@enski studi< i viglwdovany, Novi Sad

Ruskin<

`ivotni pripovedki

pririhtali: Mariy Tot i Veronika Mitro

zoz

Irinu Gardi – Kova~evi~, Slavicu Senderak, Karolinu D`ud`ar

���������������

Novi Sad, 2003

2

Ruskin

3

Zmist

Osnovni podatki o `ivotnih pripovedkoh Ruskinqoh................................. 4

Uvodne slovo..................................................................................................... 5

@ivotni pripovedki `enoh:

1. Mar}ita (1909), Ruski Kerestur................................................................ 21

2. Leona (1913), Ruski Kerestur.................................................................... 35

3. Nina Lela (1922), Petrovci ...................................................................... 62

4. Leona (1923), Kocur ................................................................................... 80

5. Amaliy (1924), Ruski Kerestur ............................................................... 100

6. Lxbica (1925), Rawvo Selo ...................................................................... 116

7. Mariy (1926), Ruski Kerestur................................................................. 131

8. Vwra (1927), [id ...................................................................................... 147

9. Leona (1928), Ruski Kerestur.................................................................. 178

10. Mariy (1940), Kocur............................................................................... 196

11. Zlatica (1954), Ruski Kerestur............................................................. 213

Posleslovo (Uvodne slovo po serbski) ...................................................... 226

Bio}rafi< avtorkoh ...................................................................................... 240

O @enskih studijoh i viglwdovanqoh..........................................................242

4

Osnovni podatki o `ivotnih pripovedkoh Ruskinqoh

~

.

Meno Rok na

rodze

ny

Mesto

naro–

dzeny

Mesto bivany Obrazov

ni

urovenq

Zan

5

Uvodne slovo Hto Rusnaci? Po ostatn

6

Nwt sumn

7

verdzic yk `eni ~uvax tradicix, a obdumux x mladi `eni htori `adax zatrimac }eneracijni vyzi medzi gevtima htori max bogate iskustvo o `ivoce u Vojvodini i gevtima htori toto iskustvo lwm zdobuvax.

A Ruskin

8

familijoh bez dzecoh, viroytno pre infekci

9

Zazna~eni `ivotni pripovedki Ruskinqoh wst malo i n

10

Po tradici

11

– Duma{ na toti na{o? – Yk ti duma{? – Uklopeli {e! Fakt `e Ruskin< nwvidl

12

htori, ka`da po svo

13

sebe `ena nw{ka vidzi yk `enu u pre{lih 50 rokoh, co bi preporu~ela svo

14

do kompxtera. U fokusu analiza zmistu pripovedki, a nw konverzacijni postupki (povtorjovanw, vipravynw, dokladanw, podli po~atok...), a i|e menwj }ramati~no ispravna be{eda, abo precizne diylekatske vigvarynw, leksika, priroda morfolo}i< i podobne). U transkribtu {e do{l

15

Posle redakci

16

godzini; za reda}ovanw vipravenogo tekstu treba kolo {ejsc godzini; ked {e pripovedka preklada, i|e dopolnxxci osem – dzevec godzini; tri godzini za lektorovanw i najmenwj dva godzini za pravenw provadzacih dokumentoh (protokol, bio}ram, z`ati sostav) – za wdnu pripovedku vkup-no treba kolo {teracec {tiri godzini timskej roboti (tu potrebne dolo-`ic i ~as za putovanw). Robota trenerki u tim prowktu bula `e bi ka`du powdinw~nu studentku upoznala zoz ka`du zoz {ejscoh navedzenih fazoh tak `e bi postali u podpolnosci kompetentni za calu metodu htoru mo`u prenwsc sotrudn

17

yk `ena patri na `ivot. Na tot sposob {e dostava velqo materiylu htori, zoz drugima pripovedkami htori robeni na isti sposob, mo`e poslu`ic yk materiyl za ri`ni viglwdovany. Isto~asno to i nagoda `e bi {e spa-treli ri`ni pod

18

dzepowdni oblasci `ivota ostavax podpolno nwdostupni za rozgvarku, bo `eni trimax `e {e o n

19

Literatura: Gnatxk, Volodimir red. (1988), Svadzba u Keresture, Etno}rafi~ni

materiyli z Ugorskej Rusi: Rozpravi i stat< o Rusnacoh Ba~kej Srimu i Slavoni

20

Rozpravi i stat< o Rusnacoh Ba~kej, Srimu i Slavoni< tom 5, red. Volodimir Gnatxk, Ruske slovo, Novi sad, 297–358.

