24
Uvod v terminološko vedo asist. dr. Špela Vintar Oddelek za prevajalstvo 2003/2004

Uvod v terminološko vedo

  • Upload
    edie

  • View
    92

  • Download
    4

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Uvod v terminološko vedo. asist. dr. Špela Vintar Oddelek za prevajalstvo 2003/2004. SPLOŠNI JEZIK  STROKOVNI JEZIK. Kako spoznamo strokovno besedilo? nejezikovne lastnosti besedila (grafična podoba, tabele, slike, formule,...) register / slog skladnja besedišče Kaj je splošni jezik?. - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: Uvod v terminološko vedo

Uvod v terminološko vedo

asist. dr. Špela VintarOddelek za prevajalstvo

2003/2004

Page 2: Uvod v terminološko vedo

SPLOŠNI JEZIK STROKOVNI JEZIK

Kako spoznamo strokovno besedilo?nejezikovne lastnosti besedila (grafična podoba, tabele, slike, formule,...)register / slogskladnjabesedišče

Kaj je splošni jezik?splošnijeziks1

s2s3

Page 3: Uvod v terminološko vedo

Terminologija je...izrazje določenega strokovnega področjaveda o pojmih in njihovih poimenovanjih v okviru strokovnih jezikov

terminology: Set of terms representing the system of concepts of a particular field.terminology (science): The scientific study of the concepts and terms found in special languages.terminography: The recording, processing and presentation of terminological data acquired by terminological research.

(ISO 1087)

Page 4: Uvod v terminološko vedo

Predmet terminološke vedeproučuje pojme in razmerja med njimi (pojmovni sistemi)opisuje pojme in njihova poimenovanja – terminesodeluje pri ustvarjanju novega izrazja (terminotvorje)udejanja načelo enoznačnosti (monosemija)se povezuje s številnimi področji: jezikoslovje, kognitivne znanosti, dokumentalistika, računalništvo, filozofija

Page 5: Uvod v terminološko vedo

Pojem in termin

pojem (angl. concept, nem. Begriff, fr. notion)abstraktna miselna enota, ki se oblikuje skozi posploševanje skupnih lastnosti materialnih in nematerialnih predmetov

termin (angl. term, nem. Term; lat. terminus)jezikovno poienovanje določenega pojma v okviru strokovnega področja

Page 6: Uvod v terminološko vedo

pojem

poimenovanje

diskurz

resničnost

Page 7: Uvod v terminološko vedo

Razvoj terminološke vedezačetki v 18. in 19. stoletju; botanika, zoologija, kemija“oče” sodobne terminologije: E. Wüster (Dunaj); 1968 The Machine Tool – slovar tehniških izrazovod 60. let naprej živahen razvoj, pojav računalnikov in podatkovnih baz, standardizacija (ISO TC 37)Poglavitno delo sodobne terminološke vede:M. Teresa Cabré: Terminology. Theory, methods and applications. Amsterdam: John Benjamins, 1998.

Page 8: Uvod v terminološko vedo

Nekaj primerov

tiskalnik, gonilka, srednje uhoserumski gonadotropin (G03GA03), Dopplerjev pojav, humusglava, krmaH2SO4, ∀x

GATT, sistem ABS...

Page 9: Uvod v terminološko vedo

Terminologija in leksikologija

leksikologija

terminologija

področje splošni jezik strokovni jezik

enota preučevanja

besede, besedne zveze

pojmi, termini

metodediahrono in sinhrono;teoretično / deskriptivno

sinhrono;praktično / preskriptivno

Page 10: Uvod v terminološko vedo

Termin in leksemterminološka enota

ena od možnih reprezentacij pojmaen pomen, v besedilu in v strokipomensko določena z definicijolahko vsebuje tudi numerične znake, simbole, logotipe itd.

leksikalna enotaveč možnih pomenov (konotativni vs. denotativni)ekspresivna rabapomensko opisana v splošnem slovarju; pomensko polje se spreminja v odvisnosti od sobesedilaoblikovno svobodnejšanačeloma vsebuje zgolj besedni material

