola nam je všeč in jo »radi« obiskujemo!

lea Petrič in Suzana šmid, 9. a(Vir: Osnovna šola Oplotnica v ogledalu časa in spominov.

Oplotnica: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, 2000)

Božična igra in dobrodelni bazar

Zadnji ponedeljek pred božičem smo učenci dramskega krožka pod vodstvom mentorice Dušanke Lovec predsta-vili igro »Božičkov pevski zbor«. Po igri je sledil dobrodelni bazar.»Pa spet ste pozabili tekst!« so bile že znane mentoričine besede. Mi pa te predstave sploh nismo jemali resno. Po-zabljali smo tekst, se kotalili po tleh, se kregali … Bilo je grozno! Vedno je nekdo manjkal. Mentorica je nameravala nastop odpovedati, a smo vztrajali. Naše samozaupanje se je pokazalo na nastopu. Za začetek je pevski zbor pod vod-stvom mentorice Vesne Torič zapel prekrasno pesem, po-tem pa smo se na oder prizibali mi. Snežinke, palčki, sova in Božiček. Kostume nam je sešila mentorica Danuška Haupt-man. Po njeni zaslugi smo izgledali odlično. Odigrali smo brez napak, med igro pa smo za popestritev še zaplesali. Plesne korake nas je naučila mentorica Živa Pevec. V ritmu glasbe je zaplesal tudi Božiček. Ob koncu igre smo za svoj trud in odličen nastop bili poplačani z gromozanskim aplav-zom, nato pa se je začel dobrodelni božični bazar. Izdelki, ki so jih ustvarili učenci naše šole, so pridno izginjali v vrečkah obiskovalcev, ki so seveda zanje plačali. S tem denarjem so pomagali socialno ogroženim otrokom in jim pomagali do toplega obroka v šoli.Zahvale gredo mentoricam, in sicer za njihovo potrpežljivost in razumevanje, saj nam brez njihove pomoči ne bi uspelo. Ker pa smo vsi uživali, lahko pričakujete še veliko takšnih predstav.

Anamarija Založnik, 6. b

Božična igra

»Božičkov pevski zbor«

Naša šola nekoč



Ekošola je projekt, v katerega je vključenih 30 držav in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. Pobudniki vključitve šole v ekološki program so lahko učenci, učitelji ali ravnatelji. Ko šola začuti, da želi nekaj narediti za okoljevarstvo, ko se znotraj nje pojavi zdra-vo jedro, se prijavi na nacionalni koordinaciji.

Akcija zbiranja papirja na Oš OplotnicaOd srede, 6. oktobra, do četrtka, 7. oktobra 2010, je na naši šoli potekala zbiralna akcija starega papirja.

Vsi razredi od 1. do 9. razreda so prispevali papir in tako smo skupaj zbrali 15.600 kilogramov papirja. Najuspešnejši razredi so bili: 6. b, 7. a, 5. a in 9. b. S prisluženim denarjem je šola kupila koše za ločeno zbira-nje odpadkov.

Turistični podmladek:Iskali bodo skriti zaklad

V letošnjem šolskem letu je pod vodstvom mentorice Nine Razboršek začel na šoli delovati turistični podmladek, ki ga obi-skujejo učenci šestih in sedmih razredov. Prijavili so se na državni festival Turistične zveze Slovenije »Turizmu pomaga lastna glava«. V sklopu tega so napisali pro-jektno nalogo »Iskanje skritega zaklada v Oplotniškem vintgarju« in aprila se bodo udeležili turistične tržnice, ki bo potekala v Mariboru. Namen festivala »Turizmu pomaga lastna glava« je predstaviti turistične znamenitosti domačega kraja. Učenci so se odlo-

čili, da bodo v projektni nalogi predstavili tematsko učno pot Oplotniški vintgar, saj menijo, da je ena izmed bolj zanimivih turističnih destinacij. V sklopu tega so med drugim naredili intervju s predsednico Turističnega društva Oplotnica Zinko Leskovar, ki jim je opisala in predstavila pot. Tematsko učno pot so tudi obiskali, najpomembnejše dele poti fotografirali, saj so pozneje naredili tudi brošuro o tematsko učni poti. Prav tako so obiskali Radio Rogla in uredništvo lokalnega časopi-sa Novice, kjer so med drugim posneli reklamo in se dogovo-rili za oglaševanje tako na radiu kot v časopisu Novice. Stopili so v stik s tiskarno Irtis, d. o. o., iz Zreč, kjer so oblikovali in natisnili vabilo, plakat in brošuro ter logotip našega turistične-ga podmladka. Z direktorico Mladinskega centra Dravinjske doline Slovenske Konjice so se dogovorili, da jim bodo na-redili spominke – priponke z logotipom in napisoma Pujte v Oplot'nco! in V Oplotn'ci se 'mamo fajn!

Zbiranje nevarnih odpadkov

V soboto, 10. aprila 2010, je pri nas potekalo zbiranje ne-varnih odpadkov v sodelovanju z ekološkim podjetjem iz Slovenskih Konjice ter Ženskim forumom Oplotnica pod po-kroviteljstvom Občine Oplotnica.Zbrali smo 69 litrov odpadnega jedilnega olja, 42 kilogramov barv in lakov, 41 kilogramov pesticidov, 62 litrov motornih olj in maziv, 57 kilogramov baterij, 18 akumulatorjev (en aku-mulator tehta devet kilogramov), deset kilogramov zdravil, osem kilogramov kozmetike, dva kilograma elektronskih od-padkov ter po en kilogram kemikalij in kartuš.

Eva Sevšek, 7. a

Ekošola

20 Utr ip - ma j 20 11


Ustvarjamo …

Okrogla miza na temo Deček v črtasti pižami

Naša gosta, ki sta nam predstavila čas druge sve-tovne vojne in osamosvojitvene vojne leta 1991

Raziskujemo …

… in se končno se odpravimo spat

Noč branja

28. januarja 2011 smo se učenci 8. in 9. razredov osnovne šole Oplotnica in podružnice Kebelj zbrali na podružnici Kebelj ob 16. uri. Do 17. ure smo razpakirali in se z učiteljicami dogovorili, kaj bomo počeli. Ko smo se vse dogovorili, sta prišla gosta, ki sta nam pripovedovala o doživetjih in veliko zanimivega o dogajanju med drugo svetovno vojno in o osvobodilni vojni za Slovenijo leta 1991. Ko sta gosta odšla, sta nam devetošolki s Keblja pred-stavili kratko obnovo knjige Deček v črtasti pižami in vsakemu postavili nekaj vprašanj. Po tem so nekatere deklice odšle pripravit pice, nato pa smo odšli na nočni pohod, ki ga je vodila naša knjižničarka. Pohod na Zajčev grad je bil zelo zanimiv in smo med potjo zapeli tudi nekaj vojnih pesmi. Ko smo se vrnili s pohoda, so nas že čakale pice, ki so bile odlične. Po večerji smo si ogledali film La vita e bella, nato pa odšli spat. Vsi smo hitro zaspali, tako kot smo se dogovorili z učiteljicami. Naslednje jutro ob 7. uri smo se zbudili in odšli na krajši sprehod. Po sprehodu smo vse pospravili in odšli na zajtrk. Ko smo pozajtrkovali, so nas učiteljice razdelile v skupine in vsaki skupini dodelile delo. Poustvarjali smo po filmu, ki smo si ga ogledali prejšnjo noč, in po prebrani knjigi. Vsi smo se potrudili po svojih najboljših močeh. Potem ko smo vse naredili, smo začeli pospravljati. Ko smo vse končali, smo se poslovili in odšli pred šolo čakat starše. Ta noč branja je bila zanimiva izkušnja za vse, ki smo se je udeležili. Upam, da smo vsi uživali in da učiteljicam nismo povzročili nobenega sivega lasu.

Devetošolca Osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica

Jure Korošec in Robert Hren


PODRUŽNICA PRIHOVA

Na Prihovi pričakujemo večnamenski prostor

Najbolj razveseljiv dogodek za prihovško šolo se je zgodil 17. septembra, ko smo položili temeljni kamen za večna-menski prostor. Dan, ki smo ga vrtčevski otroci, šolarji in vsi krajani nestrpno čakali že nekaj časa. Vrtčevski otroci in učenci smo ta pomemben dogodek obeležili s kulturnim programom. Sedaj komaj čakamo naslednje šolsko leto, ko bomo lahko v večnamenski prostor tudi vstopili. Najbolj se veselimo seve-da šolarji, ki bomo v njem našli prostor za športno vzgojo. In kaj so nam šolarji o težko pričakovanem večnamenskem prostoru povedali?Iza Pučnik, 1. razred: »Veselim se zato, ker bomo dobili te-lovadnico. Želim pa si še novih učilnic in knjižnico.«Luka Pučnik, 2. razred: »Novega večnamenskega prostora se veselim zato, ker bomo lahko tam telovadili in imeli več prostora za igro.«Anamarija Pušnik, 4. razred: »Večnamenskega prostora se veselim, ker bomo lahko telovadili, se igrali razne igre. Imeli bomo tudi velik prostor za šolske prireditve. Mogoče bo še prostor za knjižnico.«Eva Juhart, 5. razred: »Zelo rada telovadim, zato se novega prostora zelo veselim. Odkar sem na šoli, telovadimo v pro-storu, ki je obenem tudi jedilnica. Rada bi, da bi tisti, ki bodo obiskovali našo šolo, telovadili v novih prostorih.«

Učenci in učiteljice podružnične šole Prihova

Nastop učencev ob polaganju temeljnega kamna

Opeka na opeko …

Veselimo se novih prostorovin veselja polnih odmorov.

Opeko na opeko bodo zlagali,mi pa od sreče bomo skakali.

Novi prostori bodo lepi,mi pa v veliko vrečo sreče odeti.

Nina leskovar in Tjaša Kušter, 5. r

Na naši šoli zelo radi ustvarjamo

Učenci na prihovški šoli zelo radi ustvarjamo. Tako pri po-uku in pri dnevih dejavnostih nastajajo izpod naših rok raz-lični izdelki. Posebej ustvarjalni smo bili v mesecu decembru. Najprej smo izdelovali izdelke, ki smo jih ponudili na božičnem ba-zarju. Izpod naših spretnih rok so nastali Božički, svečniki, voščilnice, verižice in okraski. V okviru tehniškega dne pa so tretješolke izdelale prikupne medvedke. Ker skrbimo na naši šoli tudi za ločeno zbiranje odpadkov, smo iz odpadnih materialov izdelali koš, ki je namenjen zbiranju kartonske embalaže.

Učenci podružnične šole Prihova

Izdelki božičnega bazarja

MedvedkiVeselje

Veselje je moje veselje.Ker novo šolo dobimo,

se vsi skupaj že zdaj veselimo.Veselje je moje veselje.

Veselje se že z dobro voljo melje.

Veselje je moje veselje.Ko nove prostore dobimo,

se vsi skupaj samo še vselimo.Zvonko lubej in Klemen Skrbinšek, 5. r

22 Utr ip - ma j 20 11

PODRUŽNICA KEBElJ

Pravljična angleščinaV soboto, 10. aprila 2010, smo na osnovni šoli Kebelj izvedli angleško sobotno šolo – pravljična angleščina. Zbralo se je 18 učencev, od 5. do 9. razreda. Delavnico smo začeli s stri-pi. Učenci so morali dopolniti pogovor, uporabiti domišljijo in stripu dati ime. Nastali so zanimivi dialogi. V drugem delu smo se pogovarjali o najljubših pravljicah in junakih. Učenci so delali v skupinah. Skupine so si razdelile material in začele ustvarjati. Dobili so razrezane pravljice, ki so jih morali najprej pravilno sestaviti in pravljici poiskati tudi originalno ime. Nato so izvirni pravljici spremenili naslov, osebe, živali in dejanja. Nastale so fantazijske, smešne in zanimive preoblečene pravljice.Sobotna šola je potekala v prijetnem vzdušju, učenci so se okrepčali s sokom in keksi ter zadovoljni odšli proti domu. Obljubili so, da še pridejo.

Tanja Novak, prof.

Ob tednu otroka so na naši podružnični šoli potekali različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke. Učenci prve-ga in drugega razreda smo skupaj z razredničarko Cvetko Hajšek ter učiteljico OPB Irmo Čižič organizirali in izvedli kostanjev piknik s starši. Na pikniku je potekala ustvarjalna delavnica oblikovanja iz poljskih pridelkov. Ob pomoči star-šev so se iz poljščin prikazali čudoviti: zajčki, krave, Ostržki ter strahci. Izvedli smo sklop šaljivih tekmovalnih iger (tek v vrečah, prenašanje kostanja, lovljenje rib ...). Skupaj z ne-katerimi starši smo odigrali nogometno tekmo. Seveda smo spekli in jedli kostanje ter se posladkali z dobrotami iz doma-čih peči. Čas je kar prehitro minil. Dan se je prevesil v noč, pospravili smo ter se poslovili.

Poseben dan je bil tudi takrat, ko smo si sami pripravili zdra-vo malico. Tokrat smo se odločili pripraviti posebne oblože-ne kruhke ter limonado. Iz kruha, klobas, trdo kuhanih jajc in razne narezane zelenjave smo pripravili vsak svoj obložen kruhek. Izbirali smo le tisto, kar radi jemo, ter pripravili vsak svoj smejoči se obrazek. Ko bi vedeli, kako so nam teknili! Komaj smo čakali, da jih pojemo, pa čeprav smo pol ure

pred tem pojedli šolsko malico. Nazadnje smo pripravili še limonado. Tudi ta ni bila slaba. Vredno je poskusiti! Kar na-rediš sam, je zares slajše.

Razredničarka 1. in 2. razreda Cvetka Hajšek

Prehitro se je dan poslovil!

Na Keblju je bilo ob tednu otroka živahno!

Obisk eko kmetijeV oktobru smo se učenci z OŠ Kebelj odpravili na eko kme-tijo Baron v Planino nad Framom. Pot smo pričeli na Keblju in se odpravili z avtobusom proti kmetiji.Ko smo prispeli, smo si najprej ogledali celotno kmetijo in različne živali. Izvedeli smo veliko o ekološkem kmetovanju. Vse živali, ki so bile na kmetiji, so noč in dan na pašnikih. Pripravili so nam tudi razne delavnice. Razdelili smo se v pet skupin in vsaka skupina je izdelala svoj namaz, nato smo poskusili še domači sok in čaj. Če smo želeli, smo si lahko kupili tudi domače marmelade. Tako je šel obisk kme-tije proti koncu in z avtobusom smo se proti Keblju odpravili z novim znanjem o eko kmetiji.

Jure Gorinšek, 9. razred

Tudi kokoši so nam nekaj zapele …


PODRUŽNICA KEBElJ

Obiskala nas je pesnica Ksenija Šoster Olmer

V torek, 9. novembra 2010, nas je na naši šoli obiskala pe-snica Ksenija Šoster Olmer. Spremljala sta jo predstavnika založbe MIŠ, pri kateri je izdala svojo najnovejšo pesniško zbirko.Na začetku smo Daša, Doroteja in jaz zapele dve pesmici. Nato nam je pesnica povedala nekaj zanimivosti o svojem življenju in potovanju v domovino. Po očetu je namreč Bi-stričanka. Pred leti se je odselila v Ameriko in sedaj živi v Kaliforniji. Predstavila nam je svojo najnovejšo knjigo No-gavičke za ptičke in nam iz nje prebrala nekaj svojih pesmi. Vsakemu učencu od 1. do 4. razreda je podarila knjigo, va-njo zapisala njegovo ime in se podpisala.Srečanje s pesnico je bilo prav zabavno, zato je ura z njo prehitro minila. Pesmi v knjigi pa že prebiram in katero od njih se bom morda tudi naučila.

Nika leva, 3. razred, podružnična Oš Kebelj

Druženje s pesnico

Koordinatorke ekošol Oplotnica, Prihova in Kebelj smo se dogovori-le, da bomo letošnji ekoprogramski svet izvedle na podružnični OŠ Kebelj. Ekoprogramskega sveta so se udeležili: pomočnica ravna-telja OŠ Oplotnica Dušanka Lovec, predsednik TD Lipa Kebelj An-ton Smogavc, ekokoordinatorke vseh treh šol, predstavniki staršev in predstavniki otrok vseh treh šol. Pregled dela ekošol Oplotnica, Prihova in Kebelj v preteklem šolskem letu so podali učenci posa-meznih šol. Iz poročil je bilo razvidno, da so si šole s svojim trdim delom zasluženo pridobile potrditev certifikatov ter ekozastav. Eko-kordinatorka Cvetka Hajšek sem predstavila LDN vseh treh šol za

šolsko leto 2010/2011.Iz LDN je bilo razvidno, da vse tri šole čaka trdo delo. Izvedli bomo tri glavne tematske sklo-pe: Voda, Energija in Odpadki. V okviru teh treh sklopov pa nas čakajo številni podpro-jekti.Izvajali bomo še doda-

tne projekte z naslovi: Eko branje za eko življenje; Mi in naša pre-teklost; Revščina v svetu in pri nas; Likovni natečaj » Prednovole-tni čas« ter Eko kviz. Prostovoljne dejavnosti, ki bodo potekale na šolah: zbiranje tonerjev; zbiranje manjših električnih in elektronskih aparatov; akcije zbiranja starega papirja; obisk ekokmetij; srečanje treh generacij. Šole bomo rezultate dela predstavile na ekodnevih v mesecu aprilu.Ekoprogramski svet je soglasno potrdil predlagani LDN.Predstavniki lokalnih skupnosti so naše delo pohvalili in izrazili željo po dobrem sodelovanju tudi v tem letu. Predsednik TD Lipa Kebelj Anton Smogavc je predlagal, da bi morali še bolj ozaveščati starejše občane o ločenem zbiranju odpadkov, pri čemer je pose-ben poudarek namenil črnim odlagališčem.Na tem srečanju smo se poslovili od ekokoordinatorke Martine Smogavc iz OŠ Oplotnica. Dušanka Lovec ji je v zahvalo za do-sedanje delo predala šopek. Martina Smogavec nam je zaželela nadaljnje uspešno delo ter veliko pozitivne energije. Dobrodošlico smo zaželeli novi ekokoordinatorki, Mateji Lipuš Tič.Naše srečanje smo zaključili s skromno pogostitvijo, ki smo jo pri-pravile ekokoordinatorke vseh treh šol.

Ekokoordinatorka: Cvetka Hajšek

Ekoprogramski svet na Keblju

Oplotniški vintgarSeptembra smo imeli učenci Osnovne šole Kebelj naravoslovni dan. Le-ta se je začel že zjutraj ob 7.30. Z avtobusom smo se odpeljali do Oplotniškega vintgarja. Tam sta nas že čakala vodič in vodička. Najprej sta povedala nekaj zanimivosti, potem pa smo se razdelili v dve skupini, in sicer razredna stopnja, katero je vo-dila vodička, ter predmetna stopnja, katero je vodil vodič. Potem ko smo se razdelili v dve skupini, smo se odpravili po vintgarju. Pot je bila malo spolzka, ampak smo imeli vseeno srečo, da ni deževalo. Približno na sredini poti smo se spustili po dokaj strmih stopnicah, s katerih smo opazovali naraslo reko Oplotniščico. Vo-dič nam je povedal, da v njej živi postrv, za katero se bojijo, da bo zaradi pomanjkanja kisika umrla. Potem smo odšli naprej; videli smo veliko skalo v obliki želve, pri kateri smo tudi pojedli svojo malico. Ko se je naša pot po vintgarju bližala proti koncu, smo se še zahvalili vodiču in vodički ter se peš odpravili nazaj na Kebelj. Ker smo na šolo prišli prej kot smo sprva mislili, smo na igrišču zaigrali nogomet. Naš naravoslovni dan se je prehitro končal. Nekateri smo na kon-cu odšli peš domov, ostali pa so v šoli počakali na avtobus.

Patricija Turner, 8. razred

Občudovali smo lepoto Oplotniščice

24 Utr ip - ma j 20 11

KNJIŽNICA JOSIPA VOšNJAKA SlOVENSKA BISTRICA - KNJIŽNICA OPlOTNICA

Knjižnica Oplotnica skozi časKnjižnica Oplotnica v letih, ki so jo zaznamovala

Začetki knjižničarstva segajo v zgodnja leta po drugi svetov-ni vojni. Za njen nastanek je poskrbel prvi povojni ravnatelj šole v Oplotnici, Franc Brglez. Med prebivalci je organiziral akcijo zbiranja vseh vrst knjig, ki jih okupatorji med vojno niso uspeli uničiti. Prebivalci so v prostore grajske pristave, kjer se je izvajal pouk, prinašali knjige. Te so si izposojali otroci in odrasli. Šola se je nato selila v nove prostore, knjige pa so ostale v pristavi vse do leta 1961, ko je kulturno-ume-tniško društvo od Lipa dobilo v uporabo žago in jo preuredilo v kulturni dom, ki je postal središče kulturnega dogajanja in življenja. V njem pa so svoj prostor dobile tudi knjige. Leta 1967 je knjižnico na novo uredil učitelj Stane Gradišnik. Knjižnico je vodil vse do leta 1972, pozneje pa jo je vodila Marta Pavlič do leta 1982, ko je knjižnico prevzela Štefka Žnidarič in delo prostovoljno opravljala vse do leta 1997. V teh letih se je knjižnica selila še dvakrat, dokler ni leta 1994 dobila novih prostorov, v katerih je še danes. Leta 1997 je vodenje knjižnice v celoti prevzela Knjižnica Josipa Vošnjaka s strokovnimi delavkami.

Knjižnica Oplotnica danesKnjižnica Oplotnica deluje na Prešernovi 28 v Oplotnici že od leta 1994. Knjižnica je odprta dva dni v tednu, skupaj 12 ur tedensko. Ob torek je odprta od 10. do 18. ure in ob petkih od 10. do 14. ure. Uporabniki so velikokrat nezado-voljni z delovnim časom knjižnice, saj menijo, da je dvakrat tedensko veliko premalo. Danes se knjižnica sooča z veliko prostorsko stisko, saj 64 kvadratnih metrov ne zadostuje več. Nujno potrebno je pri-dobiti police za knjižnično gradivo, vendar jih v tem prostoru ni možno postaviti. Že nekaj let opozarjamo vodstvo občine Oplotnica na problem prostorske stiske. Več možnih lokacij za nove prostore je bilo omenjenih, vendar zaenkrat ostaja knjižnica na tej lokaciji. Verjamem, da bo knjižnica v nasle-dnjih letih dobila večji prostor, kjer bomo lahko nemoteno izvajali:

bibliopedagoške ure za osnovnošolce,•

pravljične ure in •razne delavnice•

ter omogočili:uporabo interneta in drugih baz podatkov za naše čla-•ne (trenutno je eno samo računalniško mesto) inuporabo čitalnice.•

Prireditve za mladino in odrasle Prireditve za otroke in odrasle smo leta 2010 izvajali v kul-turno-turističnem centru. Knjižnica Oplotnica vsako leto izvede dve prireditvi za otro-ke in za odrasle, ki so zelo dobro obiskane, še posebej lut-kovne predstave za otroke, saj kraj nima lutkovnega abo-nmaja.

leta 2010 smo izvedli naslednje prireditve:

marca lutkovno predstavo »Gremo na Kokstars« v izve-• dli Lutkovnega gledališča Ku Kuc iz Lendave. Predsta-vo si je ogledalo 48 otrok in 36 odraslih;

aprila ob svetovnem dnevu knjige (23. april) predava-• nje za odrasle z naslovom »Preprečevanje srčno-žilnih bolezni pri sladkornih bolnikih«. Predaval je dr. Andrej Zavratnik iz UKC Maribor. Udeležilo se ga je deset od-raslih;Večji prostor in dodatne police so nujno potrebni


KNJIŽNICA JOSIPA VOšNJAKA SlOVENSKA BISTRICA - KNJIŽNICA OPlOTNICA

oktobra lutkovno predstavo »Tri kepice prometa« v iz-• vedbi Lutkovnega gledališča Ku Kuc iz Lendave. Pred-stavo si je ogledalo 83 otrok in 62 odraslih.