Tama{, Xliyn (1992), L

21

Marñita, (1909)‚ Ruski Kerestur

Pripovedaöce mi o vašim dzecinstve? – Rodzena som ezer dzevecsto dzevätogo roku‚ osmogo xliä. Od

rodiåoh‚ ocec mi bul mesar‚ al› zme mali i karåmu‚ bo u babi zme buli‚ u maceroveö maceri. Mac mi še volala Ilä‚ a ocec Mikola. N› bula som‚ l›m sama. Dobre mi bulo. Sama som bula ta mi dobre bulo. Macer som lxbela. Al›‚ mac n› barz mala kedi zo mnu‚ bo mac... ocec bul mesar‚ ta robela zoz ocom. A baba u karåmi bula‚ ta som naöveceö zoz babu bula. Baba mi koöco pripovedala. Tak äk davno bulo‚ äki lxdze buli hudobni‚ davno... þe baba‚ moä prababa‚ mo›ö babi mac‚ ked Kirbaö bul ta fertalü kili kupela cukru. Za Kirbaö! A reöteši še l›m cagali. Inšaki kolaåi n› buli. Toto znam. Ocec velüo robel. Ocec hodzel barþeö po valal› kupovac statok‚ a mac vecka u mesarnï robela. Ta tak‚ z maceru som malo bula. Zoz babu som veceö bula. Ocec dobri bul!... Raz me l›m nabil‚ pametam. Iøe som mala bula‚ a u nas Petriñalovo buli. Vi znace hto pan uåitelü Petriñala? To mo›ö maceri šestra bula‚ nina‚ öogo þena. A ïh dzeci u nas buli‚ bo zme mali velüku hiþu. Voni malki buli. A ä bula naövekša medzi nïma. I ked voni robeli tam u klalünï pod šopu‚ ta me ocec poslal po äkišik noþ‚ åi po co‚ do mesarnï. A ä ozda pri dzecoh bula. A ä n› pošla po noþ‚ al› som pošla tam ñu dzecom bavic še. A ocec prišol ta me nabil. Tedi raz pametam þe me nabil. A veceö me n› bil nïkedi.

Ga‚ lxbela som še bavic. Mala som paötaški. Tam‚ sušedi bulo pekarovo i tota Melana Davidova. Bulo sušedi tam‚ paötaški. Dzecinstvo mi bulo krasne. Ga‚ moþebuc dakedi daco bulo i n›kras-ne‚ al› take n› pametam. A mac me nïkedi n› bila. N› pametam da me mac bila. Nïkedi. A ocec‚ gvarim‚ tedi me raz bil. A od tedi me n› bil veceö...vec som še åuvala.

A äk sce še školovali‚ äke sce mali vospitan›?

– Zoz babu som hodzela vše do cerkvi. Kaþdeö n›dzelï som z babu išla do cerkvi. A mac n› mogla hodzic‚ bo mušela i varic i do mesarnï iøe. To davno n› tak bulo þe tedi robotni åas ta tedi še hodzi. Goå kedi‚ hto kedi nadumal tedi prišol mesa kupic do mesarnï. Ta vše mušela doma buc. Mac n› barz hodzela do cerkvi‚ a

22

baba hodzela. Ä z babu hodzela. I veåar ked molitvi buli‚ tak po hiþoh‚ ta vn›dzelx veåar‚ vše som z babu hodzela tam na molitvi.

A do školi som u Keresture hodzela peöc klasi osnovni‚ a vecka som pošla do Sobotici‚ do šestroh‚ do samostanu‚ do manastira. Tam som bula štiri roki. Dobre bulo tam. Lxbela som buc u šestroh. Geö. Po madärski zme uåeli. Tedi iøe madärski. Ga‚ bulo i serbski školi‚ al› mn› dali coška do madärskeö školi. Bo‚ šestri Madär-ki buli. Ñradänska škola še to volala tedi. Buli šicki gevti predmeti‚ rahunku‚ zemlüopis‚ pa istorix‚ pa... äk osmol›tka teraz... Davno bulo l›m šeösc osnovni‚ a vecka hto scel ta dal›ö išol. A ä ked peöc zaveršela‚ ked šestu‚ som uþ n›‚ a vec som pošla do Sobotici. Ga i risovali zme i tak‚ al› varic zme n› uåeli. Varic zme uåeli u Mariboru ked som bula. Dvacec sedmi äkbaåu‚ dvacec osmi rok bul ked som pošla do Sloveniï‚ do Mariboru. Do domaåinskeö školi. Tam som ›den rok bula. I tam... ga šicko dobre zme uåeli. Uåeli zme i šic‚ i varic i štrikac i šicko co treba ›dneö ñazdinï da zna. To bula l›m škola za dzivåata i to l›m ›den rok. Šicko taki äk ä‚ taki od šesnac‚ sedemnac roki. Taki. I bula zo mnu ›dna z Ke-restura. Dva zme buli.

