UVAJANJE SISTEMA ZA AVTOMATSKO …diplome.fov.uni-mb.si/vis/11580Jazbinsek.pdf · Kriminalistina tehnika je ena od vej kriminalistike, ki prouuje, izpopolnjuje in

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management delovnih procesov

UVAJANJE SISTEMA ZA AVTOMATSKO IDENTIFIKACIJO PRSTNIH ODTISOV-

AFIS V SLOVENIJI Mentor: dr. Drago VUK, red. prof. Kandidat: Janez JAZBINŠEK Somentor: dr. Zvonko BALANTI�, izr.prof.

Kranj, oktober 2005

ZAHVALA Ob zaklju�ku študija se iskreno zahvaljujem svojemu mentorju, prof.dr. Dragu Vuku in somentorju, izr.prof.dr. Zvonku Balanti�u za pomo�, strokovno vodenje ter vzpodbudo pri nastajanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici Alenki Jazbinšek Žgank, ki je lektorilara diplomsko nalogo.

POVZETEK Najdena sled papilarnih linij na kraju kaznivega dejanja je zanesljiv in cenjen kriminalisti�no-tehni�ni dokaz, ki ima veliko dokazno vrednost na sodiš�u, saj nedvomno dokazuje prisotnost storilca na kraju kaznivega dejanja. Identifikacija storilcev na tej podlagi je zapleten in dolgotrajen postopek, saj mora sled imeti vzorec, storilec pa mora biti že nakazan oz. znan. Poleg tega je vstavljanje daktiloskopskih kartonov osumljenih oseb v daktiloskopske zbirke zamudno delo ( osebi moramo najprej dolo�iti formulo), ker so zbirke zelo obsežne. Prav tako predstavlja problem dejstvo, da za identifikacijo storilcev iz drugih uprav ali tujcev prete�e ogromno �asa, preden dobimo daktiloskopske kartone iz njihovih zbirk oz. preden dobimo podatke o identifikaciji. Vse nakazane probleme naj bi uspešno reševal novi sistem za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov - AFIS. KLJU�NE BESEDE - daktiloskopija - daktiloskopski karton - identifikacija - papilarne linije - AFIS ABSTRACT Reyling on found traces of papillar lines at the scene of crime has been a very reliable and valuable source of technical criminal evidence, which has a great exhibit value in the court as it undoubtedly confirms the presence of the perpetrator at the crime scene. Identification of the perpetrators on such a basis is a complicated procedure that takes too long, because the trace must have a pattern snd the perpetrator has to be previously known. In addition confirming dactyloscopic files of suspected persons against dactyloscopic collections is very time-consuming work due to the extent of collections. Another problem is also the fact that the identification of foreign perpetrators from other internal directorates takes too long, so much time elapses before we can get dactyloscopic files from their collections or before we gain access to identification data. The afore-mentioned problems should be successfuly solved by means of new system for automated identification of finger prints-AFIS.

KEY WORDS: - dactyloscopy - dactyloscopic cardboards - identification - papillar lines - AFIS

KAZALO

1. UVOD .............................................................................2 1.1 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA .............................................. 3

1.2 CILJ DIPLOMSKEGA DELA................................................... 3

2. PRIKAZ STANJA ...........................................................4 2.1 PREDSTAVITEV USTANOVE ................................................. 4

2.2 DAKTILOSKOPIJA .................................................................. 6 2.2.1 KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED NASTANKA IN RAZVOJA DAKTILOSKOPIJE...............................................................................6 2.2.2 OSNOVNE KARAKTERISTIKE PRSTNIH ODTISOV IN PRSTNIH SLEDOV...............................................................................................9

2.3 PRIKAZ DOSEDANJEGA STANJA ...................................... 10

2.4 SLED NAJDENA NA KRAJU KD .......................................... 10

2.5 KLASIFIKACIJA PRSTNIH ODTISOV................................... 14

2.6 DAKTILOSKOPSKO STROKOVNO MNENJE...................... 26

3. PROBLEM IN HIPOTEZA ............................................30 3.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA............................................... 30

3.2 HIPOTEZA.............................................................................. 30

4. A F I S ( Automated Fingerprint Identification System )....................................................................31

4.1 PRINCIP DELOVANJA SISTEMA AFIS ............................... 31

4.2 TEHNI�NE LASTNOSTI SISTEMA AFIS .............................. 32

4.3 AFIS SISTEM ZA SLOVENIJO .............................................. 33

4.4 DAKTILOSKOPSKO STROKOVNO MNENJE...................... 44

4.5 UPORABA SISTEMA AFIS V SLOVENIJI ............................ 48

5. ZAKLJU�EK ..............................................................49 6. LITERATURA .............................................................50

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Janez JAZBINŠEK: Uvajanje sistema za avtomatsko indetifikacijo prstnih odtisov – AFIS v Sloveniji Stran 2 od 55

1. UVOD Kriminalisti�na tehnika je ena od vej kriminalistike, ki prou�uje, izpopolnjuje in odkriva najprimernejše metode in sredstva naravoslovnih in tehniških znanosti, da bi jih prakti�no uporabila pri �im uspešnejšem raziskovanju kaznivega dejanja in izsleditvi njihovih storilcev ( Vlado Vidic, 1973). Identifikacija oseb na podlagi papilarnih linij-vzorci prstov je zasnovana na dolo�enih znanstveno ugotovljenih svojstvih papilarnih linij in sicer, da so papilarne linije- vzorci prstov trajni in se ne spreminjajo v življenju do razpada trupla in, da na svetu ni dveh oseb z istimi oblikami papilarnih linij. Zato je najdena sled papilarnih linij zanesljiv in cenjen kriminalisti�no-tehni�ni dokaz, ki ima veliko dokazno vrednost na sodiš�u, saj nedvomno dokazuje prisotnost storilca na kraju kaznivega dejanja. Prva težava, ki se pojavi pri sledovih papilarnih linij je ta, da je sled ponavadi slabo vidna ali pa je brez centra. To pomeni, da je prstna sled brez vzorce ali pa, da sled papilarnih linij vsebuje premalo karakteristik, da bi lahko z daktiloskopsko ekspertizo potrdili, da je osumljeni bil na kraju kaznivega dejanja. Tu nam sled papilarnih linij dosti ne pomaga. Druga težava pa je ta, da storilci kaznivih dejanj oz. organizirane kriminalne združbe razpolagajo z vse ve� denarja in se tako kriminalna dejavnost širi tudi preko meja. S tem se širi tudi krog storilcev, poleg tega pa izvajajo kazniva dejanja tudi preko državnih meja. Tudi, �e takemu storilcu odvzamemo prstne odtise, bo do identifikacije odtisov potrebno nekaj dni. Zato bo vedno bolj prišla do izraza povezava z razli�nimi državami in institucijami kot so Interpol, Europol, Eurodac, preko sistema za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov AFIS, ki bo takšne težave lahko omilil ali jih celo rešil. Delovanje in organiziranost novega sistema za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov - AFIS bom opisano v nalogi. Da pa bi razumeli novi sistem, se bom moral v nalogi vrniti k samim za�etkom daktiloskopije in njegovi organiziranosti, zna�ilnosti prstnih sledov in razvoju daktiloskopije.



1.1 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA Namen naloge je prikazati potek od najdbe sledi papilarnih linij na kraju kaznivega dejanja do identifikacije storilca, na�in vlaganja daktiloskopskih kartonov in njihova organiziranost, ter prikazati novi na�in identifikacije storilcev kaznivih dejan s pomo�jo sistema ÄFIS ¨ ( sistem za avtomatsko identifikacijo prstnih sledov ), ki bo nedvomno pripomogel k hitrejšemu odkrivanju storilcev kaznivih dejanj in bo bistveno poenostavil dosedanji na�in. Prav tako sem hotel na najbolj enostaven na�in prikazati pomen prstnih odtisov kot dokaz prisotnosti storilca na kraju kaznivega dejanja, kakor tudi za identifikacijo osebe. 1.2 CILJ DIPLOMSKEGA DELA Cilj naloge je prikazati izboljšave, ki nam jih bo prinesel novi sistem ÄFIS ¨( sistem za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov ). Prvi cilj je nedvomno ta, da bi nastala centralna zbirka prstnih odtisov na centralni lokaciji na Generalni policijski upravi, Sektorja kriminalisti�ne policije na Centru forenzi�nih preiskav, Oddelek za daktiloskopijo (v nadaljevanju - GPU SKP CFP), kar bi pomenilo ve�ja preglednost oseb, ki so že bile daktiloskopirane na katerikoli Policijski upravi v Sloveniji in ve�ja hitrost pri identifikaciji oseb. Prav tako bi sistem omogo�il povezavo z ostalimi evropskimi centri, saj bo sistem kompatibilen z sistemi, ki jih uporabljajo ostale Evropske države.



2. PRIKAZ STANJA 2.1 PREDSTAVITEV USTANOVE Policija po Zakonu o policiji organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve, ki opravlja naloge, dolo�ene v Zakonu o policiji in drugih zakonih ter podzakonskih predpisih. Je hierarhi�na organizacija in jo sestavljajo :

- generalna policijska uprava - policijske uprave - policijske postaje Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi delo generalne policijske uprave. Generalni direktor policije je za svoje delo in delo policije odgovoren ministru za notranje zadeve. Naloge generalne policijske uprave so predvsem: spremljanje in analiziranje varnostnih razmer, usmerjanje in usklajevanje dela policijskih uprav, zagotavljanje tehni�ne pomo�i, nadzorovanje njihovega dela, skrb za zakonito izvrševanje predpisov s podro�ja dela policije ter izvajanje ukrepov za u�inkovito delolovanje policije, ukrepov na podro�ju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, mejnih zadev in tujcev, javnega reda v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem obmo�ju, odlo�anje na drugi stopnji v zadevah prehajanja �ez državno mejo, organiziranje, vodenje in izvajanje varovanja dolo�enih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov, opravljanje kriminalisti�notehni�nih in laboratorijskih raziskovanj ter izdelava strokovnih mnenj s tega podro�ja, ter opravljanje drugih nalog s podro�ja policije, ki jih dolo�ajo zakoni ali drugi predpisi, izdani na podlagi zakonov.