Knjižne ugankeVsak mesec se za predšolske otroke in osnovnošolce pripra-vita novi knjižni uganki s sodelovanjem knjižničarke iz Pio-nirske knjižnice. Uganki se razlikujeta po težavnostni stopnji, saj je vsaka namenjena otrokom v določenem starostnem obdobju. Knjižno uganko je leta 2010 rešilo 114 otrok. Izžrebanci so bili nagrajeni s knjigo, primerni starostni stopnji nagrajencev.Pravljične urePravljične ure potekajo vsak torek od oktobra do marca. V

eni uri otrokom doživeto preberemo pravljico, se z njimi po-govarjamo in če čas dopušča, zaključimo z igranjem iger, ugankami in podobnim.

Knjižnica Oplotnica v številkah2009 2010

Število prebivalcev 3937 3954Knjižnična zbirka (enote)− od tega za mladino

12.4505496

12.6255539

Prirast novega gradiva 447 429Odprtost (ur) 612 608Aktivni člani 563 555Obiskovalci 9258 8765Izposojeno gradivo 21.394 21.924Število prireditev 46 39

Kazalci uporabe knjižnice2009 2010

Število članov/1000 prebivalcev 143,00 140,36Delež včlanjenih prebivalcev 14,3 14,04Število obiskov/prebivalca 2,35 2,21Število izposojenih enot/člana 38 39,50Število izposojenih enot/obiskovalca 2,31 2,50Število izposojenih enot/prebivalca 5,43 5,54

Pripravila: Patricija Brdelak, bibliotekarka

Leto 2010 je bilo za Glasbeno šolo(GŠ) Slovenska Bistrica prav posebno, saj je šola s 1. septembrom 2010 postala samo-stojni javni zavod. Posebno pa je bilo tudi za oddelek GŠ Slovenska Bistrica v Oplotnici, saj je občina Oplotnica oktobra GŠ

Slovenska Bistrica v uporabo predala prenovljene prostore v graščini. Pouk za 50 otrok, ki jih poučuje šest učiteljev, sedaj poteka v treh učilnicah za indivi-dualni pouk in večji učilnici, kjer poteka nauk o glasbi, hkrati pa je namenjena tudi za nastope in koncerte.Poleg otvoritvenega koncerta smo lani v novih prostorih izvedli še nekaj razre-dnih in en javni nastop.V dvorani doma kulture v Oplotnici se je 21. decembra 2010 na novoletnem koncertu predstavil Big band GŠ Slo-venska Bistrica.Zanimanje za vpis novih učencev v glasbeno šolo v Oplotnici je zadovolji-vo. V šolskem letu 2011/2012 si želimo, da bi bilo več vpisa za pihalni oziroma trobilni oddelek, saj potrebuje pihalni orkester, ki deluje v Oplotnici, za svoje delovanje podmladek.

Ignac Pančič, v. d. ravnatelja

Glasbena šola od lani v novih prostorih

Učenke klavirja oplotniškega oddelka GŠ Slovenska Bistrica s profesorico Petro Turk Rupreht v novih prostorih

GlASBENA šOlA SlOVENSKA BISTRICA, ODDElEK OPlOTNICA

26 Utr ip - ma j 20 11

VRTEC OPlOTNICA

Pet oddelkov vrtca v Oplotnici letošnje šolsko leto obiskuje skupaj 90 predšolskih nadobudnežev. Seveda še vedno na različnih lokacijah v našem kraju: v stavbi vrtca, v športni dvorani in v osnovni šoli. Nestrpno pa pričakujemo novo stavbo vrtca in z igrali opremljeno igrišče, ki bo za vse nas – otroke in delavke vrtca – velika in težko pričakovana pri-dobitev. Z novimi prostori bomo lahko zagotavljali ustrezne bivalne pogoje vsem predšolskim otrokom v našem kraju, ki obiskujejo vrtec.Delavke vrtca si prizadevamo, da je vrtec hiša, kamor radi prihajajo otroci in starši. Vloga vzgojiteljic je zagotavljanje raznolikih dejavnosti, ki omogočajo otroku celostni razvoj in aktivno vključevanje v dejavnosti. Ključni cilji, ki jih poskušamo uresničevati v našem vrtcu, so vsekakor spodbujanje radovednosti, raziskovanja, kritične-ga mišljenja in sodelovalnega učenja. Seveda pa se učenje odvija na različne načine in skozi situ-acije, ki jih z ustreznimi metodami in oblikami dela načrtuje-mo vzgojiteljice. Spodbudno učno okolje je tisti dejavnik, ki vsakemu otroku daje občutek pripadnosti in pomembnosti in pomembno vpliva na kognitivni, socialni, emocionalni in

gibalni razvoj otrok.Zavedamo se, da je za optimalen razvoj in učenje otrok ključnega pomena dobro in dvosmerno sodelovanje s starši in drugimi institucijami v kraju. V vrtcu zato že v začetku leta načrtujemo družabna, športna, kulturna in izobraževalna srečanja s starši. Starši se dobro odzivajo na ponujena srečanja, mogoče so malo manj obiskana izobraževalna srečanja, kar pa se bomo potrudili izboljšati in zainteresirati za to vrsto srečanj še več staršev.Z ostalimi institucijami v kraju sodelujemo na različne nači-ne: pevski zbor vrtca sodeluje na prireditvah v kraju, otroci starejših oddelkov na povabilo starejših občanov sodeluje-jo na njihovi prireditvi, sodelujemo z gasilskim društvom v Oplotnici, planinci v vrtcu pa s planinskim društvom.S sodelovanjem v različnih projektih, ki so organizirani v na-šem vrtcu, pa vzpostavljamo sodelovanja z zunanjimi insti-tucijami in različnimi strokovnjaki.

Vodja enote vrtca vzgojiteljica Andreja Supe

V vrtcu se dogaja …

Planinci iz oplotniškega vrtca smo se vključili v projekt »Z igro do prvih turistič-nih korakov«, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Skupno-stjo vrtcev Slovenije.Odločili sva se, da poglobimo sodelova-nje s planinci iz vrtca Makole. Planinci iz makolskega vrtca so nam poslali pismo s povabilom, naj se jim pridružimo na vo-žnji z vlakom po poti forma vive. Pošte smo bili zelo veseli in jim odpisali, da z veseljem sprejmemo povabilo in jih obenem povabili k nam v Oplotnico, da tudi mi njim predstavimo lepote in zna-menitosti našega kraja.K izvedbi izleta v Makole sva povabili tudi starše naših planincev, saj ima vloga staršev na takšnem izletu velik pomen: nama olajšajo vodenje, otroci pa lažje premagajo strah pred novim in nezna-nim. Otroci so komaj pričakali petek, 28. maj 2010, ko smo se skupaj z njihovimi starši odpeljali v Makole.

Tu tu, vlak je tu …

Pred vrtcem v Makolah je že čakal vlak z našimi prijatelji. Pozdravili smo se kot stari prijatelji ter si poiskali prostor na vlakcu. Strojevodja je zapiskal in nas pozdravil, nato pa smo se vsi široko na-smejani in polni pričakovanj odpeljali. Med potjo smo opazovali kraj, skulpture priznanih umetnikov in preživljali lepe trenutke. Veliko smo se smejali in bili na-sploh dobre planinske volje, predvsem takrat, ko smo se vozili na hrib.

Čas zasluženega počitka …

Na cilju smo si ogledali galerijo, si oddah-nili in dobro izpraznili svoje nahrbtnike, ki so bili polni dobrot. Kar nekaj časa smo si vzeli za spoznavanje novih prijateljev, druženje z njimi in igro.Počasi se je bližal čas odhoda. Pripeljal je vlak, zapiskal in spet si je vsak poiskal svoje mesto na njem. Ob opazovanju poti nas je vlakec hitro pripeljal nazaj v

dolino. Poslovili smo se od prijateljev z željo, da se v jeseni spet srečamo, takrat pri nas v Oplotnici, in se skupaj peš odpravimo po turistični učni poti v naravni rezervat Partovec.

Kaj so povedali otroci o vožnji z vlakom?

Karin: »Bilo mi je lepo, ker so z mano bili mamica, ati in bratca.«Sebastjan: »Vlak je bil dolg, piskal je in nas vozil po visokih gorah, bilo je lu-štno.«Nina: »Bilo je smešno, ker so morali po-tiskati vlak po bregu, ker je bilo na njem preveč ljudi.«Tina: »Z menoj je bila mamica, skupaj sva sedeli in nič me ni bilo strah, bilo je lepo.«

Planinski mentorici: Silva leva in Jožica Sitar

Oplotniški mladi planinci v Makolah


VRTEC OPlOTNICA

Otrok se v vsakodnevnem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko. Ob najrazličnejših dejavnostih, ki jih vzgojiteljice načrtujemo in ponudi-mo otrokom, se morajo otroci dobro počutiti, doživljati morajo uspeh ob svojih rešitvah in take dejavnosti jim morajo biti v veselje.V začetku februarja sva z vzgojitelji-co Jano izvedli dejavnost, ki so si jo ogledale tudi kolegice strokovne de-lavke, ki prav tako delajo v oddelkih otrok, starih od tri do štiri leta. Pri nas v vrtcu to imenujemo prenašanje iz-kušenj in primerov dobre prakse. Odločili sva se, da bodo najina tema ptice. Zastavili sva si cilje, ki sva jim sledili ob načrtovanju dejavnosti. Cilji so bili naslednji:

doživljanje matematike kot prije-•tne izkušnje; seznanjanje z matematiko v •vsakdanjem življenju;razvijanje matematičnega mišlje-•nja,otrok rabi izraze za primerjanje •(lažji – težji, več – manj),otrok se seznanja s tehtanjem;•otrok išče, zaznava različne mo-•žnosti rešitve problema;otrok se igra, razmišlja, oblikuje, •ustvarja;otrok razvija pozitiven odnos do •knjige in išče informacije.

Za uvodno motivacijo sva v veliko vrečo skrili staro ptičjo hišico in s tem spodbudili otroke, da ugotavljajo, kaj je v vreči.Otrokom je bil postavljen problem. Samostojno in po svojem interesu so se nato odločili, kje želijo sodelovati.

Ena izmed dejavnosti v pripravljenem kotičku je bila tehtanje. V velikem niz-kem zaboju, napolnjenim s pšenico, različnimi posodicami, lijaki in dvema tehtnicama so otroci ugotavljali, kdaj se tehtnica nagiba bolj levo, kdaj bolj desno in kdaj je v enakem položaju. Presipavali so pšenico iz ene posode v drugo ter zraven merili in šteli.

V naslednjem kotičku je bil otrokom zastavljen problem: stara ptičja hiši-ca, lesene okrogle palčke različnih dolžin, lepilo za les, svinčnik, papir in ravnilo. Otroci so poiskali rešitev in pričeli obnavljati ptičjo hišico. Nama-zali so lepilo in lepili palčke na različ-ne načine, eni tako, drugi drugače, in ugotovili, da je potrebno palčke nekaj časa pridržati, da vse skupaj dobro prime.

Dotaknili smo se tudi ekologije, saj so otroci iz odpadnih nogavic lahko iz-delali ptička. Napolnili so nogavico s filcem, prevezali za glavo, dodali oči, kljun in perutnice. Seveda so si tudi tukaj pomagali. Pridobili so izkušnjo, da si je dobro med seboj pomagati, kar strokovno imenujemo sodeloval-no učenje.

Otroci so se lahko igrali še družabno igro, ob kateri so prepoznavali barve (rdečo, rumeno, zeleno in modro) in števila oziroma pike na kocki, ki so jih preštevali.V kotičku z razrezankami so otroci iz majhnih delov sestavljali celoto in na-stale so lepe slike ptic. V knjižnem kotičku so razvijali pozi-tiven odnos do knjige in iskali infor-macije.Ob koncu dejavnosti pa sva otroke povabili k skupnemu pospravljanju in urejanju igralnice, otroci pa so po-zneje še lahko povedali, kaj jim je bilo všeč, kako so se počutili in kaj bi lah-ko še delali.

Smešnica iz naše skupineSedimo v jutranjem krogu, tako kot vsako jutro po zajtrku. Označimo, ka-teri dan je danes, kakšno je vreme in kdo je v vrtcu. Veliko naših prijateljev je ostalo doma, ker so zboleli, imajo vodene koze. Anže je nekaj časa zamišljen, nato pa mi jasno in glasno pove: »Jožica, jes pa nena morem met koz, ker mam ži ovce doma!«

Jožica Sitar, vzgojiteljica

V vrtcu se seznanjamo z matematiko

28 Utr ip - ma j 20 11

VRTEC OPlOTNICA

Tine Lesjak med namiDa je potrebno ohranjati tradicijo ljudskega izročila, se zave-dava obe strokovni delavki v našem oddelku. Podrobneje sva želeli otrokom približati slovensko ljudsko pesem in ob tem tudi ljudska glasbila.

V pravljičnem mesecu decembru sva v oddelek povabili glas-benika iz našega kraja, Tineta Lesjaka. Predstavila sem ga kot znanega harmonikarja ter ljudskega pevca in godca. Prav tako je nanj ponosen tudi njegov vnuk, ki obiskuje naš odde-lek.Ob prihodu je Tine otrokom pokazal krono, ki jo je dobil ob razglasitvi kralja polk in valčkov. S tem je otroke »priklenil nase«, jim povedal, kaj počne in kako se je vse pravzaprav začelo.V nadaljevanju druženja so otroci pobliže spoznali harmoniko ter ob njenih zvokih tudi zaplesali. Skupaj smo zapeli nekaj znanih ljudskih pesmi, ki jih z vese-ljem prepevamo v vrtcu, na primer Jaz pa pojdem na Gorenj-sko, Šmentana muha, Mi se imamo radi, Micka Kovačeva idr.Tine Lesjak je zaigral še nekaj svojih pesmi, ki so jih otroci želeli slišati.Prijetno in razigrano glasbeno dopoldne smo zaključili še s fotografiranjem, ki bo otrokom prav tako ostalo v lepem spo-minu. Tinetu Lesjaku se zahvaljujemo za lep dopoldan, ki nam ga je popestril s pesmijo, prav tako pa se veselimo naslednjih srečanj z njim.

Petra Trunkl, vzgojiteljica

Novoletna ustvarjalna delavnica s starši

Lučka za tople večere

Mesec december je čarobno pravljičen, vesel, poln pričako-vanj, daril. Strokovne delavke v oddelku za otroke od enega do treh let starosti smo se trudile, da so otroci skozi dnevne dejavno-sti doživeli prazničnost in veselo pričakovali prihod dedka Mraza, sodelovali pri okraševanju igralnice in uživali ob lut-kovnih igricah.

V našo praznično igralnico smo na novoletno ustvarjalno delavnico povabili starše. Namen delavnice je bil, da čim več staršev pritegnemo k aktivnemu sodelovanju, da skupaj z otroki doživljajo odnos starš – otrok, da si vzamejo čas za svojega otroka, da se med seboj spoznavajo in z otrokom ustvarjajo.Odločile smo se, da izdelajo lučko za tople večere. Starši so s seboj prinesli steklene kozarce. Vzgojiteljice pa smo pripravile še ostali material. Starši in otroci so z velikim inte-resom pristopili k delu. Vzdušje je bilo prijetno in delovno.Lučke so počasi nastajale. Bil je že večer, oblekli smo se in začeli prižigati lučke. Bilo je čarobno in veliko veselja. Kljub mrazu smo nadaljevali s kratkim pohodom z lučkami v rokah. Poiskali smo skriti zaklad, ki so ga nastavili palčki. Ostalo nam je še slovo s toplimi in pohvalnimi mislimi star-šev: Polepšali ste nam večer in pričarali čarobnost bližajočih se praznikov.

Silva leva, vzgojiteljica


VRTEC OPlOTNICA

Praznično leto Slovencev je izredno bogato in raznoliko. Letošnji koledar nam je namenil dva praznika prebuja-joče se narave v istem tednu. Pričaku-joče vzdušje in razigranost v tednu pri-prav sta me spomnila na to, kako zelo smo ljudje odvisni in žal vse premalo povezani z naravo.V pustnem času pokaže slovensko podeželje vrsto skupin šem in posa-meznih likov, med katerimi je najbolj znana maska kurenta, ki z močnim hrupom preganja zimo in oznanja po-mlad, rodovitnost, novo življenje. Tudi v vrtcu smo si v predpustnem času pričarali barvito in veselo razpoloženje z najrazličnejšim okrasjem, značilnim za ta čas. Otroci so združili svoje znanje in različ-ne ustvarjalne sposobnosti ter z nav-dušenjem spremljali spreminjajočo se podobo naše igralnice.»Zakaj bi pa sploh preganjali zimo?« sem jih vprašala in dobila vrsto odgo-vorov in idej, ki izražajo naravno željo po spremembi, po premiku iz notranjih prostorov na plano.

»Da se bomo lahko igrali v peskovni-ku.«»Da bomo lahko nosili kratke rokave.«»Da ne bi bilo več tako mrzlo.«»Da bi se lahko igrali na travniku.«

S petjem, rajanjem in glasno pustno povorko po Oplotnici smo bili očitno zelo uspešni pri preganjanju zime, saj nas je, vse od pusta pa do gregorje-vega, grelo toplo sonce. Z otroki smo se dogovorili, da bomo zimo preganjali tudi zato, da bodo ptice ponovno zače-le peti in si bodo lahko hrano poiskale kar v naravi. Običaj je bil poimenovan po svetem Gregorju (papež med letoma 590 in 604), ki goduje 12. marca. V ljudskem mišljenju velja ta svetnik še vedno za začetnika pomladi. Staro slovensko ime za mesec marec, ki pa se ni uve-ljavilo, je gregorščak ali gregorski me-sec.

Naši kmečki predniki so merili čas po dogajanju v naravi. God tega svetnika so imeli za prvi spomladanski dan: pi-hljajo že tople sapice, sonce si opomo-re, pojavijo se prvi popki, ptički žvrgoli-jo, ker čutijo pomlad v zraku in v sebi. Od tod po vsem Slovenskem velja, da se na ta dan ptički ženijo. Ta dogodek opisuje Oton Župančič v pesnitvi Duma, ko se spominja otroških dni: »Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so ...«Ljudje pravijo, da se izmed ptičev naj-bolj mudi kosu, zato velja na Dolenj-skem pregovor: Če je ob svetem Gre-gorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju.V ljubljanski okolici vedo povedati, da imajo ptički ta dan gostijo in da visi na vsakem grmu pogačica, v Beli krajini iščejo otroci pod grmovjem »barilček« ali »povitičko«.

(Povzeto po D. Ovsec)

V težko pričakovan dan ptičje svatbe so tudi nas pospremili topli žarki. Ob petju pesmi smo pripravili prostor za njihovo »zabavo«.Raznoliko ptičje žvrgolenje nas je opo-zorilo, da se narava dokončno prebu-ja.

Dan po gostiji so bili otroci povsem nestrpni in so komaj dočakali trenutek ponovnega ogleda prizorišča svatbe. Stekli so do dreves in pod njimi našli okusne domače rogljičke, ki so jih v znak zahvale za lepo okrašena dreve-sa za njih pustile »oženjene« in »omo-žene« ptice.

Karmen Zaletel,vzgojiteljica

Pust in gregorjevo v vrtcu

30 Utr ip - ma j 20 11

VRTEC PRIHOVA

VRTEC OPlOTNICA

Eden izmed mnogih projektov, ki smo se jim v letošnjem šolskem letu v našem oddelku priključili, je projekt »Z igro do prvih turističnih korakov«. Projekt organizirata Turistična zveza Slovenije in Skupnost vrtcev Slovenije.

Namen projekta je motivirati otroke, da spoznajo kraj, v ka-terem živijo, in njegove posebnosti. Poleg tega pa otrokom zagotoviti prijetna doživetja in izku-šenjsko učenje, kar omogoča in spodbuja otrokov fizični in duševni razvoj. Tako smo si v našem kraju, v Oplotnici ogledali znamenito-

sti, kot so perišče z oplotniškim parkom, oplotniški Triglav, obnovljeno graščino, cerkev, kulturni dom, avtobusno po-stajo, gasilsko postajo PGD Oplotnica, ter se sprehodili do naselij Gorica, Gmajna, Čadram, Lačna Gora …V naslednjih mesecih se bomo napolnili z energijo pri ener-getskih bukvah v Malahorni, se sprehodili po turistični učni poti Partovec in se skupaj s starši odpravili po poteh Oplo-tniškega vintgarja. S spoznavanjem značilnosti, ki označujejo naš kraj in bližnjo okolico, otroci pridobivajo veliko različnih informacij, ki jih bodo pozneje lahko nadgrajevali, prav tako pa čut za ureje-no in čisto okolje, v katerem bivajo.Pomembno pa je, da morajo otroci spremembe in dogajanja v naravi izkusiti in doživeti, zato velik del dejavnosti izvede-mo neposredno v naravi, ob spoznavanju našega kraja in znamenitosti v njem.

Petra Trunkl, vzgojiteljica

Spoznavamo znamenitosti našega kraja

Punčka iz cunjNaš vrtec že zelo dolgo sodeluje v projektu Unicefa, letos v projek-tu »Punčka iz cunj«.Otroci imajo zelo radi preproste igrače, ki se ne pokvarijo kot vsi kupljeni vlakci in avtomobili. Še prav poseben pomen pa imajo igrače, ki nastajajo pred njihovimi očmi, pri tem pa lahko tudi sami prispevajo kakšno idejo ali celo izberejo material in narišejo kroj. Tudi Dominika je nastajala tako, pred njihovimi očmi in z njihovimi idejami. Ko smo otrokom povedali, da jo bomo poklonili Unicefu, kjer jo bo nekdo posvojil in prispeval nekaj denarja za cepljenje otrok, so bili zelo veseli, saj bodo tudi sami pripomogli, da se bo lahko cepilo več otrok.Pa vendar smo jim morali obljubiti, da jim bomo sešili še eno tako punčko. Tako je Dominika dobila sestro Urško. Urška bo ostala v naši skupini in bo spremljala otroke ob koncih tednov ter prosila njihove starše, da vse zanimive dogodke zapišejo v njen dnevnik.