Page 11: Uvod v terminološko vedo

Pomenska razmerja med pojmisplošna razmerja (tezaver)

hipernim / hiponim (nadpomenka / podpomenka)med X štejemo Y; X je vrsta Yholonim / meronim (del – celota)X je del Y; X je sestavljen iz Yistorednost ( pojma imata isto nadpomenko)

strokovno specifična razmerja / tematska razmerjarazmerja, ki veljajo med pojmi določene strokePrimer: (medicina) zdravilo X povzroča bolezen Y

(ekonomija) podjetje X proizvaja izdelek Xtematsko razmerje: izhaja iz kontekstaPrimer: pravna podlaga za ločitev iz medicinskih razlogov:

spolna bolezen, neozdravljiva duševna bolezen

Page 12: Uvod v terminološko vedo

Pojmovni sistemipojmovni sistem: shematska ureditev pojmov na izbranem področjusluži predstavitvi in urejanju znanjanačini prikaza pojmovnega sistema:

grafični: drevesni, krožni diagrami, sheme in sliketabelaričnitaksonomskitezaver

Kakšen način prikaza pojmov je slovar?

Page 13: Uvod v terminološko vedo

Pojmi v večjezičnem okolju

Kdaj se različnojezikovna poimenovanja pojmov pokrivajo?

analiza pomenskih sestavin:A ima lastnosti a1, a2, a3, ...B ima lastnosti b1, b2, b3, ...

So pojmi kulturno zaznamovani?Ali jezik sooblikuje pojme?Pojmi so abstraktne enote: kako preveriti ekvivalenco med pojmi in termini?

Page 14: Uvod v terminološko vedo

Definicije in razlage pojmovA definition is a statement which describes a concept and permits its

differentiation from other concepts within the system of concepts. (ISO 1087)

osnovno načelo: Definicija pojem opredeli z navedbo najbližjega nadrejenega pojma in značilnosti, ki pojem razlikujejo od nadrejenega in istorednih pojmov v sistemu (“per genus et differentiam”)tipi definicij:

intenzionalna – označi lastnosti pojma, ki ga želimo definirati, se pravi intenzijo.ektenzionalna – definira pojem tako, da našteje vse pripadnike pojma na isti posplošitveni ravni, ali vse predmete, ki jih razumemo pod tem pojmom. Primer: Alpske države so Francija, Švica, Italija, Avstrija in Slovenija.

Page 15: Uvod v terminološko vedo

Smernice za oblikovanje definicijdefinicija pojma je ključna za določitev ustreznega termina, zato mora jasno izražati razmerje pojma do drugih pojmov v sistemupojmi, ki jih uporabimo v definiciji, morajo biti definirani v okviru iste publikacije oziroma se moramo nanje sklicevatiizogibati se moramo krožnim definicijamiz publikacije (predgovora, navodil za uporabo ipd.) mora biti razvidno, po katerih načelih so definicije oblikovane in komu so namenjene (definicija v srednješolskem učbeniku ni enaka definiciji v znanstvenem priročniku)definicija naj bo jedrnata

Page 16: Uvod v terminološko vedo

Pri Marysteer to guide (a ship or boat) by means of a rudder

to direct the course of movement of [to steer an automobile]

(Webster New World)When you steer a car, boat, plane, etc., you operate it so that it goes

in the direction that you want. (Cobuild)

knife 1. a cutting instrument consisting of sharp-edged often pointed blade of metal fitted into a handle or into a machine

fork 1. a small usually metal implement consisting of two, three or four long thin prongs on the end of a handle

spoon 1. a metal, wooden or plastic utensil having a shallow concave part, ...

(Collins)

Page 17: Uvod v terminološko vedo

Pri Mary 2cepljenje – način razmnoževanja, pri katerem umetno združimo cepič ene rastline s podlago druge rastline, da delujeta kot enotna rastlina. Načini cepljenja so: žlebičkanje, osnovno cepljenje na podlago, cepljenje z brstom, plosko cepljenje, sedlanje, podlaga s strani, angleška kopulacija.

kroglični reaktor – Reaktor, v katerem, je del snovi ali vsa snov (npr. gorivo, oplodna snov, moderator) v obliki mirujočega kupa majhnih krogel, ki se dotikajo druga druge.