Naloge generalne policijske uprave opravljajo notranje organizacijske enote, ki so organizacijsko razdeljene na : • urad za javno varnost • upravo policije • sektor kriminalisti�ne policije • operativno komunikacijski center • urad za varnost in zaš�ito • urad za priprave na izredna stanja in vojno • specialne enote • izobraževalni center • policijske uprave • policijske postaje



Vodje notranjih organizacijskih enot imenuje minister za notranje zadeve na predlog generalnega direktorja policije. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni generalnemu direktorju policije. Generalna policijska uprava lahko neposredno prevzame posamezne naloge iz pristojnosti policijske uprave, kadar oceni, da je to potrebno. Policijska uprava je obmo�na organizacijska enota policije, ustanovljena na dolo�enem obmo�ju države. Policijske uprave, njihova obmo�ja in sedeže dolo�i vlada ( imamo devet policijskih uprav ). Naloge, ki jih imajo policijske uprave, so podobne, kot jih ima generalna policijska uprava, le da so te v manjšem obsegu. Vodjo notranjih organizacijskih enot imenuje generalni direktor policije na predlog direktorja policijske uprave. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorne direktorju policijske uprave.

V sklopu Urada kriminalisti�ne policije deluje tudi oddelek za kriminalisti�no tehniko, ki nudi strokovno pomo� pri opravljanju kriminalisti�no tehni�nih oogledov, opravlja dolo�ena laboratorijska dela ter izdeluje manj zahtevna strokovna mnenja in ekspertize. Oddelek je razdeljen na dve skupini : - skupino za operativo - skupino za daktiloskopijo

Skupina za operativo se ukvarja :

• s pregledom avtomobilov • z mamili • z mehanskimi sledovi • z mikro sledovi • z biološkimi sledovi • s fizikalnimi sledovi Skupina za daktiloskopijo pa se ukvarja : • z obdelavo sledov papilarnih linij in njihovo primerjavo • s sledovi obuval • s fotografijo



Zahtevnejša strokovna in izvedenska mnenja ( to so vsa tista, ki jih na oddelku za kriminalisti�no tehniko na PU ne moremo opraviti - preiskava mikrosledi, DNK ... ), pa opravlja Center za forenzi�ne preiskave ( CFP ) v Ljubljani, ki deluje v sklopu Generalne policijske uprave in je stopnjo višje od oddelkov za kriminalisti�no tehniko na Policijskih upravah. 2.2 DAKTILOSKOPIJA Ime daktiloskopija izvira iz grške besede daktilos ( prst ) in skopein ( gledati ). Daktiloskopirati pa pomeni odvzeti osebi odtis prstov, dla ni in je najzaneslivejše sredstvo za identifikacijo oseb. Površina kože na prstih, dlaneh in podplatih ni gladka, ampak je sestavljena iz vzporednih ukrivljenih �rt, ki sestavljajo na prvih �lenkih prstov razli�ne vzorce. Te drobne izbo�ene �rte imenujemo papilarne �rte – linije, ki spadajo med eno najpomebnejših prou�evanj na podro�ju kriminalisti�ne tehnike. 2.2.1 KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED NASTANKA IN RAZVOJA

DAKTILOSKOPIJE Prstne odtise najdemo že v starih listinah Asircev in Babiloncev. Že v 8. stoletju so na Kitajskem uporabljali prstne odtise pri overovitvi dokumentov in za identifikacijo oseb. Na Japonskem, pa je bil v navadi tako imenovani ¨krvavi pe�at ¨, to je odtis krvavega palca. V stari Gr�iji in v starem Rimu so prav tako uporabljali prstne odtise za razli�ne namene, vendar ni dokazano, ali so ti odtisi imeli kakšno vrednost. Znastveno so za�eli v Evropi preu�evati papilarne �rte šele v 17. stoletju. Italjanski anatom Marcellus MALPIGHIUS je leta 1686 prvi napisal strokovno razpravo o papilarnih �rtah ter o funkcijah in obliki kože. V razpravi, ki jo je leta 1823 napisal �eški profesor fiziologije Jana PURKYNEJA, ki je med drugim predlagal tudi klasifikacijo prstnih odtisov na devet osnovnih vzorcev, kar je zelo pomemben dogodek v zgodovini daktiloskopije. V nadaljevanju bom omenil še nekaj mož, ki so odlo�ilno vplivali na razvoj daktiloskopije in uvedbo le - te v policijo po vsem svetu.



William J. HERSCHEL William J. HERSCHEL, uslužbenec britanske uprave, ki je živel v Džanpurju (Indija), je leta 1858 za�el prou�evati prstne odtise, da bi prepre�il razli�ne zlorabam, pri izpla�evanju pokojnin upokojenim indijskim vojakom. Vojaki so si bili med sabo zelo podobni, nekateri so imeli celo iste priimke, tako da jih Evropejec ni mogel lo�iti med sabo. Nekateri upokojeni vojaki so za�eli to izkoriš�ati in so dvigovali pokojnine tudi dvakrat do trikrat mese�no. HERSCHEL je zato vsaki osebi, ki je bila upravi�ena do kakšnega pla�ila, odvzel prstne odtise in sicer, odtis desnega kazalca in sredinca. Ob izpla�ilu pokojnine je moral prejemnik potrditi prejem s svojim prstnim odtisom, ki ga je nato primerjal s prej odvzetim odtisom. Za izdelovanje odtisov se je uporabljala navadna pe�atna barva. Zlorabe so se od takrat najprej zelo zmanjšale. ( Thorwald, 1967 ) HERSCHEL je tudi ugotovil, da se z leti ljudje na zunaj spreminjajo ( odpadejo lasje, obrazne poteze se spremenijo ), medtem ko se papilarne �rte – linije na prvih �lenkih prstov z leti ne spremenijo. Zato je predlagal, da bi prstne odtise za�eli uporabljati tudi v tamkajšnih zaporih za identificiranje povratnikov, vendar so njegov predlog zavrnili. Dr. Henry FAULDS V Tokiju se je popolnoma neodvisno od ostalih, v istem �asu kot Herschel, s prstnimi odtisi sre�al tudi škotski zdravnik Henry FAULDS. Dr. Faulds je od leta 1879 do 1880 zbral in razporedil veliko zbirko prstnih odtisov ter jih primerjal med seboj. Postavil je tudi vprašanje, ali lahko in koliko dednost vpliva na vzorce papilarnih linij. Prav tako je napisal knjigo o pomenu prstnih odtisov za identifikacijo storilca ter o na�inu odvzemanja – jemanja odtisov vseh desetih prstov. Bil je prvi, ki je svoje teoreti�no znanje uporabil v praksi, saj je na podlagi najdenih krvavih prstnih sledov na kraju kaznivega dejanja uboja ugotovil storilca. Francis GALTON Znani angleški antropolog in anatom se je rodil leta 1882 v Birminghanu. Galtona je najprej zanimala antropometrija in ko je bil povabljen s strani kraljevske družbe, da bi predaval o Bertillonovem antropometri�nem sistemu, ki naj bi ga uvedli tudi v Angliji, je ob pripravljanju na predavanje za�el raziskovati tudi sorodna znanstvena



podro�ja in se tako seznanil s Herschelovimi in Fauldsovimi deli. Uvidel je, da daktiloskopija obeta mnogo ve� kot bertilonaža. Tako je hotel ugotoviti : - ali ostanejo prstni vzorci nespremenjeni celo življenje in ali so pri vsakem vzorcu

take idividualnosti, da bi po njih bilo mogo�e spoznati – identificirati dolo�eno osebo;

- ali bi se dali prstni odtisi tako klasificirati, da bi se karton takšne osebe ( ki je že bila registrirana ), pa je ob ponovni registraciji brez dokumentov ali jih no�e dati oziroma jih nima, lahko poiskali v kartoteki.

Tako je F. Galton leta 1892 po temeljitem prou�evanjem objavil knjigo z naslovom ¨ Finger Prints ¨ ( Prstni odtisi ). V njej je spregovoril o registracijskem postopku in o sistemu klasifikacije prstnih odtisov. Žal ta knjiga za prakti�no rabo ni bila primerna. Jan VUCETICH Rodil se je leta 1858 na Hvaru in kot mladeni� emigriral v Argentino. Tam se je zaposlil pri policiji in postal šef statisti�nega policijskega urada. Leta 1894 je objavil knjigo ¨ Dactiloscopia comparada ¨ v kateri je opisal svoj klasifikacijski sistem, ki ima za osnovo �rke in številke. Bil je med prvimi, ki je sistemati�no uporabljal prstne odtise za identificiranje storilcev. Že leta 1891 je za�el jemati prstne odtise zapornikov in sestavljati desetprstno daktiloskopsko kartoteko. Ker je bil njegov sistem tako enostaven, se je kmalu razširil po južnoameriških državah in drugje po svetu. Edvard HENRY S štirindvajsetimi leti je odšel iz Anglije v Indijo, kjer je pozneje postal generalni inšpektor Bengalske policije. Henry je zelo pomemben za daktiloskopijo, saj je leta 1896 dolo�il pet osnovnih vzorcev, ki se pojavljajo na prstih in vse skupaj objavil v knjigi, ki je izšla v Londonu leta 1901 pod naslovom ¨Classification and Uses of Finger Prints¨ (Klasifikacija in uporaba prstnih odtiskov). Ti osnovni vzorci so : enostavni lok ( arcus A – vzorci ) jelkasti lok ( T – vzorci ) radialna zanka ( R – vzorci )



