Upload
edie
View
92
Download
4
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Uvod v terminološko vedo. asist. dr. Špela Vintar Oddelek za prevajalstvo 2003/2004. SPLOŠNI JEZIK STROKOVNI JEZIK. Kako spoznamo strokovno besedilo? nejezikovne lastnosti besedila (grafična podoba, tabele, slike, formule,...) register / slog skladnja besedišče Kaj je splošni jezik?. - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
Uvod v terminološko vedo
asist. dr. Špela VintarOddelek za prevajalstvo
2003/2004
SPLOŠNI JEZIK STROKOVNI JEZIK
Kako spoznamo strokovno besedilo?nejezikovne lastnosti besedila (grafična podoba, tabele, slike, formule,...)register / slogskladnjabesedišče
Kaj je splošni jezik?splošnijeziks1
s2s3
Terminologija je...izrazje določenega strokovnega področjaveda o pojmih in njihovih poimenovanjih v okviru strokovnih jezikov
terminology: Set of terms representing the system of concepts of a particular field.terminology (science): The scientific study of the concepts and terms found in special languages.terminography: The recording, processing and presentation of terminological data acquired by terminological research.
(ISO 1087)
Predmet terminološke vedeproučuje pojme in razmerja med njimi (pojmovni sistemi)opisuje pojme in njihova poimenovanja – terminesodeluje pri ustvarjanju novega izrazja (terminotvorje)udejanja načelo enoznačnosti (monosemija)se povezuje s številnimi področji: jezikoslovje, kognitivne znanosti, dokumentalistika, računalništvo, filozofija
Pojem in termin
pojem (angl. concept, nem. Begriff, fr. notion)abstraktna miselna enota, ki se oblikuje skozi posploševanje skupnih lastnosti materialnih in nematerialnih predmetov
termin (angl. term, nem. Term; lat. terminus)jezikovno poienovanje določenega pojma v okviru strokovnega področja
pojem
poimenovanje
diskurz
resničnost
Razvoj terminološke vedezačetki v 18. in 19. stoletju; botanika, zoologija, kemija“oče” sodobne terminologije: E. Wüster (Dunaj); 1968 The Machine Tool – slovar tehniških izrazovod 60. let naprej živahen razvoj, pojav računalnikov in podatkovnih baz, standardizacija (ISO TC 37)Poglavitno delo sodobne terminološke vede:M. Teresa Cabré: Terminology. Theory, methods and applications. Amsterdam: John Benjamins, 1998.
Nekaj primerov
tiskalnik, gonilka, srednje uhoserumski gonadotropin (G03GA03), Dopplerjev pojav, humusglava, krmaH2SO4, ∀x
GATT, sistem ABS...
Terminologija in leksikologija
leksikologija
terminologija
področje splošni jezik strokovni jezik
enota preučevanja
besede, besedne zveze
pojmi, termini
metodediahrono in sinhrono;teoretično / deskriptivno
sinhrono;praktično / preskriptivno
Termin in leksemterminološka enota
ena od možnih reprezentacij pojmaen pomen, v besedilu in v strokipomensko določena z definicijolahko vsebuje tudi numerične znake, simbole, logotipe itd.
leksikalna enotaveč možnih pomenov (konotativni vs. denotativni)ekspresivna rabapomensko opisana v splošnem slovarju; pomensko polje se spreminja v odvisnosti od sobesedilaoblikovno svobodnejšanačeloma vsebuje zgolj besedni material
Pomenska razmerja med pojmisplošna razmerja (tezaver)
hipernim / hiponim (nadpomenka / podpomenka)med X štejemo Y; X je vrsta Yholonim / meronim (del – celota)X je del Y; X je sestavljen iz Yistorednost ( pojma imata isto nadpomenko)
strokovno specifična razmerja / tematska razmerjarazmerja, ki veljajo med pojmi določene strokePrimer: (medicina) zdravilo X povzroča bolezen Y
(ekonomija) podjetje X proizvaja izdelek Xtematsko razmerje: izhaja iz kontekstaPrimer: pravna podlaga za ločitev iz medicinskih razlogov:
spolna bolezen, neozdravljiva duševna bolezen
Pojmovni sistemipojmovni sistem: shematska ureditev pojmov na izbranem področjusluži predstavitvi in urejanju znanjanačini prikaza pojmovnega sistema:
grafični: drevesni, krožni diagrami, sheme in sliketabelaričnitaksonomskitezaver
Kakšen način prikaza pojmov je slovar?
Pojmi v večjezičnem okolju
Kdaj se različnojezikovna poimenovanja pojmov pokrivajo?
analiza pomenskih sestavin:A ima lastnosti a1, a2, a3, ...B ima lastnosti b1, b2, b3, ...
So pojmi kulturno zaznamovani?Ali jezik sooblikuje pojme?Pojmi so abstraktne enote: kako preveriti ekvivalenco med pojmi in termini?
Definicije in razlage pojmovA definition is a statement which describes a concept and permits its
differentiation from other concepts within the system of concepts. (ISO 1087)
osnovno načelo: Definicija pojem opredeli z navedbo najbližjega nadrejenega pojma in značilnosti, ki pojem razlikujejo od nadrejenega in istorednih pojmov v sistemu (“per genus et differentiam”)tipi definicij:
intenzionalna – označi lastnosti pojma, ki ga želimo definirati, se pravi intenzijo.ektenzionalna – definira pojem tako, da našteje vse pripadnike pojma na isti posplošitveni ravni, ali vse predmete, ki jih razumemo pod tem pojmom. Primer: Alpske države so Francija, Švica, Italija, Avstrija in Slovenija.