Marjana šram, Katja Višnar, Valentina Nerat,Irena Juhart in otroci iz vrtca na Prihovi


VRTEC OPlOTNICA

Eden izmed večjih dogodkov, ki ga vsako leto strokovne de-lavke skrbno načrtujemo in skupaj pripravimo pester izbor dejavnosti za vse otroke, ki obiskujejo vrtec, je prav gotovo teden otroka. Ta poteka navadno v drugem tednu meseca oktobra, vedno s posebnim motom. Letošnji je bil »Mediji za srečno otroštvo«. Vsak dan v tednu so se zvrstile različne dejavnosti.

V ponedeljek so vzgojiteljice za otroke pripravile dramsko igro z naslovom »Debela repa«. V vlogah dedka, babice, vnučke idr. so se preizkusili tudi otroci. Po končani predstavi pa smo se vsi skupaj lotili veli-kega lonca kuhanih kostanjev, ki nam ga je pripravila kuha-rica Anita.

V torek je bilo še posebej zabavno, saj so otroci pokazali svoj zabavni in tekmovalni duh, ko so pri zabavnih in tekmo-valnih igrah preizkušali in merili svoje moči.

V sredo so otroci pokazali vso svojo ustvarjalnost, saj je iz naravnega materiala, zelenjave in poljščin nastala prava umetelna zbirka izdelkov, ki smo jih nato razstavili. Razsta-vo so si ogledali tudi starši, ki so pomagali zbirati jesenski material.

Četrtek je bil posvečen »dnevu zlatega sončka«. Vreme nam jo je sicer malo zagodlo, zato smo športne aktivnosti izvedli v notranjih prostorih.

Petek pa je že nekaj časa tradicionalno najbolj zabaven in resnično živ. Bibin bolšji sejem – sejem rabljenih igrač je tisti, ki najbolj zaznamuje dan. Otroci kar nekaj časa pred sejmom prinašajo v vrtec igrače, ki jih več ne potrebujejo. Vsi skupaj uredimo stojnice (vsaka skupina svojo ), na ka-terih so razstavljene vse igrače, ki so jih otroci prinesli z namenom, da jih » prodajo« za gumbe in zanje »kupijo«, kar jim je všeč. Tudi prijatelji, ki obiskujejo vrtec na Prihovi, so se nam pridružili s svojo stojnico.

Andreja Supe, vzgojiteljica

Praznujemo teden otroka

32 Utr ip - ma j 20 11

SlOVENSKI REGIONAlNO RAZVOJNI SKlAD

Slovenski regionalni razvojni sklad je finančna institucija in eden od nosilcev regionalne razvojne politike v Sloveniji. Svoje poslanstvo opravlja preko dode-ljevanja spodbud z namenom dosega-nja trajnejših javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja pode-želja.

Skladove spodbude so namenjene:podjetnikom in gospodarskim druž-•bam,kmetijskim gospodarstvom,•zadrugam in zadružnim zvezam,•projektom na narodnostno meša-•nih območjih, občinam.•

Vsa sredstva dodeljuje preko javnih razpisov, v izjemnih primerih tudi na osnovi sklepa Vlade.Kot prvenstveno obliko spodbud Sklad dodeljuje posojila z ugodno obrestno mero (od trimesečni EURIBOR + 0,25 odstotkov dalje) in z dolgo ročnostjo vračila (do 15 let). Le-ta so predvsem ugodna primerjalno s »tržnim« oz. ban-čnim investicijskim posojilom.

Spodbude so namenjene financiranju projektov, kot so:

nakup, gradnja in adaptacija po-- slovnih prostorov,nakup strojev in opreme, -

izgradnja lokalne in regionalne - javne infrastrukture,ureditev ter komunalno in infra-- strukturno opremljanje zemljišč,izdelava pripravljalnih študij,- gradnja in adaptacija hlevov,- nakup kmetijskih zemljišč, kmetij - in živali.

Sklad ima že objavljene štiri javne raz-pise, in sicer:

Javni razpis za dodeljevanje sred-1. stev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture,Javni razpis za financiranje inve-2. sticijskih projektov podjetniškega značaja in projektov na področju kmetijske predelave, trženja in do-polnilnih dejavnosti,Javni razpis za financiranje inve-3. sticijskih projektov na področju pri-marne kmetijske pridelave inJavni razpis za dodelitev sredstev 4. projektom za ustvarjanje gospo-darske osnove za avtohtoni naro-dni skupnosti za leto 2011.

Vsi štirje razpisi s celotno razpisno do-kumentacijo so objavljeni na spletni strani Sklada www.regionalnisklad.si. Predmet navedenih razpisov je dode-ljevanje ugodnih posojil, pri projektih z območja avtohtonih narodnih skupnosti

so posojila še v kombinaciji z nepovra-tnimi sredstvi. Sredstva po vseh razpi-sih so še na razpolago.

V pripravi pa je tudi javni razpis za sofi-nanciranje začetnih investicij in ustvar-jenje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih. Predmet razpisa bo dodeljevanje nepovratnih sredstev gospodarskim subjektom v občinah, ki spadajo v tako imenovano problemsko obmejno območje. Občina Oplotnica v to območje ni uvrščena.

Za vse informacije se lahko obrnete na:

SlOVENSKI REGIONAlNO RAZVOJ-NI SKlAD

Škrabčev trg 9 a1310 Ribnica

Tel: 01/8361-953e-pošta: [email protected]

splet: www.regionalnisklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Člani Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja so se v ponedeljek, 18. aprila 2011, sestali na šesti redni le-tni skupščini. Potekala je v lepem ambientu vinogradnikove učne kleti, ki se nahaja v kletnih prostorih pod Muzejem juž-ne železnice ob železniški postaji Šentjur. Obnovljeni kle-tni prostor je rezultat uspešno zaključenega istoimenskega projekta Leader LAS Od Pohorja do Bohorja.Glavna točka dnevnega reda je bila namenjena volitvam članov v organe LAS, saj se je izteklo triletno obdobje man-datov v upravnem in nadzornem odboru LAS. Izvoljeni so bili tudi predsednica in dva podpredsednika LAS. Na čelu predsedstva tako še naprej ostaja Staška Buser ter poleg nje še Klara Šibanc Korošec in Majda Polutnik.

Podano je bilo poročilo o rezultatih javnega poziva za nabor projektov za izvajanje lokalne razvojne strategije v letu 2011 in finančno poročilo za leto 2010. Za leto 2011 je LAS oddala nabor 13 projektov, za katere že pripravljamo dopolnitve na podlagi prejetega poziva s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, medtem ko so za leti 2008 in 2009 projekti že uspešno zaključeni z že izvedeno kontrolo ter s

RAZVOJNA AGENCIJA KOZJANSKO

Izvedena 6. skupščina članov LAS Od Pohorja do Bohorja



prejetimi sredstvi Leader. Za leto 2010 sta dva zaključena projekta prav tako že prejela sredstva Leader, ostali projekti so v izvajanju.

Na območju občine Oplotnica sta bila uspešno realizirana dva projekta, in sicer se lahko ljubitelji pohodništva in nara-ve sprehodijo po urejeni tematski učni poti Oplotniški vint-gar ter se seznanijo z različnimi rastlinskimi vrstami. Tisti, ki jih bolj zanima restavriranje starih predmetov in ohranjanje kulturne dediščine, so imeli priložnost sodelovati na kon-kretnih delavnicah v okviru projekta »Ohranjanje etnoloških

predmetov«. Rezultat izvedenih delavnic, torej restavrirani predmeti, so razstavljeni na ogled v stalni zbirki, v graščini v Oplotnici.

Rezultat uspešnega projektnega sodelovanja si je mogoče ogledati na kmetiji Kunej v Brezju pri Oplotnici, kjer se je v okviru projekta »Dodajanje vrednosti travniškim sadovnja-kom – Domače jabolko« pod strokovnim vodstvom zasadil učni travniški sadovnjak visokodebelnih sort jablan carjevič, bobovec, boskopski kosmač, kanada in krivopecelj.

Rezultate ostalih projektov v okviru izvajanja programa Le-ader si lahko ogledate na spletni strani LAS Od Pohorja do Bohorja http://las.ra-kozjansko.si. Člani LAS so zadovoljni z delom in rezultati projektov Lokal-ne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja. Iz priloženih fo-tografij je razvidno, da je skupščina, organ upravljanja LAS, tudi priložnost za srečanje aktivnih posameznikov ter izme-njavo njihovih izkušenj pri razvojnem delu na podeželju, ki se razprostira na območju sedmih občin med Pohorjem in Bohorjem (Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče).

Elena Zupanc, Suzana Zupančič, RA Kozjansko

Predstavili tudi turistično ponudbo občin od Pohorja do Bohorja

V okviru Slovenske turistične organizacije (STO) in pod okri-ljem Razvojne agencije Kozjansko je na borzi v Berlinu bila predstavljena tudi turistična ponudba občin od Pohorja do Bohorja in zdraviliških centrov Dobrne, Rogaška Slatine, Olimja in Zreč, veliko zanimanje pa je bilo tudi za Oplotnico kot kraj, ki ponuja priložnosti za razvoj sakralno-kulturnega in sonaravnega zelenega turizma, tematskih poti, ob kamno-lomu in tonalitu v Cezlaku pa geološke učilnice v naravi.Slovenija je na borzi izpostavila zeleni turizem kot svojo ve-liko konkurenčno prednost. V tem kontekstu je turistična po-nudba občine Oplotnica in sosednjih občin partneric v pro-

jektu bila zelo zanimiva tako za novinarje kot tudi turistične agencije in ostale obiskovalce.Slovenski razstavni prostor ter stojnico Razvojne agencije Kozjansko in projekta Wellness 3 plus so obiskali mnogi vi-soki gostje, med njimi generalni sekretar svetovne turistične organizacije dr. Rifaj, ministrica za gospodarstvo Darja Ra-dić, generalni direktor Direktorata za turizem Marjan Hribar, številni novinarji in drugi pomembni gostje.Izrazili so zavedanje, da je turizem pomembna gospodarska panoga, ki spodbuja skladen regionalni in lokalni razvoj in pomembno vpliva na razvoj zelene ekonomije.

34 Utr ip - ma j 20 11


Borza ITB Berlin je letos potekala že 45. V 26 dvoranah se je na 160 kvadratnih metrih predstavilo 11.163 razstavljav-cev iz 188 držav. Borzo je v štirih dneh obiskalo 170.000 obiskovalcev. Nemški turisti v Sloveniji predstavljajo zelo pomemben trg in zasedajo enajstodstotni delež v turističnem prometu. Njiho-vo zanimanje je veliko za zdravilišča z vzporedno dopolnil-no, zlasti zeleno naravnano ponudbo in zdravo lokalno ga-

stronomijo. Najbolj cenijo neokrnjeno naravo, ki jim pomeni ključni motiv za prihod v Slovenijo.Z vodjo predstavništva STO v Nemčiji so potekali pogovori o možnostih vključevanja specializiranih aktivnih in wellnes počitnic z vključevanjem lokalne gastronomije, doživetja in kulture.

Breda Retuznik

Na borzi v Berlinu Zelena ekonomija

Poleg rednega pastoralnega dela smo od lanskega do le-tošnjega maja nadaljevali z obnovo župnijskega središča in izgradnjo parka okrog cerkve in župnišča. Glavno delo, ki smo ga opravili lani poleti in jeseni, pa je bilo obnova škarpe ob župnijski cerkvi na južni in vzhodni strani. Ob stari škarpi, ki se je ponekod že rušila, smo na armi-ranem temelju zabetonirali novo z dvojno mrežo armirano škarpo s krono, ki je na vrhu prekrila staro, vanjo pa smo na-mestili nove stebričke. Očistili in obnovili smo kovano ograjo nad škarpo in dotrajane betonske stebričke nadomestili z novimi. Pred veroučnimi učilnicami smo namestili nadstre-šek, tako da otroci zdaj na verouk čakajo pod streho. Tudi letos nama s katehistinjo Jožico Slatinek pri poučeva-nju verouka pomagata animatorki Lidija Ivanuša (7. razred) in Petra Klančnik (1. razred). Tako smo lažje sestavili urnike, pa tudi živci so bolj enakomerno napeti. Poleg rednega verouka, svetih maš, priprav na zakramente, krstov, porok in pogrebov smo imeli slovesnost svete birme, ki jo je podelil zdaj novi mariborski nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek, prvo sveto obhajilo pa bo tudi letos na prvo nedeljo v juniju, torej 5. junija. Kot vsako leto smo tudi lani pripravili srečanje starejših in bolnih (18. oktobra), miklavževanje za otroke z lutkovno predstavo »Raček Nace« Lutkovnega gledališča Fru-Fru iz

Ljubljane, na štefanovo dopoldne smo imeli pri Sv. Barbari tradicionalni blagoslov konj. Ker smo za obnovo strehe in fasade župnijske cerkve najeli posojilo v višini 70.000 evrov, smo veliko pozornosti name-nili vračanju glavnice tega posojila. Do maja 2011 smo tudi s pomočjo občinske donacije vrnili že 61.200 evrov glavni-ce in pripadajoče obresti. Tako upamo, da bomo posojilo v celoti vrnili do julija 2012, ko bomo plačali zadnji mesečni obrok 700 evrov. Letos bi radi nadaljevali z obnovo okolice župnijske cerkve: uredili bomo odvod meteornih voda, položili valjanec za ozemljitev strelovoda, namestili peskolove na odtočne cevi ter obnovili ograjo ob cesti na severni strani cerkve. Odstra-nili bomo postarane in prevelike ciprese ob vhodu v cerkev in jih nadomestili s primernejšimi kleki (Thuja occidentalis Smaragd), ki ostanejo manjši, naredijo pa primerno zaščito pred prahom in hrupom s ceste. Že letos bi radi pri obeh glavnih vhodih v cerkev namestili nov tlak. S ključarji in župnijskim pastoralnim svetom smo se odločili za tlak iz naravnega kamna, granita, deloma iz Cezlaka, deloma uvoženega iz Kitajske. Celotno delo (ob-nova ograje okrog cerkve in pred župniščem, obnova tla-ka, stopnic in vhoda v župnišče) smo razdelili v štiri faze in bi ga naj v štirih letih tudi zaključili. Tudi to delo bo, kot

ŽUPNIJA ČADRAM - OPlOTNICA

Življenje Župnije Čadram - Oplotnica od maja 2010 do maja 2011


ŽUPNIJA ČADRAM - OPlOTNICA

KUlTURNO-UMETNIšKO DRUšTVO OPlOTNICA

vsako obnovitveno delo doslej, podprla tudi občina s svojim prispevkom. Veliko pa bomo seveda morali prispevati tudi farani, zato imamo vsako prvo nedeljo v mesecu nabirko v cerkvi v ta namen. Prav tako tudi vse darove ob božičnem blagoslovu namenjamo v ta namen, tako da za to delo v teh težkih časih krize ne bomo dodatno zbirali sredstev in obremenjevali faranov. Ko bo tudi to delo končano, bo naša župnijska cerkev res pravi biser, vredna ogleda, in še bolj ponosni bomo lahko nanjo. Kot župnik pa bi bil seveda ve-

sel, da bi bila ob nedeljskih svetih mašah tudi bolj polna!Nasul sem nekaj utrinkov iz dela naše župnije »od maja do maja«. Bog povrni vsem, ki s svojim prispevkom ali sodelo-vanjem pomagate pri delu in življenju župnije. Vsem občankam in občanom občine Oplotnica pa ob občin-skem prazniku želim vse dobro in veliko veselja, kljub časom, ki niso ravno rožnati, na vse pa kličem Božji blagoslov!

Roman štus, župnik

V Kulturno-umetniškem društvo Oplotnica imamo za sabo precej pestro leto 2010. Mnogo se je dogajalo, organizirali smo številne prireditve, posamezni člani društva so mno-gokrat sodelovali na prireditvah drugih društev, izvedli smo mednarodni projekt, izobraževali smo se … skratka, bilo je

nadvse zanimivo. Že leta 2009 smo se na pobudo občine Oplotnica in sekcije za ohranjanje naravne in kulturne dediščine odločili za prijavo projekta, ki je nosil naslov »Ohranjanje etnoloških premetov«. V okviru tega projekta smo izvedli teoretični del, pri katerem so člani našega in tudi drugih društev spoznali, kako se uspešno lotiti restavriranja starin. Glavni namen projekta je bil obnoviti predmete, ki so bili že predhodno razstavljeni v pohorskem »štiblcu«, in po-staviti stalno razstavo teh predmetov v obnovljeni graščini.

Drugi del projekta je nato potekal v Črešnarjevih delavnicah. Tam je najprej sledil temeljit popis starin, nato pa praktično delo, za katerega smo v okviru projekta uspeli pridobiti po-trebno orodje, z njim pa društvo zdaj tudi razpolaga. Ker je projekt bil časovno omejen, nekaterih detajlov pri restavrira-nju nismo izvedli tako podrobno, kot bi bilo verjetno potreb-

no, zato ostaja odprtih še kar nekaj ur dela.

Zavezali smo se izpeljati razstavo obnovljenih predmetov v okviru občinskega praznika. Ker obnova graščine še ni bila končana, smo razstavo postavili kar v pritličju kulturno-turi-stičnega centra, kar je takrat zadostilo zahtevam projekta. Pozneje smo jo uspeli postaviti v graščino, v prostor, kjer se je predhodno tudi nahajala. Razstavo si bo moč ogle-dati v času večjih prireditev pri nas, ob predhodni najavi pa tudi izven teh terminov. Ostanek predmetov, ki še ni obno-vljen oziroma bi lahko bil še bolj natančno obdelan, pa bo restavriran na kateri izmed delavnic, ki jih bomo sedaj lahko izvedli v društvu, saj nam manjka le še primeren prostor za praktično delo, ta pa bi lahko bil v Črešnarjevih delavnicah, kot nam je župan obljubil.

literarna sekcija je leta 2010 bila nadvse aktivna, saj so se

Za KUD Oplotnica je pestro in uspešno leto

36 Utr ip - ma j 20 11


člani lotili smelega projekta in v začetku leta izvedli literarni razpis z naslovom »Tam, kjer Pohorje v nebo kipi«. Odziv na razpis je bil velik, sodelovali so tako člani kot številni učenci iz Osnovne šole Pohorskega bata-ljona Oplotnica. Razpis je poka-zal, da je zanimanje za tovrstne dejavnosti v našem okolju veliko in da velja s tem nadaljevati. Nekako v istem času pa je član sekcije Stanko Horvat uspel v samozaložbi izdati svoj pesniški prvenec z naslovom Na krilih Pe-gaza. V društvu smo se odločili, da mu pomagamo pri ponatisu, vendar je zaradi bolj ali manj objek-tivnih razlogov trajalo leto dni, da je do uresničitve obljube res prišlo. Sedaj lahko v kratkem pričakujemo literarni večer, na katerem nam bo Stanko predstavil svoje delo. V sekciji pa je tik pred občnim zborom prišlo do spremembe v vodstvu. Namesto dosedanjega predsednika Srečka Šte-faneja je predsedniško funkcijo prevzela Jana Gliha Hohler, znana kulturna delavka iz Oplotnice, ki je zaposlena v do-mačem vrtcu.

Avgusta je v Koritnem nad Oplotnico potekalo že tradicio-nalno 12. srečanje ljudskih pevcev in godcev, na katerem so tako kot vedno sodelovale številne ljudske skupine. Sre-čanje je, kot je že običajno, strokovno spremljala etnologinja Vesna Sever. Letošnja novost srečanja je bila ta, da so na-stopajoče skupine odpele le po eno pesem, saj smo na tak način uspeli delno skrajšati prireditev, ki je zaradi številnih nastopajočih postajala iz leta v leto daljša, kar pa je zmanj-šalo zanimivost same prireditve.Po končanem uradnem delu je sledila še pogostitev nasto-pajočih skupin in godbe na pihala, ki so jo tako kot vedno odlično pripravili gostitelji – ljudski pevci iz Koritnega s pomočjo vaškega odbora.Zunaj je sledil še družabni del, ki so ga popestrili mladi glas-beniki iz bližnje okolice. Vreme je bilo naklonjeno, tako da je srečanje lahko potekalo brez težav. V bodoče pa bo bojazen pred slabim vremenom odveč, saj bodo že kmalu postavili

primeren nadstrešek – kozolec, kjer si bo zavetje lahko poi-skalo več kot 200 ljudi.Čestitke organizatorjem za uspešno delo, veseli pa tudi po-datek, da je v Koritnem aktiven mladi rod, saj že drugo leto zapored sodeluje tudi mlada skupina iz Koritnega.

Ženski zbor Kulturno-umetniškega društva Oplotnica zaključuje že drugo sezono dela z novo pevovodkinjo Fra-njo Gomaz, s katero so se pevke odlično ujele. Vaje imajo po ustaljenem urniku – enkrat tedensko, vmes pa so še ka-kšne intenzivne vaje, kjer je prav tako nadvse veselo. Pev-ke so leta 2010 samostojno organizirale dve prireditvi, in sicer najprej dobrodelno prireditev »S pesmijo v pomlad«, izkupiček katere je bil namenjen njihovi nekdanji pevki Maji Kostovi, ki se je znašla v težkem položaju, druga pa je bil »Miklavžev koncert«, ki je v začetku decembra kot znanilec prazničnega meseca v dvorano KTC-ja privabil lepo število obiskovalcev in jim popestril večer. Članice so sodelovale tudi na večini prireditev, ki jih je organiziralo naše društvo, nekaj pa je bilo tudi sodelovanja z drugimi društvi (martino-vanje, tradicionalno srečanje ženskih pevskih zborov v Slo-venskih Konjicah …).

Moški pevski zbor je pod vodstvom pevovodkinje Franje Kočnik zaključil sezono 2010 s številnimi nastopi. Zalomilo se je po novem letu, ko je obisk na vajah pričel drastično pa-dati. To je imelo za posledicoe začasno prekinitev vaj. Dol-



goletni predsednik zbora Avgust Leskovar je zavoljo tega na zboru članov 25. marca 2011 podal odstopno izjavo. Hkrati so mladi zaprosili, naj se jim omogoči nadaljnje delo s pevovodkinjo, kajti vsem se zdi škoda, da bi se prekini-la dolgoletna zborovska tradicija. Občni zbor je to prošnjo podprl z glasnim ploskanjem, tako da se bo v naslednjih mesecih pokazalo, koliko so mladi sposobni, v to, da znajo peti, pa tako nihče ne dvomi. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Avgustu Leskovarju za opravljeno delo in trud, mladim pa zaželel veliko uspeha. Omeniti velja še, da bomo letos maja v Oplotnici gostili medobčinsko pevsko revijo JSKD-ja.