ulnarna zanka ( U – vzorci ) krožni vzorec ( W – vzorci ) S to dolo�itvijo je zelo poenostavil na�in dela, saj so lahko storilce razporedili - klasificirali na pet osnovnih vzorcev . Tako so lahko hitro preverili, ali je storilec že bil obravnavan za kakšno kaznivo dejanje. Ta sistem se je hitro razširil po svetu pod imenom Galton – Henryjev klasifikacijski sistem. Pri nas v Sloveniji se uporablja tako imenovani dunajski klasifikacijski sistem, ki je dobil ime po Karmillu Windtu in Siegmundu Kodi�eku, ki sta leta 1904 ob prevodu Henryjeve knjige v nemš�ino, vpeljala manjše spremembe. 2.2.2 OSNOVNE KARAKTERISTIKE PRSTNIH ODTISOV IN PRSTNIH SLEDOV Po dolgih letih znanstvenega prou�evanja so ugotovili, da daktiloskopija temelji na nekaterih pomembnih fizioloških lastnostih papilarnih linij, na katere se opira še danes. Na podlagi teh spoznanj je mogo�e rešiti veliko primerov: - identificirati pogrešane umorjene osebe - registracija storilcev - ugotavljanje istovetnosti storilcev….. Tako so z znanstvenim prou�evanjem ugotovili : 1. vzorci prstov – papilarne �rte so trajni in se ne spreminjajo v življenju vse do razpadanja trupla. Z rastjo �loveka se menjajo le njihova velikost, medtem ko se osnovna oblika in zna�ilnost ne spreminjata 2. na svetu ni dveh oseb, ki bi imeli enaka vzorca prstnih odtisov 3. sledovi vzorcev papilarnih �rt ostanejo na vseh gladkih površinah, ki se jih je oseba dotaknila PRSTNI ODTIS Prstne odtise odvzamemo osebi ( živi ali mrtvi ) z namenom, da bi te odtise uporabili za primerjavo s sledovi, najdenimi na kraju kaznivega dejanja. Prstne odtise se odvzame na daktiloskopski karton. S prstnimi odtisi dolo�ene osebe lahko ugotovimo: - po prstnih sledovih, ki so bili najdeni na kraju kaznivega dejanja, ugotovimo

storilca kaznivega dejanja in mu dokažemo prisotnost na kraju dejanja



- identiteto osebe – ali je oseba navedla prave podatke - identiteto trupel 2.3 PRIKAZ DOSEDANJEGA STANJA - Sled najdena na kraju kaznivega dejanja - Odvzeta sled najdena na kraju kaznivega dejanja na �rno daktiloskopsko folijo - Preslikava sledi - Primerjava sledi z daktiloskopskimi kartoni iz zbirke osumljenih - Vstavljanje kartonov - klasifikacija - Daktiloskopsko strokovno mnenje 2.4 SLED NAJDENA NA KRAJU KD Prstne sledi oziroma sledi papilarnih linij dlani, prstov in podplatov so sledi, ki jih storilec pusti na kraju kaznivega dejanja. Na njeni podlagi lahko zanesljivo ugotovimo neznanega storilca in mu dokažemo prisotnost na kraju kaznivega dejanja. Zato imajo sledovi prstov in dlani najpomebnejšo mesto med sledovi kaznivega dejanja. Sledi papilarnih linij nastanejo na ve� na�inov: - ker so se znojni prsti odtisnili na gladko površino - ker se je na gladko površino odtisnila kri, barva, mast ali umazanija, ki se je

držala prstov - ker se je na znojne prste ob dotiku tanke prašne površine prilepil prah - ker so se prsti vtisnili v mehko snov kot so okenski kit, vosek, sveža barva ipd. - ker so se prsti vtisnili v drobno zrnato snov kot so moka, cement, mavec ipd. �e ho�emo najti sledi papilarnih linij, moramo nata�no pregledati vse predmete, ki bi se jih lahko storilec dotaknil ali jih premaknil.



Sledi papilarnih linij lahko najdemo na vseh gladkih površinah npr. steklenicah, kozarcih, okenskem steklu, na lakiranem pohištvu, na plasti�nih snoveh, na porcelanu, orožju, avtomobilskih delih, na gladkem usnju, papirju itd. Sledi papilarnih linij, ki jih najdemo, morajo biti takšne, da so na njih vidne papilarne �rte in njihove anatomske zna�ilnosti. Sledi papilarnih linij so lahko VIDNE ali NEVIDNE. VIDNE sledi papilarnih linij so tiste, ki jih je mo� videti s prostim o�esom. Med vidne prstne sledi štejemo sledi, obarvane z krvjo ali barvo, sledi vtisnjene v vosek, okenski kit, smolo ipd., ter sledi na prašnih površinah. Vidne prstne sledi, ki smo jih našli na kraju kaznivega dejanja, fotografsko zavarujemo v naravni velikosti. NEVIDNE sledi papilarnih linij pa so tiste, ki nastanejo ob dotiku znojnih prstov na gladko površino in jih moramo s posebnimi metodami napraviti vidne. Vidne in nevidne sledi papilarnih linij posnamemo s �rno daktiloskopsko folijo.To folijo jo nato prinesemo na oddelek krim. tehnike, kjer jo v fotografskem laboratoriju preslikamo v merilo 1:1 in jo s tem pripravimo za nadaljnji postopek identifikacije. IZZIVANJA NEVIDNIH SLEDI PAPILARNIH LINIJ Da bi nevidne sledi papilarnih �rt napravili vidne, jih moramo izzvati. Izzivamo jih lahko mehani�no ali kemi�no. Mehani�no izzivanje prstni sledi Prstne sledi, ki so nastale na gladki površini, izzovemo mehani�no tako, da jim naprašimo z zelo drobnim praškom, ki se prilepi na znojne sledi papilarnih �rt. Prstne sledi, ki smo jih tako napravili vidne, nato posnamemo oziroma odstranimo s površine- podlage s �rno daktiloskopsko folijo. Praški, ki jih uporabljamo, se morajo dobro oprijeti znojne sledi. Njihova barva mora tvoriti �im ve�ji kontrast s podlago. Praški ne smejo biti zrnati, niti higroskopni. Zato uporabljamo naslednje praške: - aluminijev prašek ali argentorat, je sivosrebrne barve in zelo dobro izziva sledi

skoraj na vseh gladkih površinah;



- sajast, �rn prašek, uporablja se za izivanje na nekaterih gladkih kovinah, steklu, poliranem ali obarvanem lesu, porcelanu in na drugih gladkih površinah;

- magnetni prašek, uporablja se za izzivanje prstnih sledi na papirju, steklu,

porcelanu, pohištvu, torej skoraj na vseh gladkih površinah; - grafitni prašek, je temno sive barve, z njim moramo delati previdno, ker rad

zamaže podlago; �e bi mehanski praški zaradi površine predmeta bili neu�inkoviti ali bi bila sled že stara, nevidno sled zavarujemo in jo skupaj s predmetom odnesemo v kriminalisti�no-tehni�ni laboratorij, kjer sled poskušamo izzvati z drugo metodo. Kemi�no izzivanje prstnih sledov Nevidne prstne sledi lahko izzivamo tudi z naslednjimi kemi�nimi metodami: a) z jodovimi parami b) z ninhindrinom c) s srebrovim nitratom d) s cianakrilatom a) jodove pare Kristalni jod ima to lastnost, da že pri sobni temperaturi prehaja v pare oziroma sublimira. POSTOPEK: Papir za katerega domnevamo, da so na njem prstne sledi, damo v posebno posodo ( eksikator ), na dno pa stresemo majhno koli�ino kristalnega joda in posodo zapremo. Jodove pare se usedejo na površino papirja. Sled se naredi vidna prav tam, kjer je storilec prijel papir zato, ker je s tem delno spremenil sestavo papirja in jodove pare se tam usedejo mo�neje. Sledovi na papirju se bodo temno rjavkasto obarvali Tako izzvano sled moramo takoj fotografirati, zato ker takšna sled hitro izgine – ni obstojna1. 1 VIDIC Vlado:Kriminalisti�na tehnika, Ljubljana, 1973



b) ninhidrin Ninhidrin je izredno ob�utlji reagent za dokazovanje beljakovin. Ima to lastnost , da se pri reagiranju z amino kislinami in drugimi beljakovinskimi sestvinami obarva vijoli�asto. Izredno majhna koli�ina beljakovin je tudi v znoju, zato ninhindrin uporabljamo za izzivanje nevidnih prstnih sledi na papirju. POSTOPEK: Sledi z ninhidrinom izzivamo tako, da konec lesene pali�ice, �opi�a omo�imo v pripravljen ninhidrin. Nato premažemo vso površino papirja na obeh straneh (lahko uporabljamo tudi razpršilec ). Pri normalni sobni temperaturi se bo sled pojavila že po nekaj urah, najmo�neje pa se bo obarvalo šele po 24 urah. �e ho�emo reakcijo pospešiti damo papir v sušilno napravo na temperaturo okoli 90-180 celzija za 3 do 5 minut2. c) srebrov nitrat Znoj vsebuje tudi manjšo koli�ino kuhinjske soli, ki po�asi prodira v papir in se vnjem razširja. Tako nevidno sled lahko napravimo vidno s srebrovim nitratom, saj znoj in srebrov nitrat tvorita za svetlobo ob�utljiv srebrov klorid, ki na svetlobi po�rni. POSTOPEK: Papir, na katerem so nevidne prstne sledi, premažemo z 0,5 – 3 % raztopino srebrovega nitrata v destilirani vodi in ga nato posušimo. Nato papir damo na sonce ali pod ultravioletno svetlobo in kmalu se bodo pojavile (zaradi mo�ne svetlobe) prstne sledi v temno sivi barvi. Te sledi ostanejo trajne. S srebrovim nitratom lahko izzovemo nevidne prstne sledi tudi na gostih tkaninah ( srajcah, robcih, rjuhah itd.)3. d) cianokrilat V angleš�ini mu pravijo super Glue ali superlepilo, ki je eno najsodobnejših sredstev za izzivanje in zavarovanje sledi, ki so ga odkrili po naklju�ju leta 1951. Paul M. NORKUS pa je leta 1978 opazil, da lahko s cianakrilatovimi hlapi nevidne prstne sledi naredi vidne.