Page 18: Uvod v terminološko vedo

PoimenovanjeA term is a linguistic representation of a concept.

A term should- be linguistically correct;- be accurate;- be concise;- easily permit the formation of derivatives;- be monosemous.

(ISO 704; 1985:12)

Poimenovanje je proces, pri katerem pojmu priredimo jezikovno poimenovanje – termin.

Page 19: Uvod v terminološko vedo

Terminotvorni procesi

terminologizacija – prenos izraza iz splošnega jezika v strokovni (predal, kobilica, ročica)

sestavljanje besed (vibraklic, metajezik)

besedotvorna izpeljava (tiskar, tiskati – tiskalnik)

konverzija – prehod v drugo besedno vrsto (Veliko rdeče)

prevzemanje iz drugih jezikov

Page 20: Uvod v terminološko vedo

Vrste terminov1. Oblika

enobesedni• enostavni: celica, klon• sestavljeni: podstava + obrazila: acikličen, polisemija,

nadzvočni podstava + podstava (+obrazila):

avtocesta, ogljikovodik, fotosintezavečbesedni

• različni skladenjski vzorci:prid. + sam.: medcelična tekočina, Turingov

strojsam. + sam.: država članicasam. + predl. zveza: Ministrstvo za

ekonomske odnose in razvojsam. + sam. v rodilniku: osemenjevanje

goveda• število besed: 2 - ...

Page 21: Uvod v terminološko vedo

krajšave• kratice

– začetnice: SAZU, MZT, ZDA, UNESCO, HTML– krnjene besede: meter > m, liter > l– akronimi: bit (binary digit), Tosama, Amex

(American Stock Exchange)

• simboli, formule: NaCl, 5a + 4b• okrajšave: d. d., ekspr., pribl.

2. Besedna vrstasamostalnik, pridevnik, glagol, prislovrazlike med splošnim in strokovnim jezikom; razlike med jeziki, razlike med področji(nominalizacija vs. verbalizacija)

Page 22: Uvod v terminološko vedo

3. Pomenpredmeti ali abstraktni pojmipostopki, dejanja, operacijelastnosti, stanja, značilnostirazmerja

Pri večbesednih terminih opazujemo pomenska razmerja med besednimi sestavinami:atributivno (določevalno): operacijski sistemkonjunktivno (hkratno): država članicaintegrativno (združevalno): NUK

4. Izvordomači: tvorjeni v celoti iz slovenskega morfološkega gradivaprevzeti: prevzemanje iz klasičnih jezikov (grščine, latinščine); prevzemanje iz drugih jezikov

Page 23: Uvod v terminološko vedo

Pri Marycojzit (geologija)

metajezik (jezikoslovje)

sortiranje (tehnika)

poltrivialno ime (kemija)

intraruminalna naprava s pulzirajočim sproščanjem (veterinarska farmacija)

...podzakonski akti so usklajeni in sledijo priporočilom Komisije in tudi smernicam Amsterdamske pogodbe (pravo, EU)

7951; Svetovalni odbor za delovni program Skupnosti za preprečevanje poškodb v okviru dejavnosti v splošnem zdravstvenem varstvu (pravo, EU)

tableta – tabletirka – tabletiranjedraže – dražirka – dražiranjestandard ISO 8402ISO 704: Principles and methods of

terminologyantigonadotropin G03XA (kemija)

Christmas pudding (kmetijstvo, zakonodaja, EU)

Page 24: Uvod v terminološko vedo

Prevzemanje terminov

Zakaj prevzemanje?potreba po poimenovanju novih predmetnostipotreba po stilni drugačnosti (splošni vs. strokovni jezik!)

Vrste prevzemanjaznotrajjezikovno / medjezikovno