Dramska sekcija je leta 2010 za kratek čas zadihala in ka-zalo je celo, da bo po nekajletnem premoru ponovno zagle-dala luč sveta kakšna zanimiva komedija, ki bi jo pripravili domači gledališčniki, vendar je dramski vložek, ki ga je ob občinskem prazniku pripravila režiserka Dragica Černigoj Kropf skupaj z domačimi igralci, ostal edini tovrstni nastop. Igralci in režiserka so imeli že izbrano igro in se dobili kar nekajkrat na vajah, potem pa se je zapletlo pri izbiri glavne vloge, saj niso našli primernega igralca, ki bi bil pripravljen vlogo tudi prevzeti. Ostaja upanje, da bomo tudi v Oplotnici dočakali kakšno uprizoritev, saj nam dobrih igralcev zagoto-vo ne manjka.likovna sekcija je ob občinskem prazniku pripravila zani-mivo razstavo v prostorih predsednice sekcije Branke Plajh, ki je v ta namen bila pripravljena ljubiteljem likovne umetno-sti dati na razpolago prostore. Župan je na nedavnem obč-nem zboru KUD-a podal informacijo, da pričakujejo čim več

razstav v obnovljeni graščini in da bo likovna sekcija dobila ključe za objekt, kar bo omogočilo izvedbo raznih kolonij in nemoteno razstavljanje.

Vokalna skupina Sonus je leta 2010 sodelovala na števil-nih prireditvah, dvakrat je gostovala celo na nacionalni tele-viziji ter se preizkusila, kako talentirani so njeni člani. Tu se je sicer ustavilo, pa ne zaradi pomanjkanja talenta, marveč zaradi drugih faktorjev. Bila pa je nadvse zanimiva izkušnja, ki jih je še dodatno motivirala in jih odpeljala v snemalni stu-dio, kjer nastaja prva zgoščenka te zanimive vokalne zased-be. Zgoščenko lahko tako pričakujemo v kratkem, v okviru same promocije pa bodo sledili nastopi, pri nas in tudi kje drugje.

Godba na pihala je ena najštevilčnejših in tudi najdejav-nejših sekcij v društvu. Pod taktirko Valterja Kukoviča je pri-sotna na domala vseh prireditvah v kraju. V zadnjem času pa se godbeniki posebej radi udeležujejo otvoritev, ki jih na veliko veselje občanov ni prav malo. In računamo, da jih bo še kar nekaj. Na fotografiji so pred vhodom v kulturno-turi-stični center v Oplotnici. Res je pomembno, da ima Oplotnica svojo lastno godbo, ki s prizadevnim delom daje življenju v občini prav poseben pečat, saj so mnoge prireditve na račun nastopa oplotniških godbenikov še posebej zanimive in tudi svečane. Za konec naj velja poziv, da nas še naprej tako vneto pod-pirajte, obiskujte naše prireditve, društvom, šoli in vrtcu, ki z nami tesno sodelujejo, pa najlepša hvala in upamo, da bo naše sodelovanje ostalo na tako visoki ravni.

38 Utr ip - ma j 20 11

DRUšTVO MlADINSKI CENTER OPlOTNICA (DMCO)

Dobrodelni koncert za Majo Kostovo

V Mladinskem centru Dravinjske doline v Slovenskih Ko-njicah je bil 17. aprila prav poseben večer, namenjen Maji Kostovi iz Oplotnice. Maji je pred nekaj časa odpovedalo srce. Njeni želji po čimprejšnjem okrevanju se je pridružilo že veliko ljudi, ki so ji želeli pomagati. Na pomoč so ji prisko-čili tudi mladi. Maja Kostova je nekoč živela v Zrečah, danes pa biva v Oplotnici, zato so ji na pomoč priskočili stari in mladi rokerji iz Zreč in Oplotnice, Ace Kultura ter Catharsis, ki so v sode-lovanju z Mladinskim centrom Dravinjske doline organizirali dobrodelni koncert za njeno srce in njeno sobo in ji tako pomagali, da so se njene sanje čimprej uresničile.

Medkulturni večer: predstavitev Turčije

V začetku maja je prostore našega društva obiskal simpa-tični in zanimivi evropski prostovoljec Engin Yüksel Medin, ki nam je zelo slikovito predstavil značilnosti in kulturo svoje države Turčije. Izvedeli smo veliko zanimivih podrobnosti in se ob pogovoru z Enginom posladkali s turškim medom, ki ga je prenesel s sabo iz Turčije.

Medkulturni večer: predstavitev Avstrije

Maja nas je obiskala še evropska prostovoljka iz Avstrije Stefanie Bauer. Zelo nazorno nam je predstavila svojo dr-žavo ter povedala, da se v Sloveniji počuti zelo dobro in da komaj čaka, da spozna čim več znamenitosti in zanimivih ljudi iz naše države. Na koncu predstavitve s(m)o se gostje ob sproščenem pogovoru s Steffi posladkali z raznimi do-brotami in napitki ter odigrali partijo biljarda.

Ustvarjalne delavnice za otroke v sklopu občinskega

praznika v OplotniciZa vse otroke je bilo »ustvarjalno« poskrbljeno, ko je DMCO v sklopu občinskega praznika v Oplotnici pripravil zanimive delavnice za najmlajše. Otroci so (skupaj s svojimi starši) pokazali svojo ustvarjalnost na najrazličnejše načine, kot so risanje, ustvarjanje zapestnic, sestavljanje plastelina in podobno. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, simpatični ani-matorki pa sta najmlajšim krajšali čas z zanimivim in po-skočnim plesom.



Veter v laseh 2010 - s športom proti drogi

Vsakoletno športno prireditev Veter v laseh je tudi lani junija organiziralo Društvo Mladinski center Oplotnica v sodelova-nju z MC Patriot/KŠDD. Na športni prireditvi smo igrali mali nogomet in košarko, rolali, skejtali in se likovno izražanje. Za sodelovanje se je precej šolskih otrok in še mlajših na-dobudnežev. Smisel takšnega športnega udejstvovanja je predvsem v tem, da se s športnim duhom in dobro voljo da preprečiti oziroma vsaj omejiti nevarno in škodljivo upora-bo drog ter drugih opojnih substanc. Podelili smo kar nekaj medalj v vsaki disciplini, tako da smo vsi odšli domov zelo zadovoljni.

Plesna skupina Energy in Ples pomladi

Pod pokroviteljstvom našega društva že kar nekaj časa s svojim tečajem deluje plesna skupina Energy, ki jo vodita Danijela Čulum in Katja Hatunšek, nadvse prijazni učiteljici raznovrstnih plesov. Vaje plesa so primerne za otroke oziro-ma najstnike, stare od štiri in do 16 let. Tečaj poteka v več skupinah glede na starost oziroma zmožnosti tečajnikov. Vsi tisti, ki ste lani spremljali njihovo delovanje, ste lahko bili pri-ča zanimivemu glasbeno-plesnemu spektaklu Ples pomladi, ki je potekal v kulturno-turističnem centru v Oplotnici. Sicer pa Danijela Čulum in Katja Hatunšek s svojo skupino redno nastopata na številnih prireditvah v Oplotnici in tudi drugod po Sloveniji. Vljudno vabljeni na vaje vsi mali in veliki!

LAN partyTudi lani julija je v DMCO potekal Lan party. Računalniški navdušenci so tekmovali v računalniških igrah Call of Duty in Need for Speed. Nekaj utrinkov s tekmovanja vam ponu-jamo na fotografiji …

Rock žur Rock žagaVelika želja našega društva je bila, da bi v Oplotnici po dol-gem času organizirali rock žur za vse mlajše ter starejše »rokerje po duši«. Julija se je s tem namenom zbrala večina članov društva. Pred nami je bilo precej dela, ki se je nana-šalo na organizacijo žura, iskanja sponzorjev, nabavo odra ter rekvizitov in podobno. Ob koncu avgusta smo bili pripra-vljeni za žur, ki smo ga pripravili na šolskem igrišču v Oplo-tnici. Povabili smo kar nekaj rock skupin: lokalni Catharsis, Toxic Heart iz Slovenske Bistrice, Take Off iz Slovenskih Konjic, Ace Kulturo iz Zreč in druge. Na žalost nam je zagodlo vreme, saj je pričelo deževati sredi nastopa druge skupine. Sprijaznili smo se, da je to pač del organizacije, ki smo jo sicer predvidevali, a je nismo uspeli »zagozditi«. Na tem mestu bi se še enkrat radi zahvalili vsem našim po-kroviteljem, ki so nam na kakršen koli način pomagali, prav tako tudi vsem članom društva in ostalim, ki so s trdim delom doprinesli k zaključku tega projekta. Prav tako se zahvalju-jemo osnovni šoli, da je odstopila prostor za koncert.

40 Utr ip - ma j 20 11


Otroške delavnice - risanjeZa najmlajše iz vrtca smo lani septembra pripravili delavnico risanja, ki jo je vodila simpatična mentorica Lucija Šmon. Otroke je naučila najrazličnejših tehnik risanja, ki so narisali svoje najljubše živ žav junake. Otroci so risbice po zaključe-ni delavnici lahko odnesli domov.

TURISTIČNO DRUšTVO OPlOTNICA

Jožica Lipar je napisala pesem, ki je bila zapeta na otvoritvi vintgarja in je postala naša himna.

Oplotniški vintgar

Izpod Peska dol se vijepotok naš, Oplotnica.

Med skalovjem pot si utira,v njem postrv je doma.

Pridi z nami zdaj popotnik,Oplotniški vintgar vabi te.

Po stopnicah dol se spusti,tam bo slap pozdravil te.

Dušo tam si odpočij,lepot narave se naužij.

Potem pa hitro pot pod nogein čez mostiček še zavij.

Bolj visoko se boš vzpenjal,lepše ti pri duši bo.

Oplotniški je vintgar vendarprava paša za oko.

Tu sta sreča, mir doma.Naj srce ti zaigra,

saj lepote te naravneso ponos Slovenca vsakega!

Pomembni dosežki Turističnega društva OplotnicaNajzahtevnejša naloga je bila ureditev in otvoritev tematske učne poti Oplotniški vintgar. Naj vam ga predstavimo s pe-smimi.

Vsi učenci Osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica so obiskali naš skriti biser in nastali so spominki, sli-ke, ptičje hišice, zgodbice, drevo soži-tja, koledar in naslednje pesmice:

Obisk Oplotniškega vintgarjaNa obisk smo se odpravili,

lepo smo se imeli.Želvino dolino smo obiskali,

tam smo obsedeli.Velik kip pred nami je.

Kaj bilo bi to?Noge, glava in oklep.

Želva bo!Maša Flor, 5. b

Naša soteskaV temi in sivini tega sveta

se najde kak košček res lepega.Tak je naš vintgar,

ki s srečo navda vsakega mimoidočega.Oplotniščica naša,

drevesa vsepovsod,tu in tam kak kamen

na vodi tiho ždi.In če obiščeš to sotesko kdaj,

vedi, da boš našel raj.Amadeja Kangler, 5. b

Oplotniški vintgar

Zelena trava, zelene cvetlice,visoka drevesa;

na njih zelen bršljan cveti,sred pa Oplotniščica se vije

vse dni.Bistra voda, slapovi, vrhovi,

lepo je biti tam.

V Oplotniškem vintgarju

Ribiški raj,še želvja Dolina miru sledi,

v njih lepote so skritevse dni.

Zato odpravite se tja,kjer sanje žive

vse dni.Ema Leskovar, 5. b

Tako so najmlajši odkrivali lepote domače-ga kraja in potrdili, da še kako drži prego-vor: Povsod je lepo, a doma je najlepše.

Projekcija: lutkovno-risani program

V sklopu projekcije smo pripravili lutkovno-risani program Žogica Marogica ter Zverinice iz Rezije. Najmlajši (tako iz vrtca kot tudi v spremstvu staršev) so z navdušenjem spre-jeli risanke, ki razveseljevale »starejše generacije«.

Pripravil: Davorin Ostruh



Kaj se je dogajalo v vintgarju? Otvoritev, počitniška delavnica, kresni pohod, piknik društva, jesenski pohodPredstavili smo ga v časopisih Panorama, Konjiške novice in Večer ter na radiih Ptuj Murski val, polega tega pa še na delavnici LAS-a v Šentjurju.

Pravo doživetje na »kožuhanju« pri prijateljih v Banovcih

Nastop Zimzelenih na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani smo izkoristili za obisk Maistrovega Kamnika, ari-stokratskega Brda in Prešernovega Kranja.

Mmm, kako diši najboljši oplotniški »štrudl« (srečanje turi-stičnih društev v Zrečah)

Maškare so pregnale zimo

Kako zagnano in delovno v pričakovanju dedka Mraza

Planinski počitniški četrtek v Dolini miru v vintgarju.

42 Utr ip - ma j 20 11


Vintgar so obiskali tudi oplotniški upokojenci, ki so odkrili skalo z močno energijo. Pa še pesem je nastala.

Pomladni sprehod

Lepota pomladi me kliče v naravo,v Oplotniškem vintgarju bo počutje ta pravo.

Potok Oplotniščica prijetno žubori,mi dušo očara lepota poti.

Na zelenih grmičkih žvrgolijo ptički,s svežim zrakom so prepojeni pohorski griči.

Iz smreke prepeva pomladni ku-ku,glej, glej, cvetoči grmiči in rožice so tu.

Ob bistrem potoku so še ostanki starega mlina,kjer žito je mlela pohorska družina.V misli se mi prikrade boleč spomin,

ko s koši na hrbtu od blizu in daleč ljudje so nosili žito v ta mlinza kruhek domači pohorskih družin.Nekoč je bila tukaj dobro utrjena pot

za delavce v kamnolomu granita in za kleni pohorski rod.Odpočijem se na turistični klopci in prisluhnem naravi,

se mi misel na preteklost spet ustavi.Na ozko železnico, ki šla je tod mimo,

za prevoz od »Huclovega kugla« do Loke predelano granitno pečino.

Pot me vodi do lipe prijateljev in miru,ki so jo zasadili, ko je bila otvoritev vintgarja tu.

Po novi leseni brvi grem na on stran potoka,uživam, ker voda je mirna in ni globoka.Od tam po strmini bi prišla v Koritno vas,

a tja pojdem takrat, ko bom imela bolj čas.Čeprav ob turistični poti koši za smeti,

ta stari pregovor še vedno drži:»Kjer osel leži,

tam dlako pusti«.Hvala Turističnemu društvu Oplotnica in sedanjemu rodu,

ta Oplotniški vintgar mi res je po godu.OHRANIMO TAKO NARAVO POVSOD,DA V NJEJ BO UŽIVAL TUDI NAŠ ROD.

Napisala Marica Kranjc

.

TURIZEM SMO lJUDJE!lEPO OKOlJE PRIVABI TURISTE.VABIMO VSE, ki uživate v čistem in

urejenem okolju,da sodelujete v tradicionalni

AKCIJI OCENJEVANJA UREJENOSTI OKOlJA

ZlATA VRTNICA 2011.Vabljeni!

Turistična zveza Slovenska BistricaTuristično društvo Oplotnica

Občina Oplotnica

Na prireditvah brez kulturnikov ne gre

Ob martinovem nazdravimo: Vse najboljše!

TURIZEM SMO LJUDJE! Hvala VSEM, ki ste kakor koli so-delovali. Bilo je lepo!

Predsednica Turističnega društva Oplotnica Zinka leskovar

Kulturna dediščina »Čudežni oplotniški mlin« je lepšal žen-ske in moške na Podobah bistriških domačij na Prelogah.


DRUšTVO UPOKOJENCEV OPlOTNICA

Društvo upokojencev (DU) Oplotnica šteje 469 članov in je eno od najštevilčnejših društev v občini Oplotnica.Ker je leto 2010 že za nami, je čas, da ocenimo, ali je bilo dovolj uspešno ali ne.Izpolnili smo vse naloge, ki smo si jih na začetku prejšnjega leta zadali, izpeljali pa smo tudi zadani finančni načrt.Tistim članom, ki so praznovali več kot 80 let, smo poslali pi-sne čestitke, obiskali pa smo vse člane, ki so praznovali 90. rojstni dan oziroma več, in jih obdarili s skromnim darilom.Kot že vsa leto smo tudi letos obiskali vse varovance iz ob-čine Oplotnica, ki bivajo v domovih za starejše v Poljčanah in Slovenskih Konjicah, in jim tako dokazali, da nismo poza-bili na njih. Po naših poverjenikih smo namenili paket vsem bolnim in ostarelim v vseh zaselkih naše občine. S pomočjo naših poverjenikov spremljamo življenje naših članov in se trudimo, da bi lahko čim dlje živeli človeka vredno življenje v svojem domačem okolju. Z vsemi možnostmi podpiramo dobro medgeneracijsko so-delovanje, ki je temelj za vse bodoče generacije.

Spremljamo vse spremembe in vsa pojasnila Zveze društev upokojencev Slovenije in pokrajinske zveze, ki jih obravna-vamo na naših sestankih.V sodelovanju z Delavsko univerzo Slovenske Konjice pri-rejamo tečaje za pridobivanje računalniškega znanja in tako omogočamo našim članom lažji dostop do tovrstnih infor-macij.Organizirali smo tudi več letovanj v hotelu Delfin v Izoli in v Poreču ter izvedli precej izletov in družabnih srečanj.Letos smo dne 19. marca 2011 imeli zbor članov in ker je letošnje leto bilo volilno, se je moj mandat iztekel. Prepriča-na sem, da bo novo vodstvo vse delo DU dobro nadaljevalo in ga še oplemenitilo. Po mojem mnenju pa bo potrebno še veliko postoriti na področju kakovosti življenja starejših na podeželju, da bi ti lahko čim dlje ostali v domačem okolju med svojimi.

Za Društvo upokojencev Oplotnica Olga Stebernak

O delu društva v preteklem letu

Pred letom dni sem pričel opravljati novo funkcijo in kljub moji viziji je bilo treba pot še dodatno izrisati. S pomočjo nekaterih v klubu mi je uspelo narediti jasen cilj. Vsi, ki ste mi pomagali, se vam iskreno zahvaljujem. Tako sem lahko izpolnil cilje, ki sem si jih na začetku leta zastavil.Naši člani so se na mednarodnih in na pokalnih tekmah pri-dno uvrščali na stopničke. Na državnem prvenstvu smo se uvrstili na tretje mesto, kljub tihim željam, ki smo jih imeli pred državnim prvenstvom za več svojih tekmovalcev. V državni reprezentanci pridno trenirata dva naša člana, Matjaž Hajšek in Jure Gorinšek.Čestitke pa gredo tudi ostalim. Tudi Urbanu Trdinu, ki je na začetku sezone dobro začel, a mu je nadaljnje uspehe pre-

prečila poškodba. Ne smem pa pozabiti na najmlajše, ki so pridno nabirali kolajne. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem hvala za njihov trud.Občina Oplotnica nam je ob občinskem prazniku podelila občinsko priznanje. Hvala donatorjem za donatorska sred-stva. Vsem tekmovalkam, tekmovalcem, trenerjem, vsem vodil-nim v klubu, ki so ta klub uspešno vodili od začetka nastan-ka vse do danes, se iskreno zahvaljujem.

Predsednik Shotokankarate kluba Oplotnica

Jožef Gorinšek

SHOTOKAN KARATE KlUB OPlOTNICA

Delovanje kluba v letu 2010

Skupinska fotografijaPriprave pri Treh kraljih

44 Utr ip - ma j 20 11

TURISTIČNO DRUšTVO TRTA OPlOTNICA

Turistično društvo Trta je v nedeljo, 20. februarja 2011, or-ganiziralo Valentinov koncert. Ob tej priložnosti je društvo hkrati obeležilo tudi deset let svojega delovanja in delovanja ansambla Trio adijo. Na odru se je zvrstilo veliko glasbenih gostov: harmonikarji Franca Rajgla, ansambel Trta, Veseli veterani, Fantje izpod Tinja, godci iz Dobrine, Postružjeki s Keblja, med celotno prireditvijo pa je za smeh in veselje obiskovalcev skrbel Štamparjev Pepi.

Prireditev je v prvi vrsti bila posvečena desetletnemu delo-vanju društva in je veliko njegovih članov prejelo različne pohvale. Nagrade so prejeli tudi pokrovitelji, ki skrbijo za lažje delovanje društva.

Na odru je nekaj besed spregovoril tudi župan Občine Oplo-tnica Matjaž Orter, ki je dejal, da društvu želi vse dobro tudi v prihodnje, in izrazil željo, da bi še naprej dobro sodelovali. K mikrofonu je pristopila še predsednica društva Milica Se-všek, ki je prejela precej pohval in zahval za uspešno vode-nje društva. Predsednica je povedala, da je društvo vse od ustanovitve bilo zelo dejavno, saj vsako leto že tradicional-no pripravi trgatev, postavljanje klopotca, domače koline na star način, Velikonočni sejem, Martinov pohod idr.

Čestitke ob 10-letnici delovanja

Skupina nastopajočih na Valentinovem koncertuTuristično društvo Trta je letos v gostišču Zimrajh organi-ziralo jubilejno že 10. letno skupščino. Izvolili in potrdili so upravni odbor za naslednje obdobje in poročilo blagajnika o prihodkih in odhodkih za leto 2010. Predsednica društva Milica Sevšek je podala poročilo o nadaljnjem delu društva za leto 2011, ob koncu pa je spregovoril še župan Občine Oplotnica Matjaž Orter, ki je Trti zaželel še nadaljnje dobro sodelovanja z vsemi v naši občini. Po uradnem delu programa je sledil še družabni del ob zvo-kih Tria adijo.

Valentinov koncert in deset let delovanja Turističnega društva Trta Oplotnica


VINOGRADNIšKO DRUšTVO OPlOTNICA

Kletar, ki skrbi, da se kaj ne zameša

V lovskem domu na Gmajni se je 15. marca odvijalo 18. ocenjevanje vin Vinogradniškega društva Oplotnica. Pet-članska strokovna komisija je pod vodstvom mag. Antona Vodovnik ocenila sto vzorcev vin normalne trgatve.Glede na zelo muhasto vreme lanskega leta so vzorci vin bili dobro ocenjeni. 56 vzorcev je prejelo oceno 18,10 točke ali več in tako dobilo zlato diplomo, kar pomeni, da sodijo med vrhunska vina. Povprečna ocena na ocenjevanju pa je znašala kar 18,25 točke, kar je popolnoma enako povprečje kot na lanskem ocenjevanju, ko smo oplotniški pridelovalci vin dosegli najvišjo povprečno oceno normalnih trgatev na Štajerskem. Najuspešnejša oplotniška vinarja sta postala mag. Damjan in Mateja Kvas, ki imata v svoji posesti kar šest zlatih vin. Prvak ocenjevanja pa je postalo njuno vino sauvignon z oceno 18,43 točke.