2 VIDIC Vlado:Kriminalisti�na tehnika, Ljubljana, 1973 3 VIDIC Vlado:Kriminalisti�na tehnika, Ljubljana, 1973



POSTOPEK: Predmet pobrizgamo s hlapi cianakrilata, ki se veže z nekaterimi sestavinami znoja (voda, baza). Ta polimerizira vzdolž papilarnih �rt in nastane mo�na bela umetna skorja. Tako nevidni prstni sledovi postanejo vidni. V kolikem �asu bodo sledovi postali vidni je odvisno od koncentracije cianakrilata pri brizganju. Ta se lahko giblje od nekaj minut, ur ali dni. V praksi pa se ta �as giblje od ene do dveh ur. Njegove dobre lastnosti so te, da lahko tako izzvane sledove premažemo s praški4. Vidne prstne sledi nato fotografiramo. Prstna sled najdena na kraju kaznivega dejanja je ena najpomebnejših pridobljenih dokazov, da je storilec bil na kraju kaznivega dejanja. Vendar pa sama pridobljena sled še ne pomeni, da bomo storilca lahko tudi identificirali. Ko na kraju dejanja najdemo uporabno prstno sled, moramo najprej ugotoviti, �e je sploh storil�eva ( potrebno je miselna rekonstrucija gibanja storilca, da bi se ugotovilo, ali je storilec sploh lahko pustil sled na tem mestu ali pa je sled morda od doma�ih ). Zato najprej odvzamemo prstne odtise doma�im (na daktiloskopski karton) in jih nato primerjamo z najdenimi sledovi na kraju. Ko smo torej izlo�ili prstne sledi doma�inov, nam ostanejo sledi, katere lahko povežemo s storilcem kaznivega dejanja. Nato na oddelku kriminilasti�n tehnike primerjamo sledove, najdene na kraju kaznivega dejanja, z osumljenimi osebami, prav tako, pa se preveri, ali je mogo�e prstna sled s takšnim vzorcem ža v daktiloskopski evidenci. �e ugotovimo, da je sled identi�na s sledjo osumljenega, izdelamo strokovno mnenje, ki je priloga h kazenski ovadbi in velja kot dokaz. Da pa bi lahko z zagotovostjo rekli, da je prstna sled najdenega na kraju resni�no od osumljenega in izdelali strokovno mnenje, moramo vsaj malo poznati sistem klasifikacije prstnih odtisov. 2.5 KLASIFIKACIJA PRSTNIH ODTISOV Kot sem že omenil v enem od prejšnjih poglavij, površina kože na prstih, dlaneh in podplatih ni gladka, ampak je sestavljena iz vzporednih ukrivljenih �rt, ki sestavljajo na prvih �lenkih prstov razli�ne vzorce. Te drobne izbo�ene �rte – papilarne �rte, vzorce je bilo potrebno urediti tako, da bi jih lahko v kar se da kratkem �asu našli v kartotekah in da bi jih lahko primerjali s sledmi, najdenemi na kraju kaznivega dejanja, dogodka ali nesre�e.

4 VIDIC Vlado:Kriminalisti�na tehnika, Ljubljana, 1973



S tem problemom so se skozi stoletja ukvarjali razli�ni znanstveniki s podro�ja daktiloskopije, ki so na koncu prišli do naslednjih spoznanj o vzorcih na prstih �lenkov. Vzorce prstnih odtisov so razdelili na skupine: a) enostavni ali �isti loki Ä¨ (arcus) b) jelkovi loki ¨T¨ (tented arches) c) zankasti vzorci Ü¨ ali ¨R¨ (loop) d) vrtin�asti ali krožni ¨W¨ ( wierbel) a) Enostavni ali �isti lok Za te vzorce je zna�ilno, da potekajo vse papilarne �rte v obliki lokov z ene strani prsta na drugo. Ti vzorci nimajo praviloma izrazite delte* in jih ozna�ujemo z Ä ¨. *Delta je trikotna tvorba na prstnem odtisku, ki jo oblikujeta dve razhajajo�i se papilarni �rti, ali pa ena papilarna �rta, ki se cepi na dva kraka, izmed katerih poteka eden nad jedrom vzorca, drugi pa pod njim. Slika 1: �isti lok b) Jelkovi loki Ti vzorci spadajao v posebno skupino lo�nih vzorcev in so zna�ilni po tem, do se sredi tega vzorca vzpenjajo od spodnje vodoravne papilarne �rte v ve� ali manj navpi�ni smeri ena ali ve� papilarnih �rte, ki tvorijo hkrati os tega vzorca. Na to os se naslanjajo na obeh straneh druge poševne potekajo�e papilarne �rte, pri �emer dobi vzorec videz jelke s svojimi vise�imi vejami. Jelkovi vzorci se ozna�ujejo s �rko ¨ T ¨. Slika 2: jelkov lok



c) Zankasti vzorci Pri zankastih vzorcih potekajo papilarne �rte z ene strani prsta proti središ�u, kjer napravijo zavoj in se vra�ajo na isto stran prsta ter pri tem izoblikujejo zanko. Zanke lahko imajo obliko �iste zanke, bo�nega reketa in centralnega reketa. Teh odtiskov je okoli 65 %. Zankaste vzorce delimo po položaju njihove odprtine in sicer na: - Ulnarne, ustje zanke je obrnjeno proti ulnarni kosti. To je proti, tisti kosti, ki je v

podlahti na strani mezinca.Ulnarno zanko ozna�imo z ¨ U ¨. - Radialne, ustje zanke je obrnjeno proti radialni kosti, to je proti kosti v podlahti,

ki je na strani palca. Radialno zanko ozna�ujemo z ¨R ¨. Slika 3: zankasti vzorec d) Vrtin�ast ali krožni vzorec Vrtin�asti ali krožni vzorci so vzorci, ki imajo kakršno koli vrtin�asto obliko in tvorijo v središ�u odtiska kroge, ovale, elipse, spirale, dvojne spirale, dvojne zanke, dvoj�ke, rekete in druge podobne vzorce. Vrtin�asti ali krožni vzorci imajo najman dve delti. Teh vzorcev je okoli 30 %. Središ�e krožnih vzorcev je izpolnjeno s koncentri�nimi krožnimi ali elipti�nimi papilarnimi �rtami, v�asih pa s papilarnimi �rtami v obliki enojne ali dvojne spirale. Med sestavljene vzorce spadajo dvojne zanke, dvoj�ki in reketi in sicer zato, ker so sestavljeni iz zanke in kakšnega krožnega vzorca, ali pa iz dveh zank. Za klasifikacijo ta porazdelitev ni pomembna, ker se vsi vzorci ozna�uje z ¨ W ¨.



Slika 4: vrtin�asti ali krožni vzorec GLAVNA KLASIFIKACIJA Vzorce prstnih odtisov razdelimo v dve skupini : - L (Loop), ki vsebuje vse zanke, loke in jelkove loke, - W (Whorl), ki vsebuje vrtin�aste, sestavljene in slu�ajne vzorce. Na daktiloskopskem kartonu, na katerega odvzameo prstne odtise, so zgoraj odtisnjeni prsti desne roke, spodaj pa prsti leve roke in sicer od palca do mezinca. Daktiloskop, ki klasificira, bo nad posamezne odtiske prstov vpisal oznake vzorcev (v prostor nad posameznimi odtiski); na primer A za lo�ni, T za jelkov lok in W za krožni odtisek. Namesto zankastih vzorcev R in U pa bo zaradi enostavnosti narisal samo kratki poševni �rti in sicer v smer, v katero je zanka odprta. Ko je daktiloskop dolo�il vzorce odtiskom prstov, za�ne sestavljati osnovno formul (števil�ni del formule), s katero ozna�ujemo mesto v kartoteki, kamor je treba vložiti karton. Ta se napiše v obliki ulomka. Vrednost števil�nega ulomka dolo�ajo samo krožni ¨ W ¨ vzorci posameznih prstnih odtiskov. Ostali vzorci so brez vrednosti. Vse prste desne in leve roke nato razdelimo v pare ( palec in kazalec desne roke, sredinec in prstanec desne roke, mezinec desne roke in palec leve roke itd. ). Prvi par, �e ima krožni vzorec ¨ W ¨, ima vrednost 16, drugi par vrednost 8 – krožni vzorec ¨W ¨, tretji par vrednost 4, �etrti par vrednost 2 in zadnji par vrednost 1. Vrednosti parnih prstov, desnega kazalca in prstanca ter levega palca, sredinca in mezinca seštejemo, dodamo še vrednost 1 in vsoto vpišemo v števec.