Smernice za oblikovanje definicijdefinicija pojma je ključna za določitev ustreznega termina, zato mora jasno izražati razmerje pojma do drugih pojmov v sistemupojmi, ki jih uporabimo v definiciji, morajo biti definirani v okviru iste publikacije oziroma se moramo nanje sklicevatiizogibati se moramo krožnim definicijamiz publikacije (predgovora, navodil za uporabo ipd.) mora biti razvidno, po katerih načelih so definicije oblikovane in komu so namenjene (definicija v srednješolskem učbeniku ni enaka definiciji v znanstvenem priročniku)definicija naj bo jedrnata
Pri Marysteer to guide (a ship or boat) by means of a rudder
to direct the course of movement of [to steer an automobile]
(Webster New World)When you steer a car, boat, plane, etc., you operate it so that it goes
in the direction that you want. (Cobuild)
knife 1. a cutting instrument consisting of sharp-edged often pointed blade of metal fitted into a handle or into a machine
fork 1. a small usually metal implement consisting of two, three or four long thin prongs on the end of a handle
spoon 1. a metal, wooden or plastic utensil having a shallow concave part, ...
(Collins)
Pri Mary 2cepljenje – način razmnoževanja, pri katerem umetno združimo cepič ene rastline s podlago druge rastline, da delujeta kot enotna rastlina. Načini cepljenja so: žlebičkanje, osnovno cepljenje na podlago, cepljenje z brstom, plosko cepljenje, sedlanje, podlaga s strani, angleška kopulacija.
kroglični reaktor – Reaktor, v katerem, je del snovi ali vsa snov (npr. gorivo, oplodna snov, moderator) v obliki mirujočega kupa majhnih krogel, ki se dotikajo druga druge.
PoimenovanjeA term is a linguistic representation of a concept.
A term should- be linguistically correct;- be accurate;- be concise;- easily permit the formation of derivatives;- be monosemous.
(ISO 704; 1985:12)
Poimenovanje je proces, pri katerem pojmu priredimo jezikovno poimenovanje – termin.
Terminotvorni procesi
terminologizacija – prenos izraza iz splošnega jezika v strokovni (predal, kobilica, ročica)
sestavljanje besed (vibraklic, metajezik)
besedotvorna izpeljava (tiskar, tiskati – tiskalnik)
konverzija – prehod v drugo besedno vrsto (Veliko rdeče)
prevzemanje iz drugih jezikov
Vrste terminov1. Oblika
enobesedni• enostavni: celica, klon• sestavljeni: podstava + obrazila: acikličen, polisemija,
nadzvočni podstava + podstava (+obrazila):
avtocesta, ogljikovodik, fotosintezavečbesedni
• različni skladenjski vzorci:prid. + sam.: medcelična tekočina, Turingov
strojsam. + sam.: država članicasam. + predl. zveza: Ministrstvo za
ekonomske odnose in razvojsam. + sam. v rodilniku: osemenjevanje
goveda• število besed: 2 - ...
krajšave• kratice
– začetnice: SAZU, MZT, ZDA, UNESCO, HTML– krnjene besede: meter > m, liter > l– akronimi: bit (binary digit), Tosama, Amex
(American Stock Exchange)
• simboli, formule: NaCl, 5a + 4b• okrajšave: d. d., ekspr., pribl.
2. Besedna vrstasamostalnik, pridevnik, glagol, prislovrazlike med splošnim in strokovnim jezikom; razlike med jeziki, razlike med področji(nominalizacija vs. verbalizacija)
3. Pomenpredmeti ali abstraktni pojmipostopki, dejanja, operacijelastnosti, stanja, značilnostirazmerja
Pri večbesednih terminih opazujemo pomenska razmerja med besednimi sestavinami:atributivno (določevalno): operacijski sistemkonjunktivno (hkratno): država članicaintegrativno (združevalno): NUK
4. Izvordomači: tvorjeni v celoti iz slovenskega morfološkega gradivaprevzeti: prevzemanje iz klasičnih jezikov (grščine, latinščine); prevzemanje iz drugih jezikov
Pri Marycojzit (geologija)
metajezik (jezikoslovje)
sortiranje (tehnika)
poltrivialno ime (kemija)
intraruminalna naprava s pulzirajočim sproščanjem (veterinarska farmacija)
...podzakonski akti so usklajeni in sledijo priporočilom Komisije in tudi smernicam Amsterdamske pogodbe (pravo, EU)
7951; Svetovalni odbor za delovni program Skupnosti za preprečevanje poškodb v okviru dejavnosti v splošnem zdravstvenem varstvu (pravo, EU)
tableta – tabletirka – tabletiranjedraže – dražirka – dražiranjestandard ISO 8402ISO 704: Principles and methods of
terminologyantigonadotropin G03XA (kemija)
Christmas pudding (kmetijstvo, zakonodaja, EU)
Prevzemanje terminov
Zakaj prevzemanje?potreba po poimenovanju novih predmetnostipotreba po stilni drugačnosti (splošni vs. strokovni jezik!)
Vrste prevzemanjaznotrajjezikovno / medjezikovno