Gregor Vodovnik, predsednik

Prvak postal sauvignon iz Kvasove kleti

Strokovna komisija sredi dela

Veselje ob dobri ocen

Vino je potrebno tudi okušatiZapisnikarji poskrbijo, da so podatki

46 Utr ip - ma j 20 11


NULTI VZOREC 17,90

Št. Vzorca Z.št.oce Ime in priimek Sorta Ocena47 25 TRUNKL ROMAN ZVRST 18,3333 23 BUČAR ANDREJA, FRANC ZVRST 18,23100 31 OPLOTNIČAN ZVRST 18,2365 24 JAVERNIK ZDRAVKO ZVRST 18,1749 30 KOROŠEC VILIBALD ZVRST 18,1766 17 JAVERNIK ZDRAVKO ZVRST 18,1327 28 TOPOLOVEC DEJAN ZVRST 18,1368 18 JESENEK BRIGITA ZVRST 18,0728 16 VIŠIČ SLAVKO ZVRST 18,0090 22 ZAGOMILŠEK JANI ZVRST 18,0024 13 LESKOVAR BOJAN ZVRST 17,9764 26 GUČEK RAJKO ZVRST 17,9714 29 TRDIN AVGUST ZVRST 17,9739 10 BRGLEZ IVAN ZVRST 17,9317 21 JUHART BORIS ZVRST 17,9313 14 DRUŽINA HOJNIK ZVRST 17,9011 20 LUBEJ ALOJZ, DANI ZVRST 17,9056 6 DRUŽINA HREN ZVRST 17,9023 12 DRUŽINA PODVRŠNIK ZVRST 17,8377 2 KVAS MATEJA, DAMJAN ZVRST 17,8062 7 KROPF STANKO ZVRST 17,8010 15 DRUŽINA VODOVNIK ZVRST 17,7367 9 GOLČER FRANC ZVRST 17,7351 11 TRUNKL ALOJZ ZVRST 17,7071 1 TIČ FRANC ZVRST 17,6037 5 SEVŠEK ANTON ZVRST 17,6038 3 GORINŠEK SREČKO ZVRST 17,1016 12 TRDIN AVGUST LAŠKI RIZLING 18,2732 7 BUČAR ANDREJA, FRANC LAŠKI RIZLING 18,236 1 VODOVNIK GREGOR, DARJA LAŠKI RIZLING 18,1399 9 JUSTINEK, DOVNIK LAŠKI RIZLING 18,1092 10 ZAGOMILŠEK JANI LAŠKI RIZLING 18,1040 4 POTOČNIK IVAN LAŠKI RIZLING 18,0320 3 JEVŠENAK, PLIBERŠEK LAŠKI RIZLING 18,0025 11 DRUŽINA SORŠAK LAŠKI RIZLING 17,9073 2 BRGLEZ JOŽE LAŠKI RIZLING 17,7726 6 TOPOLOVEC DEJAN LAŠKI RIZLING 17,7012 1 LUBEJ ALOJZ, DANILO BELI PINOT 18,2358 9 RAKOVNIK ANTON,VANJA CHARDONAY 18,4085 5 KVAS DAMJAN, MATEJA CHARDONAY 18,33

VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO OPLOTNICA

18. DRUŠTVENO OCENJEVANJE VIN - 15.03.2011

srebrna diploma 18,10 18,20 18,10 17,40 17,50

Priznanjezlata diploma 18,40 18,50 12,00 18,20 18,40zlata diploma 18,20 18,20 18,30 18,10 18,30zlata diploma 18,20 18,20 18,20 18,30 18,30zlata diploma 18,10 18,10 18,30 18,10 18,30zlata diploma 18,10 18,10 18,30 18,10 18,30zlata diploma 18,10 17,50 18,40 18,10 18,20zlata diploma 18,20 18,00 17,90 18,20 18,40

srebrna diploma 18,20 17,70 18,30 17,90 18,10srebrna diploma 18,00 18,10 18,10 17,80 17,90srebrna diploma 18,10 17,90 18,20 17,80 18,00srebrna diploma 18,10 17,80 17,70 18,20 18,00srebrna diploma 18,20 17,90 18,10 11,00 17,90srebrna diploma 18,10 18,10 18,10 17,70 17,60srebrna diploma 18,20 18,20 17,80 17,80 17,30srebrna diploma 18,30 17,50 17,20 18,10 18,20srebrna diploma 17,90 17,50 18,30 17,90 17,90srebrna diploma 18,20 18,10 17,50 17,60 18,00srebrna diploma 17,70 18,10 17,90 18,20 17,30srebrna diploma 18,00 17,20 17,90 17,80 17,80srebrna diploma 17,90 17,80 17,70 17,60 18,00srebrna diploma 18,10 17,30 18,10 11,00 18,00srebrna diploma 17,40 17,70 18,10 17,40 18,10srebrna diploma 18,10 12,00 17,70 17,90 17,60srebrna diploma 18,20 17,30 18,10 17,10 17,70srebrna diploma 17,60 17,30 17,50 17,70 18,00srebrna diploma 17,60 17,60 17,60 17,40 17,70srebrna diploma 17,00 11,00 17,30 17,70 17,00

zlata diploma 18,30 18,20 18,40 18,30 18,20zlata diploma 18,20 18,30 18,30 18,00 18,20zlata diploma 18,10 18,10 18,30 18,10 18,20zlata diploma 18,00 17,50 18,20 18,10 18,20zlata diploma 18,20 17,90 18,20 18,20 17,90

srebrna diploma 18,30 17,80 18,10 17,90 18,10srebrna diploma 18,20 17,90 17,50 18,10 18,00srebrna diploma 18,10 17,70 17,70 17,90 18,10srebrna diploma 18,00 17,60 17,70 17,80 17,80srebrna diploma 17,00 11,00 18,00 18,10 18,20

zlata diploma 18,10 18,20 18,40 18,20 18,30zlata diploma 18,30 18,50 18,60 18,20 18,40zlata diploma 18,20 18,50 18,20 18,40 18,40

VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO OPLOTNICA

18. DRUŠTVENO OCENJEVANJE VIN - 15.03.2011

55 6 SADEK ANDREJ CHARDONAY 18,2793 3 GOLČER JOŽE CHARDONAY 18,2376 7 JEVŠINEK JANKO CHARDONAY 18,2346 2 SMOGAVC KONRAD CHARDONAY 18,1734 4 BUČAR ANDREJA, FRANC CHARDONAY 18,1769 1 SEVŠEK MAKSIMILJAN CHARDONAY 18,138 10 DRUŽINA VODOVNIK CHARDONAY 18,1321 8 JEVŠENAK, PLIBERŠEK CHARDONAY 18,1395 1 DRUŽINA MIHELAG SIVI PINOT 18,3388 8 GOŠNJAK JANKO, IRENA KERNER 18,4098 7 JUSTINEK, DOVNIK KERNER 18,3350 9 TRUNKL ALOJZ KERNER 18,3335 5 BUČAR ANDREJA, FRANC KERNER 18,2357 6 DRUŽINA HREN KERNER 18,2378 2 KVAS DAMJAN, MATEJA KERNER 18,209 4 DRUŽINA VODOVNIK KERNER 18,2052 3 CELCER FRANC KERNER 18,0360 2 RAKOVNIK MILAN RENSKI RIZLING 18,1789 1 GOŠNJAK JANKO, IRENA RENSKI RIZLING 17,8780 7 KVAS DAMJAN, MATEJA SAVIGNON 18,4397 2 DRUŽINA MIHELAG SAVIGNON 18,3353 3 SADEK ANDREJ SAVIGNON 18,307 1 VODOVNIK GREGOR, DARJA SAVIGNON 18,2759 8 RAKOVNIK ANTON,VANJA SAVIGNON 18,2042 6 STEINACHER MIHA SAVIGNON 18,1761 9 RAKOVNIK MILAN SAVIGNON 18,1315 10 TRDIN AVGUST SAVIGNON 18,1354 1 SADEK ANDREJ SAVIGNON 2009 18,2383 7 KVAS DAMJAN, MATEJA RUMENI MUŠKAT 18,3774 4 JEVŠINEK JANKO RUMENI MUŠKAT 18,3087 9 GOŠNJAK JANKO, IRENA RUMENI MUŠKAT 18,3091 8 ZAGOMILŠEK JANI RUMENI MUŠKAT 18,2784 5 KVAS DAMJAN, MATEJA RUMENI MUŠKAT 18,2345 6 SMOGAVC KONRAD RUMENI MUŠKAT 18,2036 11 BUČAR ANDREJA, FRANC RUMENI MUŠKAT 18,1319 2 JEVŠENAK, PLIBERŠEK RUMENI MUŠKAT 18,1018 3 HRIBERNIK BRANKO RUMENI MUŠKAT 18,0370 1 SEVŠEK IGOR RUMENI MUŠKAT 17,7382 1 KVAS DAMJAN, MATEJA TRAMINEC 18,3331 2 TANTEGEL JANEZ TRAMINEC 18,1794 1 KVAS DAMJAN, MATEJA MUŠKAT OTONEL 18,3775 3 JEVŠINEK JANKO MUŠKAT OTONEL 18,3086 2 ŠEGA PETER MUŠKAT OTONEL 18,2729 4 VIŠIČ SLAVKO MODRA FRANKINJA 18,171 6 JEVŠENAK MARINO MODRA FRANKINJA 18,132 5 JEVŠENAK MARINO MODRA FRANKINJA 18,005 2 VODOVNIK GREGOR, DARJA MODRA FRANKINJA 17,8722 1 JEVŠENAK, PLIBERŠEK MODRA FRANKINJA 17,00

zlata diploma 18,30 18,40 18,30 11,00 18,20zlata diploma 18,30 18,20 18,30 18,20 18,20zlata diploma 18,20 18,30 18,30 18,10 18,20zlata diploma 18,30 18,10 18,20 18,20 18,10zlata diploma 18,30 18,10 17,90 18,10 18,30zlata diploma 18,10 17,90 18,20 18,10 18,20zlata diploma 18,30 18,10 10,00 18,10 18,20zlata diploma 18,20 18,10 18,30 18,10 18,10zlata diploma 18,30 18,30 18,30 18,40 18,50zlata diploma 18,20 18,30 18,60 18,50 18,40zlata diploma 18,30 17,90 18,50 18,30 18,40zlata diploma 18,40 18,10 18,20 18,40 18,50zlata diploma 18,40 18,30 18,00 18,20 18,20zlata diploma 18,30 17,70 18,40 18,10 18,30zlata diploma 18,30 18,20 18,10 18,10 18,30zlata diploma 18,20 18,10 18,30 18,10 18,30

srebrna diploma 18,20 17,60 17,80 18,10 18,30zlata diploma 18,10 18,30 18,20 18,10 18,20

srebrna diploma 18,20 17,90 18,10 11,00 17,60zlata diploma 16,80 18,40 18,50 18,40 18,50zlata diploma 18,40 18,20 18,30 18,30 18,40zlata diploma 18,30 18,30 18,30 18,10 18,50zlata diploma 18,30 18,20 18,40 18,20 18,30zlata diploma 18,40 18,10 18,30 18,10 18,20zlata diploma 18,30 17,20 18,10 18,10 18,30zlata diploma 17,80 18,10 18,10 18,20 18,30zlata diploma 18,20 18,10 18,30 18,10 18,10zlata diploma 18,30 18,20 18,10 18,20 18,30zlata diploma 18,40 17,80 18,30 18,40 18,80zlata diploma 18,40 18,10 18,30 18,20 18,40zlata diploma 18,30 18,00 18,30 18,30 18,40zlata diploma 18,50 18,10 18,10 18,30 18,40zlata diploma 18,40 18,20 18,10 18,20 18,30zlata diploma 18,30 18,00 18,20 18,10 18,40zlata diploma 18,40 18,10 18,20 18,10 18,10zlata diploma 18,30 17,40 18,10 18,10 18,10

srebrna diploma 18,30 17,60 17,80 18,10 18,20srebrna diploma 18,20 12,00 17,50 17,90 17,80

zlata diploma 18,40 18,40 18,20 18,30 18,30zlata diploma 18,50 14,00 18,20 18,20 18,10zlata diploma 18,30 18,40 18,40 18,30 18,40zlata diploma 18,40 18,10 18,30 18,20 18,50zlata diploma 18,30 18,10 18,10 18,40 18,70zlata diploma 18,20 18,10 18,20 18,10 18,20zlata diploma 18,20 18,30 17,80 18,30 17,90

srebrna diploma 18,30 17,90 17,50 18,30 17,80srebrna diploma 18,00 17,80 17,40 17,80 18,30bronasta diploma 17,20 16,80 17,40 16,80 17,00



55 6 SADEK ANDREJ CHARDONAY 18,2793 3 GOLČER JOŽE CHARDONAY 18,2376 7 JEVŠINEK JANKO CHARDONAY 18,2346 2 SMOGAVC KONRAD CHARDONAY 18,1734 4 BUČAR ANDREJA, FRANC CHARDONAY 18,1769 1 SEVŠEK MAKSIMILJAN CHARDONAY 18,138 10 DRUŽINA VODOVNIK CHARDONAY 18,1321 8 JEVŠENAK, PLIBERŠEK CHARDONAY 18,1395 1 DRUŽINA MIHELAG SIVI PINOT 18,3388 8 GOŠNJAK JANKO, IRENA KERNER 18,4098 7 JUSTINEK, DOVNIK KERNER 18,3350 9 TRUNKL ALOJZ KERNER 18,3335 5 BUČAR ANDREJA, FRANC KERNER 18,2357 6 DRUŽINA HREN KERNER 18,2378 2 KVAS DAMJAN, MATEJA KERNER 18,209 4 DRUŽINA VODOVNIK KERNER 18,2052 3 CELCER FRANC KERNER 18,0360 2 RAKOVNIK MILAN RENSKI RIZLING 18,1789 1 GOŠNJAK JANKO, IRENA RENSKI RIZLING 17,8780 7 KVAS DAMJAN, MATEJA SAVIGNON 18,4397 2 DRUŽINA MIHELAG SAVIGNON 18,3353 3 SADEK ANDREJ SAVIGNON 18,307 1 VODOVNIK GREGOR, DARJA SAVIGNON 18,2759 8 RAKOVNIK ANTON,VANJA SAVIGNON 18,2042 6 STEINACHER MIHA SAVIGNON 18,1761 9 RAKOVNIK MILAN SAVIGNON 18,1315 10 TRDIN AVGUST SAVIGNON 18,1354 1 SADEK ANDREJ SAVIGNON 2009 18,2383 7 KVAS DAMJAN, MATEJA RUMENI MUŠKAT 18,3774 4 JEVŠINEK JANKO RUMENI MUŠKAT 18,3087 9 GOŠNJAK JANKO, IRENA RUMENI MUŠKAT 18,3091 8 ZAGOMILŠEK JANI RUMENI MUŠKAT 18,2784 5 KVAS DAMJAN, MATEJA RUMENI MUŠKAT 18,2345 6 SMOGAVC KONRAD RUMENI MUŠKAT 18,2036 11 BUČAR ANDREJA, FRANC RUMENI MUŠKAT 18,1319 2 JEVŠENAK, PLIBERŠEK RUMENI MUŠKAT 18,1018 3 HRIBERNIK BRANKO RUMENI MUŠKAT 18,0370 1 SEVŠEK IGOR RUMENI MUŠKAT 17,7382 1 KVAS DAMJAN, MATEJA TRAMINEC 18,3331 2 TANTEGEL JANEZ TRAMINEC 18,1794 1 KVAS DAMJAN, MATEJA MUŠKAT OTONEL 18,3775 3 JEVŠINEK JANKO MUŠKAT OTONEL 18,3086 2 ŠEGA PETER MUŠKAT OTONEL 18,2729 4 VIŠIČ SLAVKO MODRA FRANKINJA 18,171 6 JEVŠENAK MARINO MODRA FRANKINJA 18,132 5 JEVŠENAK MARINO MODRA FRANKINJA 18,005 2 VODOVNIK GREGOR, DARJA MODRA FRANKINJA 17,8722 1 JEVŠENAK, PLIBERŠEK MODRA FRANKINJA 17,00

zlata diploma 18,30 18,40 18,30 11,00 18,20zlata diploma 18,30 18,20 18,30 18,20 18,20zlata diploma 18,20 18,30 18,30 18,10 18,20zlata diploma 18,30 18,10 18,20 18,20 18,10zlata diploma 18,30 18,10 17,90 18,10 18,30zlata diploma 18,10 17,90 18,20 18,10 18,20zlata diploma 18,30 18,10 10,00 18,10 18,20zlata diploma 18,20 18,10 18,30 18,10 18,10zlata diploma 18,30 18,30 18,30 18,40 18,50zlata diploma 18,20 18,30 18,60 18,50 18,40zlata diploma 18,30 17,90 18,50 18,30 18,40zlata diploma 18,40 18,10 18,20 18,40 18,50zlata diploma 18,40 18,30 18,00 18,20 18,20zlata diploma 18,30 17,70 18,40 18,10 18,30zlata diploma 18,30 18,20 18,10 18,10 18,30zlata diploma 18,20 18,10 18,30 18,10 18,30

srebrna diploma 18,20 17,60 17,80 18,10 18,30zlata diploma 18,10 18,30 18,20 18,10 18,20

srebrna diploma 18,20 17,90 18,10 11,00 17,60zlata diploma 16,80 18,40 18,50 18,40 18,50zlata diploma 18,40 18,20 18,30 18,30 18,40zlata diploma 18,30 18,30 18,30 18,10 18,50zlata diploma 18,30 18,20 18,40 18,20 18,30zlata diploma 18,40 18,10 18,30 18,10 18,20zlata diploma 18,30 17,20 18,10 18,10 18,30zlata diploma 17,80 18,10 18,10 18,20 18,30zlata diploma 18,20 18,10 18,30 18,10 18,10zlata diploma 18,30 18,20 18,10 18,20 18,30zlata diploma 18,40 17,80 18,30 18,40 18,80zlata diploma 18,40 18,10 18,30 18,20 18,40zlata diploma 18,30 18,00 18,30 18,30 18,40zlata diploma 18,50 18,10 18,10 18,30 18,40zlata diploma 18,40 18,20 18,10 18,20 18,30zlata diploma 18,30 18,00 18,20 18,10 18,40zlata diploma 18,40 18,10 18,20 18,10 18,10zlata diploma 18,30 17,40 18,10 18,10 18,10

srebrna diploma 18,30 17,60 17,80 18,10 18,20srebrna diploma 18,20 12,00 17,50 17,90 17,80

zlata diploma 18,40 18,40 18,20 18,30 18,30zlata diploma 18,50 14,00 18,20 18,20 18,10zlata diploma 18,30 18,40 18,40 18,30 18,40zlata diploma 18,40 18,10 18,30 18,20 18,50zlata diploma 18,30 18,10 18,10 18,40 18,70zlata diploma 18,20 18,10 18,20 18,10 18,20zlata diploma 18,20 18,30 17,80 18,30 17,90

srebrna diploma 18,30 17,90 17,50 18,30 17,80srebrna diploma 18,00 17,80 17,40 17,80 18,30bronasta diploma 17,20 16,80 17,40 16,80 17,00

4 1 GOŠNJAK STANKO MODRI PINOT 17,90

1624,60

POVPREČJE 18,25ŠT. VSEH VZORCEV 100

ŠT. UPOŠTEVANIH VZ. 89IZLOČEN DO 14,09 11

BRONASTA DIPLOMA 16,10 - 17,09 1SREBRNA DIPLOMA 17,10 - 18,09 32

ZLATA DIPLOMA 18,10 - 20,00 56VELIKA ZLATA DIPLOMA-NT 19,10 - 20,00 0VELIKA ZLATA DIPLOMA-PR 19,10 - 20,00 0

srebrna diploma 18,20 17,20 17,40 18,10 18,20

12,36%1,12%35,96%62,92%0,00%0,00%

48 Utr ip - ma j 20 11

KO RK OPlOTNICA

SKUPINA JADRNICE

Rdeči križ. Kaj je že to? Je znak na belem polju. Poznajo ga po vsem svetu. Je mednarodni znak humanitarne neprofitne organizacije, ki združuje armado prostovoljcev. Ti so pripra-vljeni po svojih močeh pomagati soljudem v stiski, v katero lahko danes ali jutri zapadem jaz, ti, on, vsak od nas. Ne-sreča nikoli ne počiva. Ima nešteto obrazov, kot so bolezen, povodenj, požar, potres, prometne in delovne nesreče … Tudi v občini Oplotnica deluje organizacija Rdečega križa (RK). Ste tudi vi njen član? Če ste plačali dva evra letne članarine odborniku RK, ki je prišel k vam na dom, ste. Ali pa ste odbornika morda okregali, zakaj je sploh prišel k vam, saj niste in nočete biti član. Nič hudega. Članstvo je prosto-voljno. Prepričana sem, da srčni ljudje namenijo soljudem prijazen sprejem, strpen pogovor, razumevanje in pomoč. V naši občini se je za članstvo v organizaciji RK odločilo več kot 1500 občanov. Od teh jih aktivno deluje več kot petde-set. Obiskujejo bolne in ostarele, pripravljajo srečanja sta-rejših, zbirajo oblačila in obutev, socialno ogroženim delijo prehranske pakete in živila iz interventnih zalog Evropske unije, vsako drugo soboto v mesecu merijo krvni tlak, ho-

lesterol in sladkor v krvi, tistim, ki so se znašli v trenutnih finančnih težavah, poravnajo kakšno položnico. Ob rojstnih dnevih se s čestitko spomnijo osemdeset- in večletnikov. Večkrat nam pride na uho pripomba, da smo pomagali ne-komu, ki pomoči ni bil potreben. A znano je, da sosed niti za bližnjega soseda ne ve, kako mu trda prede, saj tisti, ki težave ima, tega ne želi razglašati. V ljudeh je tudi ponos, ki jim to brani. Ni vedno vsak sam kriv za težave, v katerih se znajde. Lažje je dati, kot darove sprejemati, čeprav so tudi tu izjeme. Žal je tako, da bogastvo, ki obstaja, med ljudmi ni pravično porazdeljeno. Pesnik Simon Gregorčič je v eni od svojih pesmi zapisal:

Za vse je svet dovolj bogat,in srečni vsi bi bili,

ko kruh delil bi z bratom brats prav srčnimi čutili!

Ker pa v vsakdanjem življenju ni tako, si drug drugemu po-magajmo!

štefka Žnidarič

Ali smo pripravljeni pomagati sočloveku?

Skupina Jadrnice se predstaviJesen je najlepši čas, ki zažari v vseh barvah, življenju in plodovih. Me, Jadrnice, vetra ne moremo spreminjati, lahko pa nastavimo svoja jadra, da ulovimo uspeh, srečo in zadovoljstvo, kar nam uspeva že vse od leta 2000.Lansko leto je bilo za nas izredno pestro. Izdelovale smo raznolike aranžmaje, odšle na Brinjevo goro ob binkoštih, ogledale smo si jaslice v Šentjurju ter na končnem izletu obiskale cerkev Svetega duha v Celju, kjer nas je prijazno pričakal in sprejel župnik Srečko Hren, doma s Keblja.Veter druži odprte ljudi, naklonjene svežim sapicam in idejam. Druži in privablja nas, ki stremimo k temu, da v svojem pro-stem času združujemo prijetno s koristnim, iščemo nova znanja in nova poznanstva, kar je naš namen.