Vrednost neparnih prstov desnega palca, sredinca, mezinca ter levega kazalca in prstanca seštejemo, dodamo vrednost 1 in vsoto vpišemo v imenovalec ulomka. Števcu in imenovalcu dodamo vrednost 1 zato, da bi dobili ulomek ( števil�ni del formule) tudi v primerih, ko med prstnimi odtiski ni nobenega krožnega vzorca ¨W ¨. V primeru, da je števil�na vrednost ulomka 1/1- tedaj ni nobenega krožnega vzorca ¨W ¨, �e pa je števil�na vrednost ulomka 32/32, so krožni vzorci na vseh prtsnih odtisih. Tako je mogo�e iz števil�nega dela formule takoj ugotoviti, pri katerih prstih so krožni odtiski. PODKLASIFIKACIJA V skupino zankastih vzorcev spada najve�ji del odtiskov (okoli 65%), zato jo je potrebno podklasificirati. Zlasti za skupino 1/1, ki se sestoji iz tako imenovanih L – vzorcev (jelkovi vzorci). Ta na�in podklasifikacije se uporablja tudi za podklasifikacijo ostalih skupin. Najprej upoštevamo oba kazalca in pogledamo, �e imata vzorec A,T, R ali U ter ugotovitve vpišemo v formulo. Oznako kazalca desne roke vpišemo v števec, oznako kazalca leve roke pa v imenovalec. Radialne in ulnarne vzorce pa razdelimo po številu papilarnih �rt na posameznem prstu in sicer: - med zunanjim in notranjim terminusom preštejemo do devet �rt in ozna�imo s

�rko ï ¨, - �e pa preštejemo deset ali ve� papilarnih �rt, to ozna�imo s �rko ö ¨ Oznaki ï ¨ ali ö ¨ desne roke vpišemo v formulo v števec, leve roke pa v imenovalec. Prav tako preštejemo papilarne �rte pri mezincu desne roke in število napišemo na koncu formule nad števcem. 1 U i i o i 16 (oblika formule ) 1 U o i o o PODKLASIFIKACIJA KROŽNIH VZORCEV Skupina z vrednostjo 32/32 je skupina v kateri imajo vsi odtiski prstov na kartonu krožne vzorce. Podklasifikacijo izvršimo na podlagi tako imenovanega sledenja papilarnih �rt.Krožni vzorci imajo najmanj dve delti. Njegova kraka sta lahko zgoraj – potekata nad jedrom vzorca in spodaj – poteka ta pod njim. S sledenjem spodnjega kraka leve delte, lahko pridemo:



- nad spodnji krak desne delte - pod spodnji krak desne delte - naravnost v spodnji krak desne delte Tako ozna�imo z : ¨ i ¨ - �e pride spodnji krak leve delte nad spodnji krak desne delte in, �e so med njimi tri ali ve� papilarne �rte ö ¨ - �e se kon�a spodnji krak leve delte za tri ali ve� papilarnih �rt pod spodnjim krakom desne delte ¨m ¨ - spodnji krak leve delte pride v spodnji krak desne delte Do podklasifikacije prstnih odtisov ne pride v primeru, �e so na palcu, sredincu, prstancu in menzincu na desni ali levi roki vzorci Ä ¨, ¨ R ¨ in ¨T ¨. Ker je klasifikacija po tem sistemu precej zapleten in zamuden proces, se v podrobnosti o podklasifikacij Ä ¨, ¨T ¨, ¨R ¨, Ü ïn ¨W ¨ ne bom spuš�al, ampak bom prešel na organizacijski sistem vlaganja teh daktiloskopskih karotnov v kartoteke. DAKTILOSKOPSKE KARTOTEKE Vse policije po svetu, kakor tudi pri nas na policijskih upravah, vodijo daktiloskopske kartoteke, ki nam omogo�ajo vpogled v to, katera oseba je že bila daktiloskopirana in omogo�a ugotavljanje istovetnosti storilcev kaznivih dejanj, povratnikov in njihovo identifikacijo in identifikacijo mrtvih oseb. V Sloveniji se vodijo naslednje kartoteke: - splošna ali desetprstna daktiloskopska kartoteka - monodaktiloskopska ali enoprstna kartoteka - kartoteka odtisov dlani - kartoteka neidentificiranih sledovi, najdenih na kraju kaznivega dejanja Splošna daktiloskopska kartoteka Vodi se lo�eno za moške in ženske. Odtise prstov vzamemo osumljencu na dva daktiloskopska kartona: - imenski karton ali daktiloskopski kontrolnik - Daktiloskopski karton ima na sprednji strani odtis desnega kazalca, na hrbtni strani pa skupni odtis štirih prstov ( razen palca) leve in desne roke. Prav tako je na tem kartonu formula, prepisana iz splošnega daktiloskopskega kartona, osebni podatki o storilcu, njegov osebni opis in fotografija v treh pozah. Ti kartoni so vloženi v posebno kartoteko po abecednem redu.



Slika 5 : imenski karton (sprednja stran) Slika 6 : imenski karton (hrbtna stran)



- splošni daktiloskopski karton To je karton, na katerem je odtisnjenih vseh deset prstov iste osebe. Zgoraj so odtisnjeni prsti desne roke, spodaj pa prsti leve roke. Ženski splošni daktiloskopski kartoni imajo zgornji rob rde� in so shranjeni posebej. Pri teh kartonih najprej dolo�imo formulo ( poglavje o klasifikaciji ). Vrstni red shranjevanja kartonov dolo�ajo številke in abecedne vrednosti.. Kartoni so urejeni najprej po števil�nem delu formule in to po števcih ulomkov, ki so napisani na �elu formule od 1 – 32, znotraj vsake imenovane serije pa so kartoni urejeni po imenovalcih istega ulomka. V vsaki izmed navedenih skupin uredimo kartone po vzorcih pri obeh kazalcih. Najprej vložimo kartone s formulami, v katerih sta oba kazalca ozna�ena z velikimi �rkami ( A/A, A/R, A/T itd.). Vseh 16 podskupin lahko razdelimo po lo�nih vzorcih na enem ali ve� prstih ( razen obeh kazalcev) na 64 podskupin. Nato sledijo formule z velikimi �rkami pri kazalcih z vzorci ä, r in t ïn formule z velikimi �rkami pri kazalcih s podklasikacijskimi oznakami - vzorci ï, o¨ pri kazalcih, sredincih, prstancih in mezincih. Kartone, ki nimajo vzorcev ä, r ali t ¨, razdelimo v kartoteki glede na štetje papilarnih �rt od i i i i do ...... o o o o i i i i o o o o Kartoni, ki imajo krožne vzorce ( kombinacije med ï, m in o ¨ ), so vklju�eni že v prej omenjeni razpored. Prav tako lahko na vrstni red kartonov z enako formulo vpliva tudi kon�no število papilarnih �rt na mezincu desne roke. �e imamo karton z enako formulo in enako število papilarnih �rt ne desni roki, razvrstimo karton po letnici rojstva daktiloskopirane osebe in �e je potrebno, še po imenih in priimkih. V splošni daktiloskopski kartoteki tako osebe iš�emo po njihovih priimkih in imenih in po njihovih daktiloskopskih formulah.



Slika 7: daktiloskopski karton (sprednja stran) Slika 8 : daktiloskopski karton (hrbtna stran)



Monodaktiloskpska kartoteka Že samo ime mono - eden nam pove, da je na kartonu otisnjen samo en prst. Ta služi za ugotavljanje storilcev kaznivih dejanj po prstnih sledovih, ki so jih pustili na kraju dejanja. To je posebna daktiloskopska metoda, ki se ukvarja s klasifikacijo posameznega prsta. Za vsako osebo izpolnimo deset karton�kov, za vsak prst posebej. Vsak prst po posebni metodi nato klasificiramo. Ko tako najdemo prstno sled na kraju kaznivega dejanja, jo po posebni metodi klasificiramo in ji poiš�emo v monodaktiloskopski karoteki odgovarjajo�o skupino prstnih odtisov. Za monodaktiloskopsko kartoteko jemljemo odtise le tistim storilcem, ki pri dejanjih puš�ajo prstno sled ( vlomilci, tatovi, roparji itd.). Monodaktiloskopske kartone vložimo v kartoteko po klasifikacijski formuli ne glede na vrstni red prstov. Slika 9 : monodaktiloskopski karton



Poleg monodaktiloskopskega kartona mora biti tudi kontrolni karton�ek. Slika 10 : kontrolni karton�ek (sprednja in hrbtna stran) Kartoteka odtisov dlani Kartoteka odtisov dlani nam služi za identifikacijo storilcev kazniviha dejanj po sledeh dlani. Ker imajo tudi dlani papilarne �rte, je možno storilca identificirati tudi po teh sledeh. Za papilarne �rte na dlaneh veljajo iste fiziološke lastnosti kot za papilarne �rte na prstih. Odtis leve in desne dlani vzamemo storilcu na poseben karton. Nato dlan klasificiramo in ji dolo�imo formulo, po kateri jo vložimo v kartoteko.



Slika 11: karton�ek za odtis dlani (sprednja stran) Slika 12 : karton�ek za odtis dlani (hrbtna stran)



Kartoteka neidentificirnih sledi To kartoteko sestavljajo kartoni prstnih sledi, ki so bili najdeni na kraju kaznivega dejanja in so ostali neidentificirani. Ti kartoni s sledmi prav tako omogo�ajo kasnejšo identifikacijo neznanih storilec. Neidentificirani sledi se morajo redno primerjati s prstnimi odtisi na novo daktiloskopiranih storilcev. 2.6 DAKTILOSKOPSKO STROKOVNO MNENJE Daktiloskopsko strokovno mnenje, ki jo poda kriminalisti�no-tehni�ni strokovnjak (daktiloskop), je verodostojen dokaz na sodiš�u. Daktiloskopsko strokovno mnenje je mnenje, ki nam poda vse potrebne podatke, da se sled najdena na kraju kaznivega dejanja ( prstna sledi, sled dlani ali sled obuvala ) sklada z odvzetim odtisom osumljene osebe. Daktiloskopsko strokovno mnenje vsebuje naslednje podatke : - o kaznivem dejanju - o kraju storitve - o �as storitve - o tem, kdo je zapustil sledove - o oškodovancu - prilogo - predmet dela Vse to napišemo v glavo strokovnega mnenja. Pod to�ko I vpišemo osnove daktiloskopske identifikacije: Identifikacija oseb na podlagi papilarnih linij je zasnovana na dolo�enih znanstveno ugotovljenih svojstvih papilarnih linij. Ta svojstva so naslednja: 1. vzorci prstov – papilarne linije, so trajni in se ne spreminjajo v življenju vse do razpadanja trupla. Z rastjo �loveka se menjajo le njihova velikost, medtem ko se osnovna oblika in zna�ilnost ne spreminjajo 2. na svetu ni dveh oseb z istimi oblikami papilarnih linij 3. sledovi vzorcev papilarnih linij ostanejo na vseh gladkih površinah, ki se jih je oseba dotaknila



Za dokaz identi�nosti sledi in odtisov je potrebno, da se primerjalna sled sklada z odtisom po obliki in posameznih anatomskih zna�ilnostih, ki predstavljajo odklon od normalnega poteka papilarnih linij. Pod to�ko II nato opišemo mesto, kjer je bila sled najdena in na�in, kako je bila sled zavarovana. To�ka III vsebuje primerjavo sledi s kraja kaznivega dejanja in z odtisom osumljenega. Opiše se, po �em se primerjalna sled s kraja kaznivega dejanja sklada z odtisom, ki ga je dal osumljenec. Njegova skladnost papilarnih linij mora biti izražena v dvanajstih karakteristikah, ki se popolnoma skladajo po obliki, položaju in medsebojnem odnosu. Te karakteristike so lahko: - vilice v desno - vilice v levo - vilice navzgor - vilice navzdol - kon�ujo�a linija navzgor - kon�ujo�a linija navzdol - kon�ujo�a linija v levo - kon�ujo�a linija v desno Te karakteristike se spreminjajo od odtisa do odtisa. V zaklju�ku pod številko IV napišemo, da na podlagi navedenih skladnosti med sporno sledjo in primerjalnim odtisom nedvomno zaklju�ujemo, da je opisano sled povzro�ila oseba, kije osumljena konkretnega kaznivega dejanja. Za lažje razumevanje se izdela še fotografska priloga, na kateri je identi�nost med spornim in primerjalnim odtisom nazorno prikazana. Fotografiji sledi in odtisa sta prikazani v naravni velikosti ter pove�ani na enako velikost. Z daktiloskopskim strokovnim mnenjem tako potrdimo, da je bil osumljeni res na kraju kaznivega dejanja. To strokovno mnenje je verodostojen dokaz na sodiš�u.





Slika 13: fotografska priloga strokovnega mnenja



3. PROBLEM IN HIPOTEZA 3.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Najpomembnejša naloga kriminalisti�nih tehnikov pri preiskavi kraja kaznivega dejanja je iskanje sledi papilarnih linij, ker so takšne sledi ne le zanesljiv in cenjen kriminalisti�no-tehni�ni dokaz, ampak imajo tudi veliko dokazno vrednost na sodiš�u, ker nedvomno dokazujejo prisotnost storilca na kraju kaznivega dejanja. Problem predstavlja identifikacija storilcev na tej podlagi, saj je to zapleten in dolgotrajen postopek, ki poleg strokovnih problemov, ki se lahko kažejo v tem, da v primeru, �e sledi nimajo centra – vzorca, ali �e storilec ni nakazan oz. znan, identifikacija sploh ni mogo�a, ali pa je zelo otežena, povzro�a še vrsto problemov tehni�ne narave kot so npr. iskanje prostora za hrambo obsežnih zbirk in �asovna izguba pri brskanju po obsežnih kartotekah ter pošiljanju kartonov upravam po vsej državi. 3.2 HIPOTEZA Obravnavani problem je prikazan z naslednjimi hipotezami: 1. Daktiloskopska zbirka je zelo obsežna, zato nastane problem pri shranjevanju daktiloskopskih kartonov. 2. Sled, ki je brez centra, je neuporabna, ker ji ne moremo dolo�iti vzorca, ki je bistvenega pomena za identifikacijo vzorca. 3. Storilec kaznivega dejanja mora biti nakazan, da lahko sled primerjamo z že obstoje�o zbirko daktiloskopskih kartonov. 4. Za identifikacija storilcev iz drugih policijskih uprav ali tujcev prete�e ogromno dragocenega �asa, preden dobimo daktiloskopske kartone za primerjavo oz. podatek o identifikaciji.



4. A F I S ( Automated Fingerprint Identification System ) Kaj je AFIS? AFIS je kratica za sistem za avtomatsko identifikacijo po prstnih odtisih. Omogo�a nam, da na podlagi na kraju kaznivega dejanja najdene prstne sledi, ki smo jo vnesli v ra�unalnik, poiš�emo v bazi podatkov identi�en prstni odtis. AFIS deluje na podlagi razporeditve individualnih zna�ilnosti v prostoru. Sistemi delujejo po slede�ih fazah: - osnovanje faze: vnos daktiloskopskih kartonov preko skenerjev v bazo

vnesenih daktiloskopskih kartonov, sprejemanje in shranjevanje (pri postopku sistem avtomatsko klasificira vseh deset prstnih odtisov);

- primerjava z bazo vnesenih podatkov: a) zajem vzorca: vnos prstnih odtisov oziroma prstnih sledi v sistem

preko skenerja ali kamere; b) vzor�enje: izdelana je šablona individualnih zna�ilnosti, na podlagi

�esar lahko sistem avtomatsko ozna�i individualne zna�ilnosti in opravi klasifikacijo (možno je tudi ro�no ozna�evanje individualnih zna�ilnosti in osnovnega vzorca);

- rezultat (pri odtisih je avtomatiziran, pri sledeh pa je potreben daktiloskop (ra�unanik lahko služi le za podporo)).

V nadaljevanju tega poglavja o sistemu AFIS bodo podrobneje razloženi sam princip delovanja sistema, tehni�ne lastnosti in za�etne faze organizirane uporabe sistema v Sloveniji – na�in shranjevanja prstnih odtisov v ra�unalniško bazo ( razliko med prejšnjim in sedanjim shranjevanjem daktiloskopskih kartonov ) ter uporaba le tega. 4.1 PRINCIP DELOVANJA SISTEMA AFIS AFIS – Automated Fingerprint identification system je ra�unalniški sistem za identifikacijo prstnih odtisov. Uporablja se predvsem za: - kriminalisti�ne preiskave - mejne kontrole - prosilce za azil



Glavne komponente AFIS sistema so: - delovna postaja, ki vsebuje opti�ni �italnik ali kamero - ra�unalniška baza podatkov - barvi tiskalnik visoke lo�ljivosti Visoko kvalitetni opti�ni �italnik ali kamera visoke lo�ljivosti je prva komponenta v sistemu, ki nam omogo�a, da lahko vnesemo daktiloskopski karton ali prstno sled v bazo podatkov. Opti�ni �italnik mora imeti takšno lo�ljivost, da prenese v bazo podatkov prstni odtis, ne da bi ga pri tem poškodoval ali zakril njegove karakteristike. Program nam nato sam dolo�i center prstnega odtisa – za vsak prst posebej (mono) na daktiloskopskih kartonih , ki so že vnešeni v ra�unalnik. Ko sistem tako dolo�i center prstne odtisa, za�ne primerjati prstne odtise, ki smo jih vnesli preko opti�nega �italnika ali kamere z odtisi, ki so že v bazi podatkov. Sistem torej sam primerja prsten odtise, ki smo jih vnesli z odtisi v bazi podatkov. Tako dobimo približno 100 možnih kandidatov ( najbližjih identifikacij ), ki so sicer razporejeni po verjetnostnem numeri�nem zaporedju, ni pa nujno, da je dejansko kdo prvi oz. identificiran. Ra�unalnik nam je tako izbral iz baze podatkov osebe, ki bi lahko storile kaznivo dejanje. Kon�no identifikacijo pa mora potrditi visoko usposobljen strokovnjak za daktiloskopijo. Prav tako ra�unalnik opravlja primerjavo na novo vnešenih deset prstnih odtisov z neidentificiranimi prstnimi odtisi, ki so že v bazi podatkov in primerja med sabo neidentificirane prstne sledi. 4.2 TEHNI�NE LASTNOSTI SISTEMA AFIS AFIS sistem zahteva strojno in programsko opremo. Celotni sistem deluje v okolju Windows 2000. Strojna oprema vsebuje naslednje komponente:: - digitalno kamero



- opti�ni �italnik z resolucijo 500 dpi in velikostjo najve� 27 x 40 cm, za vnašanje daktiloskopskih kartonov z odtisi papilarnih linij v bazo podatkov

- osebni ra�unalnik ( npr. Pentium II ) - laserski barvni tiskalnik visoke lo�ljivosti 1200 dpi 4.3 AFIS SISTEM ZA SLOVENIJO Center za forenzi�ne preiskave v Ljubljani, Oddelek za daktiloskopijo, opravlja dve pomembni nalogi za kriminalisti�ne tehnike po Policijskih upravah v Sloveniji: - preverja identiteto oseb, katerih prstni odtisi so v daktiloskopski zbirki ( karton�ek z 10 odtisi – TP ) - ugotavlja identiteto storilcev kaznivih dejanj s primerjavo prstnih sledi ( prstna

sled – LP ) in prstnih odtisov iz daktiloskopske zbirke Na daktiloskopiji torej opravljajo primerjavo : - TP/TP - LP/TP in LP/USL (USL – neidentificirana prstna sled, ki gre v zbirko

neidentificiranih prstnih sledi ) Tako so na podlagi prstne sledi v letu 2001 identificira okoli 320 storilcev kaznivih dejan. AFIS (sistem za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov ) se nahaja na centralni lokaciji GPU UKP Centra za forenzi�ne preiskave v Ljubljani Oddelku za daktiloskopijo. AFIS-a sistem za Slovenijo je na centralni lokaciji globalno razdeljen v tri sklope: 1. Strojna in programska ra�unalniška oprema 2. Centralna zbirka prstnih odtisov in odtisov dlani 3. Centralna zbirka neidentificiranih sledi papilarnih linij