Jadrnice


SKUPINA ZA SAMOPOMOČ STAREJšIM »UTRIP« OPlOTNICA

Življenje ima različna obdobja. Poznamo čas otroštva, čas mlado-sti, čas zrelih let in čas starosti. Ljudje preživljamo otroška leta, leta mladosti, leta aktivnega dela in starostna leta. Posebno slednja so lahko včasih kruta in žalostna. Lahko pa so tudi lepa in vesela. Za vsako obdobje mora poskrbeti predvsem vsak posameznik sam. Delujejo pa tudi različna društva, ki skrbijo, da ljudje starostna leta preživljajo tako, da jim je lepo, da se družijo med seboj in v družbi preživijo vsaj nekaj ur. Eno takih društev je Medgeneracijsko dru-štvo Mavrica, ki ima svoj sedež v Poljčanah. Pod njegovim okriljem delujejo skupine za samopomoč starejših ljudi iz občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Društvo Mavrica je vklju-čeno v Zvezo društev za gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. V tej zvezi deluje že več kot šest sto skupin, ena izmed njih je tudi skupina Utrip v Oplotnici. V tej skupini se druži enajst žensk. Vse so starejše od 65 let. Že osmo leto prihajajo vsako sredo ob 17. uri v svoje zbirališče – v nekdanje prostore oplotniškega krajevnega urada Oplotnica. Na srečanjih se pogovarjajo, pojejo, si pripovedujejo šale … Najbolje je, da o svojih druženjih spregovorijo kar same:Francka: »V skupini Utrip se počutim prijetno. Zadovoljna sem in srečna, da se lahko družim. Utripovke si rade zapojemo, še po-sebno takrat, ko nas na orglice spremlja naša Ivanka. Nasmejimo se šalam, ki jih nekatere znajo dobro povedati. Hodimo na spre-hode, se srečujemo s članicami drugih skupin. Tako nam leta hitro minevajo. Naj bo še dolgo tako. Hvala voditeljicama, ki sta nas združili!«Ivanka: »Vsak teden se v sredo zberemo. Ob prijetnem pogovoru nam čas hitro mine. Občasno gremo na izlet in si ogledamo kakšno znamenitost.«Trezika: »Vsaka naša članica je po svoje družabna in zanimiva. Še posebej Ivanka, ki na prvi pogled deluje zadržano, a je polna človeške topline in zdravega humorja. Pa kako lepo nam zaigra na orglice! Čas druženja nam hitro, prehitro mine.«Štefka D.: »Sreda je moj poseben dan, saj se srečam s članicami skupine Utrip. Tam se pogovarjamo, rešujemo križanke, igramo ra-zne igrice, hodimo na izlete. Šle smo že v gledališče, v Planet Tuš v kino. Posebej v lepem spominu mi je ostal izlet na Kozjansko.

V družbi nam je lepo

V družbi nam je lepo

Srečanj članic se z veseljem udeležujem. Tako mi teden hitreje mine.«Pavla: »Vsako sredo se zberemo. Naša srečanja niso prepušče-na naključju. Voditeljici skrbno načrtujeta pogovorne teme, izlete, sprehode. Vsako srečanje ima svoj smisel in namen. Veliko se smejemo, poslušamo, se sproščeno pogovarjamo. Izlet k Šmar-tinskemu jezeru mi bo ostal še posebej v lepem spominu. Takrat je bila z nami še članica Ela Videčnik, ki je našo skupino zaradi bolezni zapustila. Pogrešamo jo. So leta, so dnevi in so trenutki, ki sem jih v skupini doživela in jih ne bom nikoli pozabila.«Breda Verstovšek: »Pred dobrimi osmimi leti sta me Štefka in Mari-ca povabili v skupino. Pridružila sem se skupini žensk, ki so ostale same. Na začetnih srečanjih smo se spoznavale. Sčasoma smo se spoprijateljile. Med njimi se prijetno počutim. Za vsako srečanje, ki se ga zaradi bolezni ne morem udeležiti, mi je žal, saj nas družita odkritosrčnost in prijateljstvo.«Breda Veber: »V skupino Utrip sem se vključila šele leta 2010. V skupini se pogovarjamo, pojemo, malo klepetamo, rešujemo mi-selne naloge, križanke, se nasmejimo vicem. Čas nam hitro mine, srede pa nam puščajo lepe spomine.«Slavica in Majda sta se pridružili mnenju ostalih članic skupine Utrip. Imata pa težavo, saj zaradi zdravstvenih težav na srečanja pogosto ne moreta priti.

Voditeljica skupine Marica Kranjc je o dejavnosti skupine napisala pesmico:

Utripanje v skupini UtripŽe deveto leto se srečujemo.

Zbere se nas enajst.Ura je sedemnajst.

Najprej se pozdravimo,si zapojemo,

in prične se naš prijateljski klepet.

Ob temi se srce odpre,jezik razveže,

pade kakšna šala,da nobena članica ni godrnjava.

Društvo Mavrica na nas trosi žarke,nas strokovno povezuje,

voditeljici Marica in Štefka pa skrbita,da skupina Utrip pravilno utripa.

Naj zapišem nekaj svojega še jaz, ki urejam te vrstice. Želim, da članicam skupine Utrip še dolgo služi zdravje tako, da nam ob sre-dah bo lepo. Vem, da ne bo šlo vedno brez nadlog, a kjer je dobra volja, vodi v lepši vsakdan pot, ki pelje do srca, tam pa so vedno človeška toplina, sreča in veselje doma. Na koncu se v imenu vseh članic naše skupine zahvaljujem občini Oplotnica za finančno podporo in nanjo upamo tudi v prihodnje.

štefka Žnidarič

50 Utr ip - ma j 20 11

OBMOČNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB OPlOTNICA

Zgodilo se je 22. maja 1944 v Oplotnici Svet skupščine KS Oplotnica je maja meseca 1985 s sklepom potrdil predlog, da 22. maj postane praznik krajevne skupnosti.Datum je izbran iz obdobja NOB, ki je časovno že precej odmaknjeno. Zagotovo je dobrodošlo, predvsem zaradi mlajše generacije naših ob-čanov, osvežiti zgodovinski spomin. Tistega večera (22. maja 1944) je 2. bataljon Zidanškove brigade, ki se je zadrževala na Pohorju, vdrl v Oplotnico. Ta je bila trdno v nemških rokah. Bataljon je med dnevom že napadel Nemce na cesti od Lukanje proti Cezlaku in uničil dva nemška avtomobila z vojaki.Ob 23. uri so partizani prišli v središče vasi, napadli sovražnikovo po-stojanko v Oplotnici in orožniško v Čadramu. V Oplotnici so onespo-sobili občinske prostore, ki so se nahajali v graščini. Bataljon je za po-trebe brigade in bolnišnice izvedel izpraznitev trgovin, trafike in mlina. Pripravljala se je sovražna ofenziva na celotno Pohorje in s to akcijo so prehiteli Nemce, o čemer so jih obvestili brigadni obveščevalci. S po-štnim avtobusom in vozovi so živila in sanitetni material odpeljali proti Pohorju. Pri vaškem zdravniku so dobili precej zdravil in medicinskih instrumentov. Partizanska akcija v Oplotnici je bila med domačini pozitivno sprejeta. Naslednjega dne je se je Zidanškova brigada skupaj z Bračičevo uspe-šno spopadla z Nemci v Kotu nad Oplotnico. O dogodku pripovedujejo še nekateri domačini, ki so bili priče dogodkov.

Po knjigi Mirka Fajdige: Zidanškova brigada, str. 204–207, zapisala Maja Valenčak

»Vse teče, nič se ne povrnein nič ne pride več nazaj«

(Lili Novy)

Res, letos bo minilo že 70 let, odkar se je na teritoriju današnje Slovenije začela krvava morija druge svetovne vojne in za polna štiri leta usodno spremenila življenja takratni generaciji. A ne le njim, tudi naslednjim rodovom, ki so v vojni izgubili očete, matere, brate, domove, vse svoje imetje.Vojna je družbeno zlo, zato ni nikoli odveč spominjati na tragedije in v luči žalostnih dogodkov opozarjati predvsem mlade, da se bo-rijo za mir in vrednote, za katere so se borili v NOB.Občinska organizacija (OO) borcev za vrednote NOB Oplotnica podobno kot organizacije v drugih krajih spreminja strukturo član-stva. Neposredni udeleženci NOB se, žal poslavljajo, organizaciji pa se pridružujejo mlajši – sorodniki ali somišljeniki; tisti, ki so za-govorniki vrednot NOB.Ostajajo pa namen in cilji združevanja v organizaciji, ki je domo-ljubna, nestrankarska in samostojna. In kot taka deluje tudi oplo-tniška organizacija. V minulem letu je skladno z letnim programom dela, ki ga opravlja samostojno ali v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica, izpeljala zastavljene naloge. Omenila bi najodmevnejše: sodelovanje pri počastitvi spomina na Pohorski bataljon (udeležba pri svečanosti v Slovenski Bistrici in pri Treh žebljih, sodelovanje pri Pohodu miru – Šarhovem pohodu pri Treh kraljih).Vsekakor pa je v občinskem merilu najpomembnejša pri-reditev pri Tehniki Mernik, ki je uvrščena na medobčinski koledar prireditev in je vedno bolj obiskana. V minulem letu je bila v okviru države velika slovesnost ob 65. obletnici osvoboditve v Ljubljani. Tudi člani OO ZB Oplotnica smo se je udeležili. Omenila bi še ko-memoracijo pred dnevom mrtvih pred osrednjim spomenikom v domačem parku, ki je pomembna zaradi tega, ker se svečanosti pridružijo sorodniki padlih, katerih imena so vklesana na spome-niku. Sodelovali so tudi učenci oplotniške osnovne šole, ki so po-membno sooblikovali kulturni program. Da lahko organizacija izpelje zastavljene naloge, se mora zahvaliti razumevanju občine in tudi posameznikom. Pomoč bo dobrodošla tudi v prihodnje, ko bo nujno urediti spominska obeležja, ki jih je že dodobra načel zob časa (spomenik v parku stoji že 60 let). Že v uvodu sem zapisala, da je osnovna naloga organizacije skrb za negovanje vrednot ter izročila NOB pa tudi poglabljanje spošto-vanja, strpnosti in prijateljstva. In prav zaradi takih vrednot sodelu-je (zapisano je tudi v statutu) z veterani društva Sever, Pohorskim društvom general Maister in Zvezo slovenskih častnikov.Organizacija zveze borcev svojim zaslužnim članom podeljuje listi-ne častnih članov. Tako je bil na letnem zboru članov sprejet sklep, da prejme listino častnega člana tovarišica Breda Veber. Dobitni-ca je več kot 50 let neutrudno delovala v organizaciji zveze borcev (ZB), pretežno v izvršilnem odboru organizacije in bila delegatka v organih ZB. Njena posebej opazna je bila skrb za starejše člane in tako je ohranjala pomembne medosebne vezi. Člani OO borcev za vrednote NOB ji iskreno čestitamo. Na zboru članov OO borcev za vrednote NOB Oplotnica je bil po-trjen program dela. Ena izmed pomembnejših nalog je aktivno so-delovanje organizacije z društvi in organizacijami v občini, ker je to vodilo za uspešno opravljanje nalog, ki so pomembne za vse, ki tu živimo.

Predsednica OO borcev za vrednote NOB Oplotnica: Maja Valenčak

Svoboda nam ni bila podarjena

Staro in novo vodstvo organizacije borcev za vrednote NOB z gostoma

Prireditev pri Tehniki Mernik


PROSTOVOlJNO GASIlSKO DRUšTVO OPlOTNICA

Prostovoljno gasilsko društvo Oplotnica sledi temu sloganu, saj kot edino gasilsko društvo v občini skrbi za požarno var-nost ter pomoč in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč v občini in njeni ožji okolici.Člani društva smo vedno pripravljeni pomagati ljudem v stiski in ob nesrečah, ki jih doletijo. Predvsem operativni

člani morajo biti vedno pripravljeni in usposo-bljeni, saj lahko le tako uspešno sodelujejo v intervencijah.Tudi usposabljanje ga-silcev je naša skrb, saj je usposobljenost ga-silca eden od ključnih faktorjev za uspešno izvedene intervenci-je. Lani smo izvedli osnovni tečaj za ga-silca in nato v okviru Gasilske zveze Slo-venska Bistrica še na-daljevalnega.

V okviru usposabljanj smo se udeleževali tudi različnih tek-movanj tako na medobčinskem kot državnem nivoju. Dose-gali smo solidne rezultate, saj imamo kar nekaj desetin, ki so prvaki Gasilske zveze Slovenska Bistrica.Organizirali smo tudi tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije za starejše gasilke in gasilce. Ob vsem tem pa ne pozabimo na druženje, saj smo sode-lovali na občinskem prazniku, organizirali materinski dan ter obiskali naše pobrateno društvo ob njegovi 90-letnici.Tudi mi se intenzivno pripravljamo na praznovanje – na 100. obletnico društva, ki bo leta 2012. Prepričani smo, da tudi občani poznate naše delo in da ste tudi vi dodali svoj delček za boljšo opremljenost in s tem sposobnost, da se spoprimemo s tistimi nesrečami, ki do-letijo vas in nas. Vsaka intervencija pomeni neko tragedijo, škodo, žalost, trpljenje in ne nazadnje tudi izgubo premože-nja ali celo kaj hujšega. Oplotniški gasilci si želimo čim manj takih intervencij, vsi skupaj pa moramo delati predvsem na preventivi.Praznovanje občine je tudi naše praznovanje − veselimo se tega praznika!

Tajnik društvaFranc Višič

V slogi je moč - v službi ljudstva na pomoč

šOlSKO šPORTNO DRUšTVO OPlOTNICA

Šport ŠpasMaja 2010 se je na OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica odvijal Šport Špas. Izpred šole smo se odpravili na pohod v Parto-

vec. Povabljeni so bili učenci, starši, stari starši, saj gre za druženje treh generacij. Cilj projekta je družine spodbuditi, da bi aktivno in zdravo preživljali prosti čas ter da bi se dru-žili in učili drug od drugega – mlajši od starejših in tudi obra-tno. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, se je dogodka udeležilo veliko ljudi. Po pohodu so v šoli potekale različne delavnice.Na koncu pa smo izbrali najmlajšega in najstarejšega udele-ženca pohoda ter najštevilčnejšo družino. Imeli smo se zelo lepo, kljub slabemu vremenu.

Marina Matevžič, 9. a, in Ana Sevšek, 7. a

52 Utr ip - ma j 20 11

šOlSKO šPORTNO DRUšTVO OPlOTNICA

Učenci in učenke naše šole se vsako leto udeležujejo mno-gih športnih tekmovanj, ki potekajo čez vse leto. AtletikaJeseni, na začetku šolskega leta so se najboljši atleti naše šole udeležili medobčinskega atletskega tekmovanja v Slo-venski Bistrici in se nekateri izmed njih uvrstili na področno tekmovanje, ki je potekalo v Mariboru. Tam so se dečki kot ekipa uvrstili na odlično 3. mesto, deklice pa na 4. Vredno je omeniti Kajtimirja Juharta, učenca naše šole, ki je v discipli-ni teka na 300 metrov dosegel prvo mesto, Mitja Ugerška, ki je v skoku v daljino dosegel 2. mesto, Dejana Juharta, ki je v teku na 300 metrov dosegel 3. mesto in Meri Kotnik, ki je v skoku v višino dosegla prav tako 3. mesto.NogometV četrtek, 16. decembra 2010, je na OŠ Pohorskega bata-ljona Oplotnica potekalo medobčinsko tekmovanje v nogo-metu za starejše dečke. Na to tekmovanje so se uvrstile štiri ekipe iz štirih osnovnih šol, in sicer učenci iz OŠ Poljčane, OŠ Laporje, 2. OŠ Slovenske Bistrice in učenci naše šole. Tekmovanje je potekalo po turnirskem sistemu »vsaka eki-pa z vsako«, o zmagi pa je odločalo število zbranih točk. Če se zgodi, da je število točk dveh sli več ekip izenačeno, o zmagi odloča razlika med danimi in prejetimi goli. Kljub temu da so bili učenci naše šole privilegirani za domač teren, so pokazali odlično, pošteno in borbeno igro ter si tako prislužili zmago na tekmovanju, ki ga je organizirala naša šola.V torek, 11. januarja 2011, je v Destrniku potekalo področno tekmovanje v nogometu za starejše deklice. Tekmovanja se je udeležilo pet ženskih ekip iz petih osnovnih šol. Tekmo-vanje je potekalo po sistemu dveh skupin, znotraj skupin so odigrale vsaka ekipa z vsako. Nato sta zmagovalni ekipi vsake skupine odigrali tekmo za prvo mesto, drugouvršče-ne iz vsake skupine pa za tretje mesto. Za tretje mesto so se pomerile učenke osnovne šole iz Oplotnice in učenke iz podružnične osnovne šole s Keblja. Tretje mesto so osvojile učenke s Keblja, učenke iz Oplotnice pa so pristale na ne-hvaležnem četrtem mestu.

KošarkaV torek, 23. novembra 2010, je v Poljčanah potekalo med-občinsko tekmovanje v košarki za starejše deklice (letnik 1996 in mlajše). Tekmovanja so se udeležile štiri ekipe iz štirih osnovnih šol, poljčanske, makolske, slovenskobistri-ške in učenke naše osnovne šole. Turnir je potekal tako, da so vse ekipe odigrale po tri tekme, po sistemu »vsaka ekipa z vsako«. Učenke naše šole so zmagale vse tri tekme in si tako priborile 1. mesto, s katerim so se uvrstile na področno tekmovanje, ki je bilo 13. decembra 2010 prav tako v Polj-čanah. V ponedeljek, 13. decembra 2010, je v Poljčanah potekalo področno tekmovanje v košarki za starejše deklice (letnik 1996 in mlajše). Tekmovanje so se udeležile štiri ekipe, in si-cer ekipa deklic iz OŠ Poljčane, ekipa iz OŠ Majšperk, ekipa iz OŠ Olge Meglič s Ptuja ter ekipa starejših učenk iz naše osnovne šole. Učenke naše šole so premagale ekipo iz OŠ Majšperk, v boju proti OŠ Olge Meglič pa so za las izgubile. Kljub vsemu so tekmovanje zaključile na odličnem 2. mestu in se tako uvrstile v četrt finale državnega tekmovanja, kjer so pristale na nesrečnem 3. mestu in tako zaključile tekmo-vanje na državni ravni.Tudi mlajši dečki so se na medobčinskem tekmovanju dobro odrezali in se uvrstili na 3. mesto.Smučanje16. februarja 2011 so se učenci in učenke naše šole udele-žili področnega tekmovanja v smučanju in deskanju na Are-hu. Pet najboljših (Rok Dovnik – 2. mesto, Janja Rakovnik – 2. mesto, Jure Korošec – 2. mesto, Patricija Turner – 5. mesto ter Tilen Tič – 5. mesto) se je udeležilo nadaljnjega državnega tekmovanja, ki je potekalo na Rogli.Karate in judoZelo dejavni in perspektivni so učenci naše šole tudi v boril-nih športih, v katerih so v samem vrhu na državni ravni.

Do konca šolskega leta je na sporedu še mnogo tekmovanj. Udeležili in organizirali bomo medobčinsko tekmovanje v krosu, udeležili se bomo mnogoboja v atletiki ter tekmova-nja v odbojki in košarki za mlajše dečke in deklice.

Živa Pevec, prof.

Utrinki s šolskih športnih tekmovanjih in dosežki učencev oplotniške osnovne šole


JUDO KlUB OPlOTNICA

Judo (v japonščini beseda pomeni mehka pot) je borilna ve-ščina, ki se je razvila na Japonskem leta 1882. Začetnik juda je japonski filozof Jigoro Kano, ki je želel izrabiti nasprotniko-vo moč v svojo korist. To pomeni, da v judu ni udarcev, temveč izmikanje in prijemi. Lahko se uporablja v samoobrambi. Judoist ima oblečeno posebno oblačilo, ki se imenujejo judo-gi. Sestavljeno je iz kimona (zgornji del), obija (pas) in štaba-kija (hlače). Judo je sestavljen iz padcev, metov, končnih prijemov, vzvo-dov in davljenj. Večino tehnik se naučimo pri polaganju pasov, ki so tudi merilec znanja. Osnovni oziroma šolski pasovi so barvni, črni pa so mojstrski. Borbe na tekmovanjih v članski konkurenci trajajo po pet minut, nasprotnika pa lahko pre-magaš s takojšnjim metom na hrbet (ippon; deset točk) ali po točkah z metom skoraj na hrbet (wazaari; sedem točk), z metom na bok (yuko; pet točk). Vsak tekmovalec lahko dobi tudi negativne točke, če je pasiven v borbi ali če izvaja nedo-voljene prijeme.

Judo lahko poleg tehnik vsebuje tudi filozofsko plat, tesno po-vezano z vadbo. Namen juda je razvoj celega človeka skozi dolgotrajno vadbo, tako v pomenu fizičnega razvoja (zdravje, borba in samoobramba, šport) kakor razvoja razuma, osebno-sti in doseganja notranjega miru.

Zato za judoiste velja:

Bodi VLJUDEN in pomagaj drugim.Bodi POGUMEN in naredi to, kar je prav.

Bodi ISKREN in govori, kot res misliš.Bodi PONOSEN in zvest besedi, ki si jo dal.Bodi SKROMEN in govori brez bahavosti.

Bodi SPOŠTLJIV in se lepo obnašaj.Tako boš pridobil ZAUPANJE, lažje boš sklepal

PRIJATELJSTVA in tako spoznaval največje vrednote človeštva.

Na olimpijski program se je judo uvrstil prav na Japonskem na igrah v Tokiu leta 1964, ko je država gostiteljica lahko na program uvrstila eno športno panogo.

V Sloveniji je uradno registriranih 58 klubov in okrog 2200 tek-movalcev, kar je dokaz popularnosti tega športa pri nas. Mno-žičnost in strokovno delo pa se odražata v odličnih rezultatih naših judoistov. Vsak, ki le bežno spremlja šport, je že slišal za Urško Žolnir, Lucijo Polavder in še bi lahko naštevali.

V Oplotnici že deseto leto uspešno deluje Judo klub Oplotnica pod vodstvom trenerja Petra Vučine. V tem času je bilo dose-ženih že veliko dobrih rezultatov. Najodmevnejši so vsekakor uspehi Davida Kukovice, ki je nastopil na evropskem prven-stvu, zmagal na državnem prvenstvu in na skupni lestvici za slovenski pokal z naskokom osvojil prvo mesto. Prav tako je bil izbran za najboljšega športnika občine Oplotnica. Ker pa je oplotniški klub zanj postal premajhen, je leta 2011 zamenjal sredino in trenira v Mariboru. Želimo mu vse najboljše!Da pa v prihodnje rezultati ne bi izostajali, skrbijo naši mladi tekmovalci. Trenutno v klubu trenira okrog trideset otrok. S skupino najmlajših trener dela predvsem na motoriki in naj-mlajši predvsem skozi igro spoznavajo osnove juda. Treninge imajo dvakrat tedensko. Skupina nekoliko starejših (mlajše deklice in dečki) pa že trenira štirikrat tedensko, treningi so že mnogo resnejši. Udeležujemo se tudi zunanjih treningov, dva-krat letno pa imamo priprave. Lani smo bili med počitnicami na Rogli in na morju na Hrvaškem. Leta 2010 so judoisti Oplotnice na tekmovanjih v Sloveniji in v tujini osvojili 31 zlatih medalj, 28 srebrnih in 30 bronastih. V letošnjem letu je na državnem prvenstvu nastopilo šest tek-movalcev in osvojili so pet medalj. Kljub odličnemu uspehu za tako majhen klub (žal se nam je izmuznila zlata medalja) imamo za drugo leto zastavljene še višje cilje in s tem še večjo motivacijo za treninge.

Na koncu naj vas vse otroke in starše povabim na ogled ka-kšnega treninga in seveda pokalne tekme za pokal Oplotnice, ki bo 24. septembra 2011. Tekmovalci bodo veseli vaše pod-pore s tribun.

Lep športen pozdrav!

Judo klub Oplotnica

O judu in Judo klubu Oplotnica

Mlajši dečki in deklice Judo kluba OplotnicaCicibani in cicibanke Judo kluba Oplotnica

54 Utr ip - ma j 20 11

lOVSKA DRUŽINA OPlOTNICA

»Ne morejo biti vsi jedrski fiziki, nekaj je tudi gozdarjev. Na jedr-sko fiziko se v glavnem spoznajo le jedrski fiziki, na gozdarstvo pa se vsi nekoliko spoznajo.« In ko se govori o lovstvu, o njem vedo vse vsi! Približno takšna miselnost se je o lovstvu izoblikovala pri lju-deh. A če pogledamo nazaj, je bil lov v evolucijski zgodovini človeka vedno prisoten, v zadnjem stoletju pa postaja vedno bolj predmet naravovarstvene stroke. Ravnovesje v naravi je porušeno do te meje, da divjad nima več naravnih sovražnikov, ki bi uravnavali njeno številčnost. Zato je upravljanje z divjadjo v pristojnosti Republike Slovenije, ki trajnostno gospodarjenje z divjadjo prenesene na upravljavca lovišča, ki je na območju občine Oplotnica Lovska družina Oplotnica. Delovanje Lovske družine Oplotnica je bilo lani zaznamovano z novim vodstvom lovske družine; štiriletni mandat starešine je prevzel Boštjan Sadek. Lovska družina šteje 60 članov, od tega je 40 članov deloob-veznih. Vsi člani so leta 2010 skupaj opravili 6965 delovnih ur in če bi to prostovoljno delo ovrednotili z denarjem, bi vloženo delo v upravljanje z loviščem znašalo 34.825 evrov. To je dokaz, da lovci redko počivamo, ne počivamo niti v obdobju lovopusta, saj je vedno dovolj dela. Ko se spomladi prebuja narava, je dela veliko več, saj je potrebno napolniti solnice, vzdrževati lo-vske tehnične objekte in izvajati preventivne ukrepe za varstvo divjadi (kemična ograja za zaščito pred trki v prometu). Veliko pozornosti namenjamo varstvu narave in izboljšanju habitatov divjadi, kar vključuje naloge, kot sta na primer pravilno snova-nje grmišč in sečnja grmovnic, da te oblikujejo svojo primerno gostoto, kar izvajamo v zgodaj spomladi, pred 1. marcem, ko je to zakonsko dovoljeno. Veliko napora in sredstev smo namenili vlaganju fazanov v lovi-šče. Želimo si, da bi imeli čim večji naravni stalež nekoč številč-ne divjadi, pri tem pa je še vedno največja težava pomanjkanje remiznih površin in primerno oblikovanega gozdnega roba, ki bi divjadi nudil ustrezen življenjski habitat.

Prilagoditvena voljera in remiza za fazane v Partovcu

Zelo aktivno smo sodelovali pri popisu divjih odlagališč in se vključilo v čistilno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v okviru katere smo očistili predel Brinjeve gore. A ekološka za-vest ljudi je še vedno precej nizka, saj so se po nekaj časa na mestih, ki smo jih očistili, ponovno pojavili odvrženi odpadki, ki

nikakor ne sodijo v naravo. V počastitev občinskega praznika občine Oplotnica smo orga-nizirali meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje na strelišču v Partovcu. Naša strelska ekipa je bila zelo aktivna in se je udeleževala strelskih prireditev v širšem območju. Dva člana sta se udele-žila tudi državnega prvenstva v lovski kombinaciji in zastopala Lovsko zvezo Slovenije na evropskem prvenstvu na Prager-skem.

Del uspešne strelske ekipe LD Oplotnica

Pred odhodom na poletne dopuste smo se družili na lovski tro-meji pri Juhartovem letu. Konec poletnih mesecev smo urejali okolico lovskega doma – uredili smo dvorišče in ga pripravili za asfaltiranje, ki bo opravljeno v tem letu.Jesen je čas, ko pospravljamo pridelke, pričnemo zalagati krmišča in izvajati skupne love. Krmljenje izvajamo čim bolj sonaravno in tako divjadi pomagamo, da lažje preživi zimske mesece.Člani oplotniške lovske družine so se skozi vse leto tudi stro-kovno usposabljali za izvajanje zakonsko določenih nalog s področja upravljanja z divjadjo. Trije novi člani so opravili lovski izpit, ki zajema 20 teoretičnih ur izobraževanja in praktični izpit (mladi lovec mora opraviti skupaj 230 ur izobraževanja).Pri svojem delu se spopadamo tudi s težavami, ki so v zadnjih letih enake, na nekaterih področjih pa hujše. V preteklem letu smo sicer zabeležili manjše izgube srnjadi v prometu, k čemur je pripomogla preventivna kemična ograja. Znatno pa se je po-večal odvzem srnjadi zaradi potepuških psov, ki zmaličijo ne-močno divjad. A pes je v svoji zasnovi zver, zato je krivda na nevestnih lastnikih psov, ki jih vodijo na sprehode brez povodca oziroma jih nenadzorovano spuščajo v prosto naravo, kar je z zakonom prepovedano. Vse pogosteje skušamo z ozavešča-njem in opozarjanjem reševati ta pereč problem. Deževje v pozni spomladi je povzročilo zamik košnje travnikov na začetek meseca junija; zaradi tega so nastale velike izgube srninih mladičev. Kmetijstvo je namreč vedno bolj intenzivno in nebogljeni mladiči končajo pod noži rotacijskih kosilnic. Zato bi še posebej opozorili upravljavce kmetijskih zemljišč, naj pred košnjo pregledajo kosilne površin in ustrezno zava-rujejo mladiče in legla, saj bodo tako veliko pripomogli k

Vizija, začrtana na trajnostnem gospodarjenju


lOVSKA DRUŽINA OPlOTNICA

temu, da bodo izgube čim manjše. V prihodnje bo v zvezi s tem problemom moralo ukrepati tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki bo priskrbelo zaznavne naprava na napravah za košnjo tra-ve, kar poznajo oziroma uporabljajo v tujini.Naraslo je tudi število nedovoljeno odvzete divjadi s krivolovom, kar je v današnjem času sramotno dejanje. Nekoč so ljudi, ki so to počeli, imenovali »rabšici«, ki so z mesom divjadi preživeli svojo družino. V današnjem času izobilja pa je to dejanje izži-vljanje nad divjadjo, neselekcionirano streljanje in kar je še huje – pride do zastrela, pri čemer divjad v hudih mukah pogine. To je obsojanja vredno dejanje, če vemo, da je v Sloveniji mučenje živali prepovedano.Težave pri opravljanju nalog nam otežujejo tudi pohodniki, re-kreativci in motokrosisti, ki se gibljejo izven označenih poti in so med sprehodi v naravi glasnejši in nepotrebno vznemirjajo prostoživeče živali. Moteče je sprehajanje na območjih bivanja divjadi v zgodnjih jutranjih in večernih urah. S tem se vznemirja divjad, ki spreminja svoje vedenjske navade in se posledično giblje v nočnih urah, kar povzroča težave pri ocenjevanju sta-leža kakor tudi s koncesijo naloženega odvzema te divjadi iz lovišča. Leto 2011 je že dobro zakorakalo skozi odprta vrata. Marca smo imeli občni zbor društva, na katerem smo pregledali prete-klo gospodarjenje in začrtali novo. Na občnem zboru smo po-delili spominska darila članom, ki so v preteklem letu praznovali osebni jubilej – 50, 60, 70 in 80 let. Podelili smo tudi odlikovanja za lovske zasluge: šest članov je prejelo znak za lovske zaslu-ge, trije člani pa zlati znak za lovske zasluge.Seveda ob koncu zbora ne smejo manjkati lovski običaji, kot je na primer lovski krst, ki pomeni sprejem novincev v zele-no bratovščino. Lovskih krst dveh novih članov je odlično vodil predstavnik Lovske zveze Maribor. Po uspešnem zagovoru sta bila krščena s škropljenjem vina po zatilju in udarci palice po

zadnji plati v imenu boginje Diane, lovskega zavetnika svetega Huberta in zelene bratovščine za lovsko čast in poštenje.S strokovnim znanjem iz varstva narave želimo lovci tudi v pri-hodnje sodelovati z društvi in uporabniki prostora, saj lahko le tako izboljšamo življenjske razmere za divjad. V nižinah je po-trebno izboljšati bivalno okolje mali divjadi. Pravilno zasnovan in vzdrževan gozdni rob in mejnice v kulturni krajini zmanjšajo škode na kmetijskih površinah.Naša vizija je še vedno začrtana na trajnostnem gospodarje-nju.Spoštovani občani in občanke, čestitamo vam ob prazniku ob-čine Oplotnica!

Božidar Kunej,referent za statistiko in izobraževanje

Čebelarsko društvo Oplotnica je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes šteje 18 aktivnih in enega podpornega člana. V leto-šnjem letu so se nam pridružili štirje novi člani, ki jih na tem mestu lepo pozdravljamo.Aktivno smo se vključevali v dogajanje na raznih prireditvah, sodelovali smo na Velikonočnem sejmu, pri dogajanju ob občinskemu prazniku in prazniku Društva kmečkih žena, sodelovali smo s ČZD Slovenske Konjice, s čebelarskimi društvi, ki delujejo izven naše občine, in z ostalimi društvi v občini Oplotnica. Obiskali smo sejem čebelarjev v Celju, spremljali razvoj čebeljih družin in njihovo zdravljenje, ude-leževali smo se strokovnih izobraževanj, ki jih je izvajala Če-belarska zveza Slovenije v sodelovanju s ČZD Slovenske Konjice. Čebelar Boris Kozel je obiskal predavanje za čebelarja za-četnika na sedežu ČZD v Mariboru in ga tudi uspešno opra-vil. Avgusta je potekalo mednarodno ocenjevanje medenih pijač in medu v Mariboru, na katerem je čebelar Drago Kamenik dobil dve zlati priznanji za medici. Prijavili smo se na razpis za sofinanciranje društva v občini Oplotnica. Jeseni smo izvedli medeni dan; z odzivom v vrtcih smo bili

zelo zadovoljni, zato si skupaj s ČZS prizadevamo, da bi so-financirala medene dneve. Med so prispevali čebelarji naši čebelarji: po dva kilograma Drago Kamenik, Ivan Potnik, An-ton Potnik in Alojz Črešnar. Na izrednem občnem zboru je bil izvoljen predsednik Hubert Justinek, podpredsednik Alojz Črešnar, tajnik Boris Kozel ter blagajnik Ivan Potnik.Jeseni smo organizirali tudi strokovno ekskurzijo. Ogledali smo si vzrejo matic pri predsedniku ČZS Boštjanu Noču, ki nam je z veseljem razkazal svoje čebelje družine v gozdu in nam dal tudi veliko koristnih nasvetov.Čebelarsko društvo je svoje dejavnosti financiralo iz člana-rin, sofinancerskih sredstev občine Oplotnica, donacij in pro-stovoljnega dela članov. Ravno požrtvovalnosti in vztrajnosti nekaterih članov ter podpornih članov društva gre zahvala za uspešnost društva. S svojim vztrajnim delom in prizade-vanjem smo se hitro uveljavili v našem okolju. S svojim delom člani društva dokazujemo, da imamo po-membno vlogo pri ohranjanju narave, v kmetijstvu in pri po-speševanju turizma v naši občini. Podpora vseh članov društva pa je garancija in dokaz za uspeh društva v prihodnje.

Predsednik Čebelarskega društva Oplotnica

ČEBElARSKO DRUšTVO OPlOTNICA

Čebelarji imamo pomembno vlogo pri ohranjanju narave

Podelitev zlatega znaka za lovske zasluge

56 Utr ip - ma j 20 11

PlANINSKO DRUšTVO OPlOTNICA

Ko sem bila še majhna deklica, sem večkrat in ob različnih priložnostih slišala govoriti starejše, kako čas hitro beži in kako imajo občutek, da vsako naslednje leto mine še hitreje od predhodnega. To se mi ni zdelo prav logično in tudi zdaj, gledano s teoretičnega stališča, tega ne morem doumeti, obenem pa priznam, da sedaj tudi meni praksa že nekaj let dokazuje, da ta fenomen časa, ki v otroštvu navidezno stoji, v mladosti mineva počasi, v odraslosti prehitro, medtem ko zrela leta tako rekoč zdrvijo mimo, kljub vsemu drži. Občutek imam, da so tudi meseci med januarjem in decem-brom leta 2010 kopneli, kot bi šlo za tedne. Ker ne morem verjeti, da je spet okoli 365 dni, štirje letni časi, bela in mr-zla zima, zelena prebujajoča se pomlad, cvetoče sončno poletje in pisana rodovitna jesen, da smo stopil že v prvo leto drugega desetletja tretjega tisočletja. Da smo spet na začetku, da moramo sekunde, minute, ure, dneve, tedne in mesece pričneti sestavljati znova in se truditi za čim lepšo in prijetnejšo podobo te lastne sestavljanke.

Konec prejšnjega in začetek novega leta je običajno tudi čas obra-čunov. Vsi jih delamo, zasebno, službeno, društveno. Tudi pla-ninci nismo izjema pri tem. Kot veliki ljubitelji narave in ljudi vedrega duha, ki s svojo pozitiv-no naravnanostjo od-ganjamo težave in skr-bi preobremenjenega vsakdanjika.Za člani planinskega društva Oplotnica je še eno uspešno leto, leto, ki je med drugim prine-

Dragi planinski prijatelji

slo tudi spremembe v vrhu naše krovne organizacije – Pla-ninske zveze Slovenije. Dobili smo novega predsednika, Bojana Rotovnika. Vsekakor so pričakovanja po spremembi v vodstvu naše krovne organizacije precejšnja in tudi s svo-jim aktivnim vključevanjem v delo bomo skušali temu deležu dodati svoj delež.

Za oplotniške planince je bilo leto 2010 slovesno, saj smo praznovali visok jubilej, 60 let neprekinjenega delovanja na področju planinstva. Začelo se je že januarja s slavnostnim občnim zborom, nadaljevalo s ponatisom zgibanke o naših poteh in zanimivostih o Oplotnici. Našemu tradicionalnemu spomladanskemu pohodu je sicer zagodlo vreme, vendar se planinci ne ustrašimo in smo pohod izvedli kljub slabemu vremenu.Ob našem praznovanje smo izdali bilten. Njegova vsebina nam ponazarja delo planinskega društva v zadnjih desetih letih. Ponosni smo, da imamo to glasilo kot dragocen zgo-dovinski zapis o delu društva. Kot vrhunec slovesnosti ob našem jubileju pa je bilo praznovanje v začetku septembra.

PraznovanjeŽupan Matjaž Orter pri razvijanju praporja

Spomenik


PlANINSKO DRUšTVO OPlOTNICA

Sodelujoči na praznovanju Planinci

Prvič v naši zgodovini smo razvili svoj prapor, na katerega smo pripeli kar trideset trakov in na palico prapora prilepili kar sto štirideset žebljičkov. Prapor je simbol društva. Naši slovesnosti so se pridružili tudi drugi planinci iz Podravja na srečanju planincev Podravja. Ob tako lepem dogodku pa smo podelili tudi priznanja Planinske zveze Slovenije.

Želim vam še veliko nepozabnih trenutkov v nedrjih gora, ob

osvajanju zvenečih vrhov, nekoliko manj zahtevnih vzponih ali zgolj lahkotnejših sprehodih po bližnjih hribih. To, katero mejo boste premagali, je morda od vsega še najmanj po-membno. Bistvo je, da se vrnemo zdravi, zadovoljni, da ko-ristno zapolnimo proste urice, se naužijemo svežega zraka, se veselimo v dobri družbi in v svoja srca pripeljemo srečo in jo delimo in množimo še z drugimi.

Stanka Čoh

Obljuba dela dolg. Člani strelskega društva Oplotnica so ga imeli do navdušenih mladih strelcev, ki so se že pet let zapored udeleževali poči-tniških delavnic z geslom »Zadeni tarčo«. In ga poravnali.Kar lepo število šolarjev se je zbralo v vročem počitniškem četrtku. Z avtobusom so se odpeljali na strelišče v Slovensko Bistrico. Ogledali so si vse prostore, ki jih s pridom uporabljajo strelci več društev. Tam trenira tudi svetovni prvak v streljanju z zračno puško Franc Pintar. Animatorja, oba Iztoka, in Gorazd so lažje poskrbeli za varnost in čas – kar debeli dve uri – je prehitro minil, saj si je vsak želel čim več najboljših zadetkov. Poskušali so upoštevati navodila in se obnašati kot pravi športniki. Uspelo jim je, če so se znali umiriti, ustrezno razmišljati ter zadeti tarčo čim natančneje. Zadovoljni počitnikarji so se ponašali s tarčami kot dokaz dobrih rezultatov. Navdušeni so obljubili, da se bodo druženja ob zadevanju tarče z veseljem spet udeležili. Ali bo to na pra-

vem strelišču, je odvisno od sredstev organizatorjev. TD Oplotnica je poskrbelo za prevoz in okusno malico.

Oplotniški strelci še vedno vadijo na strelišču območne strelske zveze v Slovenski Bistrici. Redno se udeležuje-jo tekmovanj v okviru regijske strelske zveze. V letošnjem letu so organizirali tekmovanje v spomin Pohorskemu ba-taljonu. To je troboj strelskih društev občin Oplotnica, Ruše in Slovenska Bistrica za pokal Pohorskega bataljona. Tek-movanje je potekalo na strelišču v Slovenski Bistrici. Prvo mesto so osvojili strelci iz Slovenske Bistrice.

Vsem, ki si želijo s streljanjem z zračno puško kot s špor-tno disciplino uspešno poskrbeti za dobro telesno in psihič-no počutje, priporočamo, da se včlanijo v strelsko društvo Oplotnica. Iztok leskovar,

predsednik društva

STRElSKO DRUšTVO POHORSKEGA BATAlJONA OPlOTNICA

Zadeni tarčo

58 Utr ip - ma j 20 11

RIBIšKA SEKCIJA OPlOTNICA

Tudi ribiči smo čistili naravoOplotniški ribiči v uvodu pozdravljamo vse bralce občinske-ga glasila Utrip.Kot vsak človek se tudi ribiči Ribiške sekcije Oplotnica radi ozremo nazaj, se spomnimo lepih trenutkov, dni in prostih uric, preživetih ob rekah, potokih in jezerih. Vedno pa nas ob tem spremlja tudi zavedanje našega poslanstva – skrb za naravo.Ribiči smo najbolj veseli pogleda na čiste vode, polne življe-nja. Trudimo se, da bi vode takšne tudi ostale, da bi takšen postal in ostal tudi naš potok Oplotniščica.V preteklem letu smo sodelovali v akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«, ko smo pobrali in iz narave odstranili za več traktorskih prikolic različnih odpadkov. Pridružili so se nam tudi krajani, ki jim ni vseeno, kakšen je in kakšen bo naš kraj in njegova okolica v prihodnosti. Ribiči smo veseli, da je bilo med njimi tudi veliko mladih prostovoljcev, saj za mlade pravijo, da na njih svet stoji.V upanju, da bo potok ostal čist in vsem v ponos, kot je bil po končani akciji.Da bi tudi ostali krajani in ljubitelji narave lahko občudovali del tistega, kar nas, ribiče vleče ob vode, smo oplotniški ri-

biči marca 2011 naselili del potočnih postrvi iz gojitvenega potoka Boženica v tolmun potoka Oplotnica ob rekreacijski poti Oplotniški vintgar.

Za Ribiško sekcijo OplotnicaS. M.


RIBIšKA SEKCIJA OPlOTNICA

DRUšTVO KABElSKE TElEVIZIJE

Društvo kabelske televizije deluje na območju občine Oplo-tnica kot edini medij. Trudi se v vaše domove pripeljati čim boljšo televizijsko sliko – kar pa ni odvisno samo od nas, ampak tudi od distributerja signala – in vse dogodke, ki se dogajajo v občini in njeni ožji okolici. Celotni sistem je zastarel, zato internet ni mogoč. Prehod z analognega signala na digitalni ni prinesel večjih sprememb, tako da lahko še naprej gledate večino programov, ki ste jih gledali pred ukinitvijo analognega signala. Tudi pri ustvarja-nju internega programu smo kar se da uspešni, saj posna-memo in predvajamo večino dogodkov, ki se dogajajo.Tehnika danes zelo napreduje, zato smo posodobili tudi našo – kupili smo novo mešalno mizo in nov predvajalnik. V prihodnosti načrtujemo še nakup nove kamere, saj je seda-nja že zelo zastarela. Vendar so zanjo potrebna precejšnja denarna sredstva, te pa le s težavo dobimo, distributerju in

vzdrževalcu sistema pa odvedemo 90 odstotkov naročnine, tako da nam ostane zelo malo denarja za vzdrževanje in nakup opreme.Kot verjetno veste, za vsa društva, občino in druge ustanove obveščamo in snemamo in nato predvajamo brezplačno. Tako že sedaj pozivamo društva, da nam boste pri nabavi nove kamere v okviru svo-jih zmožnosti pomagala. Zahvaljujemo pa se gasilskemu društvu, da lahko domuje-mo v njegovih prostorih.Še naprej se bomo trudili, da boste zadovoljni z našim pro-gramom.

Franc Višič, predsednik Društva KTV

Načrtujemo nakup nove kamere

Naša želja!