1. STROJNA IN PROGRAMSKA RA�UNALNIŠKA OPREMA Sistem AFIS podjetja PRINTRAK vklju�uje dve delovni postaji, ki omogo�ata vnos prstnih odtisov, odtisov dlani in neidentificiranih sledi papilarnih linij preko ¨scannerjev öz. kamere. AFIS sistem tako vklju�uje dolo�eno posebno izdelano opremo za snemanje, vnos - shranjevanje, obdelovanje, primerjanje prstnih odtisov in sledov, kakor tudi odtisov dlani5. AFIS sistem za Slovenijo vsebuje : - glavni pomnilnik- strežnik 200.000 TP (karton�ek z desetimi odtisi) 15.000 LT ( prstna sled) 50.000 PP - delovno postajo z opti�nim �italnikom in kamero za sledi - postajo za printanje z opti�nim �italnikom - tiskalnik za tiskanje desetprstnih kartonov - barvni laserski tiskalnik – priprava strokovnega mnenja Neobvezne komponente sistema pa vsebujejo visoko resolucijsko digitalno kamero in visoko resolucijsko napravo za opti�no od�itavanje in tiskanje za razli�ne tipe izpisov ( od enostavnih do najbolj kompliciranih ).

5 http://printrakinternational.com



Slika 14: tipi�ni AFIS sistem - Glavni pomnilnik – strežnik Strežnik dolo�a ujemanje odtisov s sledjo, skladiš�i sledi in odtise. Ima takšne komponente, da deluje na UNIX 5.1 sistem in na Windowsih 2000. Glavni pomnilnik – strežnik je nameš�en v prostorih službe za informatiko in telekomunikacij GPU. Strežnik vzdržuje štiri podatkovne baze sistema AFIS : 1. podatkovno bazo prstnih odtisov – gre za identificirane prstne odtise 2. podatkovna baza odtisov dlani – gre za identificirane odtise dlani 3. podatkovna baza sledi – gre za neidentificirane prstne in dlan�ne sledi 4. podatkovna baza primerjav – gre za ugotavljanje primerjave; ugotavljanje

ujemanja sledov in odtisov



- Delovna postaja Vsebuje nešteto razli�no sestavljenih delovnih postaj, ki jih uporablajmo za skeniranje sledi, skeniranje prstnih in dlan�nih odtisov na karticah, izvrševanje kontrol kvalitete in ponoven vpogled v rezultate preiskave ( primerjave). Delovna postaja je nameš�ena na oddelku za daktiloskopijo Centra za forenzi�ne preiskave v Ljubljani. Delovna postaja vklju�uje: - Postajo za tiskanje Ima ve� razli�nih funkcij – tiskanje prstnih in dlan�nih odtisov in zna�ilnosti sledi. Postaja za tiskanje je lo�ena v svojih funkcijah od skenerja in delovnih postaj za sledi. - Postajo z opti�nim �italnikom Je oblikovana za skeniranje kartonov prstnih in dlan�nih odtisov, za avtomatsko obdelavo odtisov dlani in prstov, za vnos demografskih podatkov. Ta postaja ima sposobnost, da posamezne posebnosti prstnega odtisa ali odtisa dlani avtomatsko skenira. Ko karton z odtisi prstov ali dlani skeniramo se s pomo�jo softwara izlo�ijo posebnosti, rezultate raziskave se predložijo strežniku. Ta proces poteka avtomatsko, brez potrebe vklju�evanja operaterja. Hkrati ima operater to možnost, da kadarkoli odtise stiskane in jih pripravi za primerjavo. - Postajo za sledove Ta postaja omogo�a vnos sledi, slikovne pove�ave, urejanje in tabeliranje (izdelava diagramov) sledi in iskanje posebnosti oz. zna�ilnosti teh. Hkrati omogo�a na ekranu rotacijo sledi, prikaz posebnosti v zrcalnem (nasprotnem) pogledu, sposobnost izdelave kontrastov ali osvetlitve sledi. Posamezna podro�ja se lahko pove�ajo do 400x. Te sledove lahko prikažemo na zaslonu ali jih stiskamo. Postaja za sledi je opremljena z visoko resolucijsko digitalno kamero, s katero snemamo sledi in visokoresulucijskim skenerjem.



- Postajo za vpogled v rezultate oziroma za v že vnesene podatke Omogo�a vpogled v sledi, podatkovne podatke, odtise. Ne omogo�a pa vnosa, izbrisa ali urejanja podatkov, ki so že v spominu. 2. CENTRALNA ZBIRKA PRSTNIH ODTISOV IN ODTISOV DLANI V sistem AFIS so vneseni vse tiste osebe, ki so daktiloskopirane v skladu z 2 in 3 odstavkom 149. �lena Zakona o kazenskem postopku in 59. �lenom Zakona o policiji. - 149. �len Zakon o kazenskem postopku ( II ) Organi za notranje zadeve smejo fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, vzeti tudi njegove prstne odtise in bris ustne sluznice. �e je to nujno, da se ugotovi njegova istovetnost, ali v drugih primerih, ko je to pomembno za uspešno izvedbo postopka, smejo njegovo fotografijo tudi objaviti. potrebno ( III ) �e je treba ugotoviti, �igavi so prstni odtisi na posameznih predmetih, smejo organi za notranje zadeve jemati prstne odtise, za kater je verjetno, da so utegnile priti v dotik z njimi. - 59. �len Zakona o policiji Policija upravlja zbirke osebnih podatkov, ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje tudi evidenco daktiloskopiranih in fotografiranih oseb Glede na vsebino prej citiranih zakonskih dolo�il pomeni, da so v sistemu AFIS osebe: 1. za katere obstaja sum, da so storile kaznivo dejanje 2. za katere se v nujnih primerih lahko ugotavlja identiteta 3. katerih identiteta se je ugotavljala zato, ker je bilo to nujno



Prav tako so v sistem AFIS vnesene vse tiste osebe, ki so bile daktiloskopirane kot : 1. osebe, ki so ilegalno prestopile državno mejo 2. osebe, ki so prestopile državno mejo in se nahajajo v državi brez osebnega

dokumenta 3. osebe, ki uporabljajo ponarejene dokumente 4. prosilci za azil Tako je do sedaj v ra�unalniški bazi sistema AFIS že 98.500 storilcev kaznivih dejanj. To so daktiloski kartoni oseb ( stari kartoni), ki so bili daktiloskopirani do leta 2001. Kartone je bilo potrebno najprej opremiti s �rtnimi kodami in ustreznimi številkami, na podlagi katerih so prepoznavni v sistemu AFIS. Vnos prstnih odtisov in odtisov dlani v AFIS sistem poteka preko opti�nega �italnika. Obrazci, ki se vnašajo preko opti�nega �italnika v ra�unalniško bazo so novi in so usklajeni z zahtevami Interpola. Tako sedaj obstaja samo en obrazec za odvzem prstnih odtisov, kar je zelo skrajšalo in poenostavilo postopek jemanja prstnih odtisov.



Slika 15: daktiloskopski karton ( sprednja stran)



Slika 16 : daktiloskopski karton ( hrbtna stran)



Nove daktiloskopske kartone se vnaša v sistem AFIS samo s CR številkami in ustreznimi �rtnimi kodami. Vnos na takšen na�in zagotavlja popolno zaupnost osebnih podatkov. Na podlagi CR številke in �rtne kode bo z ustreznimi pooblastili preko policijske ra�unalniške FIO baze mogo�e ugotoviti demografske zna�ilnosti oziroma identiteto osebe na katero se CR številka in �rtna koda nanaša. Zaradi navedenega daktiloskopskega kartona ni potrebno klasificirati in jim dolo�ati daktiloskopsko formulo, kar mo�no poenostavi sistem. Prav tako je zagotovljeno samodejno obveš�anje preko ra�unalniškega omrežja o osebah glede izbrisa obsodbe ali kazni in zastaranju pregona, kar je skladno s 63. �lenom Zakona o policiji. Po preteku rokov iz omenjenega �lena se prstni odtisi oziroma odtisi dlani, ki se nanašajo na takšne osebe arhivirajo, kar je v skladu s 64. �lenom Zakona o policiji. Na centralni lokaciji GPU SKP Center za forenzi�ne preiskave se nahaja tudi zbirka prstnih odtisov in odtisov dlani na kartonih, ki so po ustreznem zaporedju CR številke. 3. CENTRALNA ZBIRKA NEIDENTIFICIRANIH SLEDI PAPILARNIH LINIJ Kot je bilo že omenjeno se vnašajo v sistem AFIS le neidentificirane sledi papilarnih linij, ki morajo zadostiti naslednjim pogojem: - sledi morajo biti uporabne za identifikacijo - opravljen mora biti izlo�itveni postopek doma�ih oseb, kar se mora opraviti na posameznih Policijskih upravah - na posameznih policijskih opravah mora biti predhodno opravljena daktiloskopska primerjava z morebitnimi konkretno nakazanimi osumljenci Ker se vnos v merilu 1:1 preslikanih oz. fotografiranih, neidentificiranih sledi papilarnih linij v sistem AFIS opravlja preko opti�nega �italnika ali digitalne kamere, je s tem omogo�en tudi vnos sledi direktno s predmeta, na katerem se preiskovana sled nahaja. Za pošiljane sledi se uporabljajo posebni, na novo izdelani obrazci, ki so prav tako usklajeni z zahtevami Interpola. Poleg centralne zbirke neidentificiranih sledi papilarnih linij v sistemu AFIS se na centralni lokaciji GPU SKP Center za forenfi�ne preiskave nahaja tudi zbirka preslikanih neidentificiranih sledi papilarnih linij.