60 Utr ip - ma j 20 11

DRUšTVO KMEČKIH ŽENA OPlOTNICA

Leta 2010 smo v društvu dali prednost predvsem izpolnje-vanju zadanega programa, pa tudi potrebam, ki so se poja-vile sproti.

Že na začetku leta smo poslušali Mišo Pušenjak, ki je pre-davala o vzgoji sadik in zelenjave na domačem vrtu in kolo-barjenju, rada pa je odgovarjala tudi na naša vprašanja. Sprejetje našega društva v Zvezo kmetic Slovenije nam omogoča pridobivanje najrazličnejših potrebnih informacij ter občasna druženja na raznih prireditvah, ki nam prinesejo nova spoznanja in izkušnje. Prav gotovo pa je prva naša skrb sodelovanje z domačimi društvi in na domačem tere-nu. Poudarek dajemo v prvi vrsti našim tradicionalnim priredi-tvam. Košnja na stari način na pohorskih strminah je za mnoge le še preteklost, mi pa to kmečko opravilo skrbno negujemo. Le kdo meseca julija, ko je čas žetve, ne uživa ob pogledu na njivo s klasjem, ki se priklanja v vetru? Ko je klasje pože-to, vemo, da je varno pospravljeno in pripravljeno za pravi domači kruh. Žetev na stari način s srpi rade opravijo tudi naše članice, lani so žito s srpi požele že desetič. Tudi ličkanje oziroma kožuhanje koruze je staro, skoraj že pozabljeno opravilo, pa vendar spet obujeno.

Košnja na stari način

Naše kmetice kljub časovni stiski rade tekmujejo. Že vrsto let preizkušajo svoje znanje na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in na Podobah bistriških domačij ter še kje, od povsod pa se vračajo s priznanji – tako tudi leta 2010. Ta so prav gotovo plod naših izobraževanj. Škoda je, da za te namene ne bo več sredstev. Zato nas lahko resnično skrbi, kako se bo kmečka žena še lahko izobraževala. Čez leto se je našlo še veliko dela za naše članice. Kjerkoli se je dalo, smo dodale svoj prispevek.

Na tekmovanju

Lep prispevek k našemu delu pa so dodali tudi pevci in god-ci, ki že vrsto let ohranjajo kulturno dediščino, kljub temu pa jim gradiva še ni zmanjkalo. Brez njihove dobre volje bi bile naše prireditve gotovo skromnejše, pa tudi zunaj naše občine jim radi prisluhnejo, kar so dokazali z 18 lanskimi na-stopi. Da pa je še bolj veselo, pa kakšno ušpiči še skupina za skeče.

Godci

Pevci

Kaj smo kmečke žene delale leta 2010


DRUšTVO KMEČKIH ŽENA OPlOTNICA

Žetev v Brezju pri Oplotnici

Ne povezuje pa nas le delo, ampak tudi kakšen izlet bolj vesele narave in tudi kakšna strokovna ekskurzija.

Lahko rečem, da je delo našega društva lažje, ker imamo prizadevno članstvo in svoj prostor, v katerem se srečuje-mo, ustvarjamo in izpopolnjujemo svoje znanje. Za te po-goje pa so prav gotovo zaslužni vodilni na občini Oplotnica; njim gre posebna zahvala.

Na koncu pa naj še omenim, da se nam pridružujejo nove članice – za njih ni ovira obilica dela v društvu, saj čutijo potrebo po druženju. Vesele smo novih moči in verjamem, tudi novih idej, nove članice pa so poleg vsega še pomladile naše društvo. Vsem novim članicam – pripravnicam čestitam!

Za Društvo kmečkih žena OplotnicaMarica Polenek

DRUšTVO GOJITElJEV MAlIH ŽIVAlI OPlOTNICA

Da ne bi v Utripu vsako leto objavljali bolj ali manj suho-parnih člankov o našem društvu, smo se tokrat odločili za spremembo – objaviti »zgodbo« člana, ki je v naše društvo včlanjen že vrsto let in v njem tudi aktivno sodeluje.

* Kdo si in od kod prihajaš?Sem Patricij Perklič, doma v Malahorni.* Nam lahko zaupaš, koliko si star.V letošnjem letu sem dopolnil 22 let.* Koliko pa si bil star, ko si se včlanil v naše društvo?Ta zgodba je malo daljša. Zgodilo se je namreč tako, da sem skupaj z babico obiskal razstavo malih živali ob občin-skem prazniku leta 2000. Takrat sem bil star šele enajst let. Babica me je včlanila v društvo, saj je trdila, da članstvo v takšnem društvu ne more biti slabo. K včlanitvi pa je doda-tno prispeval še predsednik društva, ki nam je razkazoval

razstavo in opisoval živali. Babici sem za to, da me je včla-nila v društvo, posebej hvaležen.* K sodelovanju v društvu si pritegnil še ožje družinske člane. Kako ti je to uspelo?Pri vzreji živali so mi pomagali starši, stari straši in brat. Ugotovili so, da z delom ne pomagajo samo meni, ampak tudi društvu. Starša sta postala podporna člana, brat pa kar redni član.* Katere živali so bili tvoji ljubljenčki v času včlanitve v društvo?Doma smo imeli živali, kot so kunci križanci, kokoši, prašiči in govedo. Poseben vtis pa je name naredila ameriška čin-čila.* Kako se je nadaljevalo tvoje članstvo v društvu?Na prvem sestanku sem izvedel, da je razlika med zajci in kunci, in ugotovil sem, da imamo doma kunce, ne pa zajce.

In tako se je začelo …

BrezovecZlati fazan

62 Utr ip - ma j 20 11

DRUšTVO GOJITElJEV MAlIH ŽIVAlI OPlOTNICA

Kmalu so mi člani društva domov pripeljali črne ožgane kun-ce. Z veseljem sem jih gojil naprej in naslednje leto sem na svoji prvi razstavi imel prvaka pasme v tej pasmi. Nikoli ne bom pozabil, da je moj pokal bil v rdeč, vsi ostali pa zeleni. * Kakšni so bili tvoji naslednji koraki?Leta 2002 sem začel z gojenjem pasemskih golobov in pe-rutnine.* Nam lahko zaupaš, kaj vse si že oziroma je družina Perklič - leva v tem času že gojila?Od kuncev smo gojili ožgane kunce v črni in modri barvi ter brezovce, od perutnine jerebičaste štajerske kokoši, brahme, amrocke, pritlikave belokape kokoši pritlikave yo-kohame, pritlikave kokinkine, pritlikave kokoši z operjenimi nogami, avstralorpe … Od golobov pavjega goloba, lasuljar-ja, košojo, poštarja, kalina, kodravce, grlice ter kalifornijske in japonske prepelice. Od okrasne perutnine: zlatega, dia-mantnega, mongolskega, modrouhatega, beločopastega, kraljevega in divjega fazana, teminks tragopana in modrega pava, od vodne perutnine pa race mlakarice, indijske teka-čice in labodje gosi. Poleg naštetih živali se pri nas najdejo še ameriške činčile, bele miši, hrčki, morski prašički, polhi, sove, ptice, kača …* Če preštejem samo vrste živali, jih je 40. Kolikšno je največje število živali, ki ste jih imeli pri vaši hiši?Grobo ocenjeno menim, da med 250 in 300. Zelo težko je gojiti toliko živali, saj so stroški za krmila zelo visoki, zato se število živali pri nas zmanjšuje.Si v društvu opravljal tudi kakšno funkcijo? Katero?Najprej sem bil član in nato predsednik nadzornega odbora, sedaj pa sem že drugi mandat blagajnik društva. Kaj ti pomeni članstvo v društvu?Vstop v društvo mi je pomenilo zbližanje z gojiteljstvom, spoznal sem nove prijatelje, člane našega in drugih dru-štev. Začel sem se udeleževati razstav v Sloveniji in tudi v tujini. Udeležujem se raznih sejmov, kjer prav tako širim krog svojih prijateljev in znancev. Največ, kar sem pridobil s

Pritlikava holandska belokapa

Pav

članstvom, pa je stik z malimi pasemskimi živalmi in preko njih stik z naravo. Preživljati svoj prosti čas med živalmi, jih krmiti in negovati mi pomeni ogromno zadovoljstvo in uži-tek kakor tudi psihično sprostitev po napornem »buljenju« v knjige. Brez vsega tega bi bil prikrajšan za marsikateri lep trenutek. Predstavili smo vam zgodbo enega od naših članov. Zgodba je dokaz za to, kako pomemben je pristni odnos do živali in narave. Živali nam ne predstavljajo le koristi, kot gojiteljem za prirejo. Nam je bistveno preživljanje prostega časa s svo-jimi ljubljenčki in uspešni nastopi na razstavah, kjer lahko pokažemo, za kaj smo se celo leto trudili. Prav mladi bi se morali v današnjem času zavedati, kako pomembna je sprostitev ob vsakodnevnih stresih, in prav v našem društvu mlade člane učimo, kako bistven je za te namene stik z naravo. Vse, ki vam ogled malih ljubkih živali prinaša veselje, še naprej lepo vabimo na naše razstave (prva bo seveda ob občinskem prazniku), vse tiste, ki pa imate željo po tesnej-šem stiku in gojiteljstvu, pa prav lepo vabimo, da se včlanite in postanete del našega društva.

lep gojiteljski pozdrav, Milan Sitar

Polh


V vinski kleti Pod slapom

SADJARSKO DRUšTVO OPlOTNICA

Sadjarstvo je v naših krajih že od nek-daj panoga, ki je dajala zaslužek na-šim prednikom in ga daje še danes. Skozi čas je imelo vzpone in padce, posledično so se tudi sadovnjaki širi-li in krčili. Sadjarstvo je na svoji poti doživljalo vzpone in padce, pogojene z različnimi političnimi in tudi ekonom-skimi vzroki. Tako nas posestni listi z naših kmetij spominjajo na čase, ko je bilo sadjarstvo izredno razširjena pa-noga in da skoraj ni bilo kmetije, ki ne bi imela nasada sadja. Danes so še vidni ostanki teh nasadov predvsem v neposrednih bližinah domačij, veči-no pa je doletela usoda krčitve. Skozi čas se je spreminjala tudi tehnologija naprave nasadov – od nekdanjih na-sadov, zasajenih s sto drevesi na hek-tar smo prišli do nasadov z nekaj tisoč drevesi na hektar! V zadnjem času so ti nasadi prekriti s protitočnimi mre-žami, ki varujejo pridelek in drevesa pred posledicami toče.Sadjarsko društvo Oplotnica združuje sadjarje z območja občin Oplotnica, Slovenska Bistrica in Slovenske Ko-njice. Na tem območju obdelujemo več kot 200 hektarjev intenzivnih sa-dovnjakov večinoma jablane, kar po-meni skoraj deset odstotkov sloven-skih nasadov jablan. Društvo skrbi za informiranje svojega članstva o novih tehnologijah pridela-ve z različnimi izobraževanji, ki jih pri-pravljamo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Slovenska Bistrica. Lani smo se srečevali ob zimski rezi, pri predavanjih iz varstva rastlin in tehnologije pridelave, se srečali junija na tematiko aktualnih del v nasadih,

v začetku novembra pa si privoščili enodnevno strokovno ekskurzijo. Na enodnevnem izletu smo obiskali sadjarstvo Šilec, ki je največji pride-lovalec sadja v severovzhodni Slo-veniji. Prijazno nas je sprejel lastnik posestva in podjetja Štajerc, d. o. o., Branko Šilec in nas popeljal na ogled svojega podjetja. Ogledali smo si pro-store hladilnice in sortirnice.Sedež podjetja Štajerc, d. o. o., je v kraju Drbetinci. Ta kraj leži v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah (včasih Vitomarci). Pretežni dejavnosti v teh krajih sta poljedelstvo in živinoreja, nekaj je tudi kmečkih turizmov, izstopa pa sadjar-stvo, predvsem pridelava jabolk.Dejavnost podjetja se odvija v kraju Godemarci, kjer so sodobno opremlje-ni proizvodni prostori s hladilnico in pakirnico. Sadjarstvo Šilec ima 53,56 hektarja nasadov, od tega 48,74 hek-tarja v občini Ljutomer, 2,51 hektarja v občini Vitomarci in 2,31 hektarja v ob-čini Pesnica. 55 odstotkov nasadov je zaščitenih s protitočno mrežo. Glavne prodajne sorte jabolk so: idared, zla-ti delišes, jonagold, ostale pa so še: gala, elstar, gloster, mutsu, granny smith, braeburn, melrose in jonathan.Po obisku objektov je sledil še ogled nasadov. Ti so svojevrstni, saj je v njih v večini dvovrstni sistem sajenja, s či-mer je število dreves na hektar pove-čano. Drevesa so izredno visoka, še posebej pa v oči pade opora zanje. Ta je še posebej močna, saj po besedah lastnika pridelajo med 50 in 60 ton ja-bolk na hektarju. Po ogledu nasadov nas je gostitelj Branko Šilec povabil

Sadjarsko društvo je bilo aktivno tudi leta 2010

Hladilnica s sortirnico podjetja Štajerc, d. o. o.

na malico. Ogledu sadjarstva Šilec je sledil ogled Gornje Radgone in njenih znamenito-sti in, seveda, radgonske kleti. Najprej smo si ogledali Špital (zgradbo iz 17 stoletja), o katerem nam je več be-sed povedala lokalna vodička. Nato nas je pot ponesla do Aleje velikih, kjer so postavljeni doprsni kipi vseh pomembnih zgodovinskih oseb Gor-nje Radgone, potem pa smo prišli do podjetja Radgonske gorice. Obiskali smo znamenite vinske kleti Pod skalo, Pod rimskim kolesom in Pod slapom ter tam nazdravili tudi s kozarčkom zlate radgonske penine. Ogled smo zaključili z degustacijo štirih vrst vina ob prigrizku. Pozno popoldan smo se poslovili od Gornje Radgone in se na-potili proti naši zadnji postaji, vinogra-dniško-turistični kmetiji Puklavec, kjer sta nas čakala zgodnja večerja in pri-jeten zaključek izleta s pokušino vin.

Tako sadjarji v okviru Sadjarskega društva Oplotnica združujemo prijetno s koristnim in poskušamo društvene dejavnosti čim bolj popestriti.

Srečko Rajh

64 Utr ip - ma j 20 11

GOVEDOREJSKO DRUšTVO OPlOTNICA

Kmetija Dečarjevih, z domačim imenom Udomi, je prva kmetija, ki je začela z ne-posrednim trženjem mleka. V ta namen so nabavili že štiri mlekomate. Najprej so po-stavili mlekomat v Slovenski Bistrici (jese-ni 2009), kjer imajo danes dva mlekoma-ta, enega pri trgovini Spar v bližini Impola, drugega pa v bližini Nove KBM, poleg teh dveh pa še po en mlekomat v Slovenskih Konjicah in v Zrečah.

Kmetija Dečarjevih leži v Koritnem v bližini cerkve svetega Miklavža. Sedanji lastnik kmetije, Marjan Dečar, je leta 2005 pre-vzel kmetijo od očeta Stanka. Marjan že od rojstva živi na kmetiji in si je z delom na njej pridobil bogate izkušnje iz kmetovanja, ki mu danes koristijo pri uspe-šnem delu. Žena ni zaposlena na kmetiji, po poklicu je učiteljica. Imata dva otroka, ki sta zelo pridna in vsak s svojim partner-jem zelo pomagata pri delu na kmetiji.Na kmetiji živita tudi starša Zofka in Stan-ko, ki sta gospodarila na njej od leta 1965 do leta 2005. Tudi danes še zlasti mati Zofka rada pomaga pri vsakdanjih opra-vilih na kmetiji, oče Stanko pa žal zaradi bolezni tega ni več zmožen. Zelo dobro-došla pa je pomoč Tenkarjevega Romana, ki tudi živi na kmetiji Dečar.

Kmetija Dečarjevih se nahaja v gorsko vi-šinskem območju, na nadmorski višini 678 metrov. Je gorsko višinska kmetija, ki je težavna za obdelavo. Zato zelo prav pride vsaka roka vseh družinskih članov, saj je veliko del potrebno postoriti tudi ročno. Lastnik Marjan in njegov sin Sebastijan sta invalidsko in pokojninsko zavarovana iz naslova kmetijske dejavnosti.Kmetija se je leta 2003 preusmerila v mlečno prirejo. Takrat so prenovili obsto-

ječi hlev in dozidali novega za 40 krav molznic. Uredili so sodoben hlev za prosto rejo, ki je živalim prijazna in jim omogoča ugodno počutje. Molznice se prosto spre-hajajo, niso privezane. Prihajajo tudi v pro-stor, kjer se molzejo (molzišče). Molzišče je urejeno po sistemu ribja kost (dva krat tri) – tako je molža zelo olajšana. Novi hlev omogoča lažje delo – krmo pripeljejo vanj s strojem, gnoja ni potrebno odstranjevati, živali telijo v posebnem boksu, kjer se jim lažje posvetijo. Njihov hlev je tudi z vidika doseganja kakovosti mleka optimalen, kar je zelo pomembno pri trženju. Trenutno je hlev popolnoma zaseden. V prihodnje bi potrebovali še hlev za mlado živino in prostore za siliranje krme (silo-se).Kmetija je opremljena s sodobno mehani-zacijo: dvema traktorjema, linijo za spravi-lo krme ter balirko za baliranje silaže. Na kmetiji se preživljajo z dohodkom od prodanega mleka, nekaj pa tudi od razre-za domačega lesa.

Zaradi veselja do kmetovanja člani kmetije z optimizmom gledajo na prihodnost, kljub veliki krizi v pridelavi mleka leta 2009 niso obupali, ampak ravno nasprotno, poiskali so neposredno pot do potrošnika, ki se je izkazala za uspešno. Marsikdo lahko na kmetiji Udomovih najde navdih, da se ne sme nikoli obupati v času krize, ampak po-iskati priložnost, ki jo ta pogosto prinaša. Članom družine želim še veliko zdravja in posebnega božjega blagoslova.

Anton Hohler ,strokovni tajnik Govedorejskega

društva Oplotnica

Predstavitev kmetije Marjana Dečarja iz Koritnega

Mlekomat v Slovenski Bistrici Mlekomat pri trgovini Spar v Zgornji Bistrici

Osebna izkaznica kmetije Dečar

Člani kmetijskega gospodarstva:Marjan Dečar, gospodar•Metka Dečar, žena,•sin Sebastjan in hčerka Klavdija •z izvoljencema,Zofija in Stanko, starša •Roman•

Obseg: 24,95 ha kmetijskih površin v •obdelavi19,65 ha travnikov•4,65 ha njiv•

Redijo:38 krav molznic,•15 telic in sedem telet•

Proizvodi:mleko: 152.000 (mlečna kvota), •60.000 kg neposredno proda-nega

Mlečnost po kravi:5700 kg na leto, 4,25 odstotkov •tolšče in 3,44 beljakovin

Posebnosti: neposredno trženje preko štirih •mlekomatovbaliranje krme za silažo z balirko•žaga•


KOMERCIAlNI OGlASI

66 Utr ip - ma j 20 11

KOMERCIAlNI OGlASI


KOMERCIAlNI OGlASI

Telefon:Slov. Bistrica: 02 840 14 90

Zreèe: 03 752 12 90

e-mail naslov: [email protected]

- Prodaja raèunalniške opreme, PC, prenosniki, tiskalnik, monitorji,internet, mrežna oprema,

- servis raèunalnikov, monitorjev, tiskalnikov in programske opreme, servis na terenu, nastavitev interneta,

- prodaja kartuš, tonerjev, papirja za tiskalnike, baterije...

Smo pooblašèeni zastopnik za Si.Mobil v poslovni enoti ZREÈE

- sklepamo naroèniška razmerja,- podaljševanje naroènine,- prodaja telefonov GSM,- dodatki za telefone,- mobilni internet...

Družinska gostilna, ki nudi domačo hrano. Nahajamo se ob glavni cesti Slovenska Bistrica–Oplotnica. Ponujamo gobovo juho in ajdove žgance, sirove štruklje, divjačino, jagnjetino iz krušne peči, ribje speci-alitete in razne sladice. Ob nedeljah nudimo šest menijev za kosilo, prirejamo pa tudi razna slavja. Sprej-

memo do 120 gostov. Imamo tudi lastne vinograde in sadovnjake, zato imamo svoje belo in rdeče vino ter domači jabolčni sok. Od nas se lahko peš odpravite na Prihovo, ki je znana po romarski cerkvi, na Roglo in

Osankarico ter še kam.Straža pri Oplotnici 14, 2317 Oplotnica,

Tel.: 02 845 01 40; faks: 02 845 00 01, gsm: 051 624 663,e-pošta: [email protected].

Odpiralni čas: vsak dan od 9. do 22. ure, ob sobotah od 9. do 23. ure.

68 Utr ip - ma j 20 11

KOMERCIAlNI OGlASI

STORITVE JELENKO

Malahorna 28, 2317 Oplotnica, Slovenija

Tel.: 02/801 96 57GSM: 041 714 924 Koning d.o.o.

Podjetje za projektiranje in inženiring

Mestni trg 73210 Slovenske Konjice


KOMERCIAlNI OGlASI

Strojna zemeljska dela in avtoprevozništvo

Albin Kolar s.p.Čadram 77, Oplotnica

Tel.: 02/802 00 91GSM: 041 216 698

* Rušenje objektov z odvozom materiala * Razni izkopi * Priprave z utrditvijo cest (za asfalt, tlakovce), dvorišč ...

70 Utr ip - ma j 20 11

KOMERCIAlNI OGlASI

Svečarstvo »ALMA« iz Oplotnice Vam nudiprodajo vseh vrst sveč.

V prodajalni »ALMA«, Gorica 25, Oplotnica,Vam svetujemo in oblikujemo žalne pakete

vseh velikosti.

Delovni čas kioska:od torka do petka od 16. do 20. ure-

ob vikendih in praznikih od 8. do 20. ure- po potrebi tudi v ponedeljek od 16. do 20. ure-


KOMERCIAlNI OGlASI

Delovni èas: pon - pet 7.30 - 10.00

sre. 13.00 - 15.00

Erih Mihelag - gsm: 041/735 411, E-pošta: [email protected]

Andrej Mihelag - gsm: 040/908 232, E-pošta: [email protected]

Zastopstvo OplotnicaUlica Pohorskega bataljona 15

www.Zavarovalnica a ib r. n 0 0 19 2M r o si i 8 0

Poslovna srečanja, obletnice, posebne pogostitve, poroke, plesi...

in izbranih kulinaričnih užitkih

Sobotni večeri

Restavracija:7 00 - 22 00

Sobe:non-stop

Tel. 02 80 50 710 ali 031 667 066, več na: www.h-leonardo.com Vabljeni

SLOVENSKA BISTRICA

Popolnost doživetij v Hotelu Leonardo, bo pomembno dopolnilo vaš dan

Udobnost nočitev

72 Utr ip - ma j 20 11

RAZSTAVA PIRHOV

Documents

Utrip 2011