Slika 17: obrazec za pošiljanje sledi ( sprednja stran)



Slika 18: Obrazec za pošiljanje sledi (hrbtna stran)



4.4 DAKTILOSKOPSKO STROKOVNO MNENJE Strokovno mnenje, ki ga poda kriminalisti�no-tehni�ni izvedenec, nam odgovori na vprašanja o tem, ali se sled ( prstna sledi, sled dlani ali sled obuvala ), najdena na kraju kaznivega dejanja ujema oz. sklada z odvzetim odtisom osumljene osebe. Strokovno mnenje vsebuje podatke o : - kaznivem dejanju - kraju storitve - �asu storitve - tem, kdo je zapustil sledove na kraju dejanja - oškodovancu Vsebuje še: - prilogo - predmet dela Vse to napišemo v glavi strokovnega mnenja. Pod to�ko I vpišemo predmet strokovnega mnenja . ki je ugotavljanje identi�nosti prstne sledi, najdene na kraju kaznivega dejanja in prstnega odtisa osumljenega. Pod to�ko II nato opišemo mesto, kjer je bila sled najdena in na�in kako je bila sled zavarovana. Pod to�ko III vpišemo osnove daktiloskopske identifikacije: Identifikacija oseb na podlagi papilarnih linij ja zasnovana na dolo�enih znanstveno ugotovljenih svojstvih papilarnih linij. Ta svojstva so naslednja: 1. vzorci prstov – papilarne linije, so trajni in se ne spreminjajo v življenju vse do razpadanja trupla. Menjajo se z rastjo �loveka le njihova velikost, medtem ko se osnovna oblika in zna�ilnost ne menjujejo 2. na svetu ni dveh oseb z istimi oblikami papilarnih linij 3. sledovi vzorcev papilarnih linij ostanejo na vseh gladkih površinah, ki se jih je oseba dotaknila Za dokaz identi�nosti sledi in odtisov je potrebno, da se primerjalna sled sklada z odtisom po obliki in posameznih anatomskih zna�ilnostih, ki predstavljajo odklon od normalnega poteka papilarnih linij. To�ka IV vsebuje primerjavo sledi s kraja kaznivega dejanja z odtisom osumljenega. Opiše se, po �em se primerjalna sled s kraja kaznivega dejanja sklada z odtisom, ki ga je dal osumljenec. Njegova skladnost papilarnih linij mora biti izražena v desetih karakteristikah.



Prav tako se poda slikovna priloga, ki je sestavni del strokovnega mnenja, je na levi strani sled najdena na kraju kaznivega dejanja in na desni strani pove�an prstni odtis osumljenega. Pod številko V podamo sklep, da je na kraju kaznivega dejanja zavarovana prstna sled identi�na odtisu osumljenega.



Slika 19: ob podpori sistema AFIS identificirana prstne sled



Slika 20: ra�unalniška priloga zavarovane sledi in odtisa



4.5 UPORABA SISTEMA AFIS V SLOVENIJI Na podlagi razporeditve individualnih karakteristik papilarnih linij nam sistem AFIS omogo�a daktiloskopske primerjave: - desetprstnih odtisov z bazo desetprstnih odtisov ( ugotavljanje identitete oseb ali trupel) - neidentificiranih sledi papilarnih linij z bazo odtisov papilarnih linij ( identifikacija sledi) - neidentificiranih sledi papilarnih linij z bazo neidentificiranih sledi papilarnih linij ( medsebojna identifikacija med sledmi ) - odtisov papilarnih linij z bazo neidentificiranih sledi papilarnih linij ( identifikacija sledi in s tem identifikacija osumljenca) Sistem za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov - AFIS je tako ra�unalniško podprt sistem, ki pomeni pomo� daktiloskopskem strokovnjaku pri identifikaciji prstnih odtisov, ko nimamo nakazanega osumljenca. Z uvedbo tako imenovanih ¨live scannerjev¨ na mejnih prehodih in na posameznih Policijskih upravah, pa bo omogo�eno permamentno ugotavljanje identitete oseb v postopku in takojšnjo ugotovitev ali je oseba v postopku že bila daktiloskopirana, kar bo bistveno skrajšalo postopek za ugotavljanje identitete. Da bo sistem za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov - AFIS deloval, pa je zelo pomembno kvalitetno in strokovno delo na kriminalisti�nih tehnikah na Policijskih upravah na Uradu kriminalisti�ne policije v Republiki Sloveniji.



5. ZAKLJU�EK Sistem avtomatske identifikacije po prstnih odtisih je eden od uspešnejših izražanj sodobne znanosti, katere teme so medsebojna �loveška primerjava. Dejstvo je, da je vsak prstni odtis edinstven in da niti dva �loveka nimata enakih prstnih odtisov. Zato potek znanstvenih odkritji vodi prav v to smer razlikovanja oseb, katerih posamezne zna�ilnosti si niso identi�ne. Sposobnost odkrivanja in uporaba teh zna�ilnosti je odvisna od sposobnosti današnje tehnologije. Ra�unalniški sistem predstavlja uspešno rešitev za potrebe daktiloskopije, predvsem za vprašanja, kot so: - hitra zmožnost shranjevanja in primerjava obsežnih daktiloskopskih zbirk - porast složnosti v klasifikacijah in primerjalnih kriterijih - eliminacija potreb po velikih prostorskih skladiš�ih zbirk daktiloskopskih kartonov Sistem AFIS tako omogo�a hitrejšo in bolj natan�no identifikacijo osumljenih, tudi �e prej niso nakazani oziroma niso znani. Uspešno odpravlja probleme klasificiranja daktiloskopskih kartonov in njihovo shranjevanje oz. skladiš�enje ter uvaja centralno zbirko, do katere imajo direktno ra�unalniško povezavo vse policijske uprave v državi. Iz navedenega izhaja, da sistem AFIS odpravlja v nalogi obravnavane pomanjkljivosti dosedanjega procesa. Kljub velikim prednostim in moderni tehnologiji pa ima še vedno klju�no pomanjkljivost. Celotni sistem je namre� odvisen od �loveka – kriminalisti�nega tehnika, ki mora na koncu podati kon�no oceno o tem, ali je sporna sled, ki je bila najdena na kraju kaznivega dejanja, identi�na prstnemu odtisu, ki ga je ra�unalnik našel v bazi podatkov.



6. LITERATURA Knjige: 1. DOVŠEK, Bojan (1997): Organiziran kriminal, Unigraf , Ljubljana. 2. Dr. MAKSIMOVI�, Radojica (1995): Kriminalistika – tehnika, Policijska akademija v Beogradu, Beograd. 3. Dr. MAVER, Darko (1997): Kriminalistika, �Z Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. 4. THOWARD, Jurgen (1967): Detektivi-sto let kriminalistike,cankarjeva založba,

Ljubljana. 5. Dr. VODINELI�,Vlado (1987): Kriminalistika, Beograd. 6. Dr. VUK, Drago (1999): Sodobna produkcija in okolje, Založba Moderna

organizacija, Kranj. 7. VIDIC, Vlado (1973) :Kriminalisti�na tehnika, Ljubljana. 8. Zakon o policiji (1988), Ljubljana. 9. ŽERJAV, Ciril (1984) : Kriminalistika, Mladinska knjiga, Ljubljana. Revije: 10. DEŽMAN, V. Gabriela ( Julij-Avgust 1992, str. 115-122) : Življenje in tehnika,

Ljubljana. Depeše in uradni zaznamki: 11. GPU SKP-CFP(2000,štev.0223/6-248): Afis sistem v Slovenski policiji, Ljubljana. 12. GPU SKP-CFP(2001,štev.0223/6): Poro�ilo o namestitvi AFIS sistema na

oddelku za daktiloskopijo CFP, Ljubljana. Drugi viri( internet) : 13. http://users.volja.net/trapecar/prstne.html (13.02.2005) 14. http://bcc.ecnext.com/coms2/summary_0279-99635_ITM (27.03.2005) 15. http://www.policija.si (16.04.2005) 16. http://www.printrakinternational.com/ (18.04.2005)



KAZALO SLIK Slika 1: �isti lok Slika 2: jelkov lok Slika 3: zankasti vzorec Slika 4: vrtin�asti ali krožni vzorec Slika 5 : imenski karton (sprednja stran) Slika 6 : imenski karton (hrbtna stran) Slika 7: daktiloskopski karton (sprednja stran) Slika 8 : daktiloskopski karton (hrbtna stran) Slika 9 : monodaktiloskopski karton Slika 10 : kontrolni karton�ek (sprednja in hrbtna stran) Slika 11: karton�ek za odtis dlani ( sprednja stran ) Slika 12: karton�ek za odtis dlani (hrbtna stran ) Slika 13: fotografska priloga strokovnega mnenja Slika 14: tipi�ni AFIS sistem Slika 15: daktiloskopski karton ( sprednja stran) Slika 16 : daktiloskopski karton ( hrbtna stran) Slika 17: obrazec za pošiljanje sledi ( sprednja stran) Slika 18: Obrazec za pošiljanje sledi (hrbtna stran) Slika 19: ob podpori sistema AFIS identificirana prstne sled Slika 20 : ra�unalniška priloga zavarovane sledi in odtisa

Documents

UVAJANJE SISTEMA ZA AVTOMATSKO …diplome.fov.uni-mb.si/vis/11580Jazbinsek.pdf · Kriminalistina tehnika je ena od vej kriminalistike, ki prouuje, izpopolnjuje in