Uþ i po madärski som skoro zabula‚ i slovenski. Ga‚ zato znam dakus‚ ked åu›m ta zato razumim‚ al› vidziš‚ uþ som pozabuvala... Znam iøe i po serbski i ruski. Ked som zakoåela taki školi‚ vecka iøe rok som bula doma‚ a vecka som še odala.

Vipripovedaöce äk sce še odali?

– Ä poznala panoca od skoreö. Von n› bul u Keresture‚ bul u Kriþevcoh pri vladikovi‚ bo mu mac vladikova šestra bula‚ ta bul tam vše‚ l›m prihodzel do Näradiä uåitelä‚ prez feriï vl›ce da-kedi. A ä‚ ga tak som go poznala. Nïñda som še z nïm n› druþela. Von še volal Dudaš Ñabor. Štiri roki bul odo mn› starši. A ä tedi mala dvacec. Dvacec ›den. A von mal vec dvacec peöc roki‚ l›bo äk? Vidzela som go u cerkvi‚ bo som hodzela do cerkvi. I špival tam‚ al› som n› dumala þe me pridu pitac. Nïå som‚ nïäkeö väzi n› mala zoz nïm. A vecka raz baåi Näradi‚ uåitelü i iøe i Dudašov ›den‚ äk þe, öogo oca brat‚ von u Keresture bul‚ ta voni dvome prišli do nas ta me prišli pitac. Ñu maceri i ñu ocovi. I vec‚ takoö n›odluga‚ bula i svadzba‚ bo še mušel pošvecac ponagläc. Ta tak þe äkošik na är‚ n› znam kedi to baš bulo toåno‚ l›m znam þe po Kirbax keresturskim‚ u max. Šestogo xniä uþ svadzba bula. Ga tak to bulo naär äkošik po Velükeö Noci ked me prišli pitac‚ tak þe n› bula som dlugo mloda.

23

I ä sebe uþ velüo raz dumala þe äk to bulo‚ al› ä to uþ n› pametam. Znam þe som rozdumovala åi še odac‚ åi še n› odac? N› znam! Ga‚ cerkvu som lxbela vše. Ta som vec äkošik nadumala‚ ta... ta som še vec odala‚ ta! I vec som postala panïmatka. Bo‚ u nas še panocec perše muši oþenïc‚ a vec še pošveca. I vecka takoö go vl›ce u xlix pošvecali.

A vec zme peršogo septembra z Kerestura pošli do Drañoh‚ peršogo mesta sluþbovanä. Trome buli tam pred tim panocove. Panocec dostaval šicko taki slabi parohiï. Tak to vladika nare-dzel i goå bul baåi vladika‚ n› bulo tu þe n› poödzeš. Maš isc i gotove. Do Drañoh. Bul perše Buila‚ vec panocec Pap‚ al› von uþ umar. To šicko tam hudobni‚ hudobni fameliï‚ al› tam bula naša vira‚ al› Gorvati. Äñod i tot panocec Hraniloviå‚ geö‚ i von bul Gorvat‚ al› bul našeö viri. I tam bulo naših‚ al› n› l›m u Drañoh bul ocec panocec‚ al› išol i do Popoviåoh‚ do Popoviå Dolu‚ Suho-ru. Ga‚ tak buli roztrešeni lxdze...Mali valalåki... Popoviåi‚ Drañe... mesta pri Karlovcoh‚ pri Metliki. Ga i teraz ›st naš pano-cec u Metliki. Äk še vola? Gardi! To na granïci. Gorvatska bula. Naša cerkva bula tak na breøku‚ ta za našu cerkvu tamalü takoö bula uþ Sloveniä. Tak þe zme calkom na granïci buli. Novo Mesto‚ to uþ bulo u Sloveniï.

Krasne bulo! Z kamenä napravene‚ al› krasna hiþa bula. Bula i škola u parohiï. Bo‚ pred tim äk panocec Buila išol‚ ta bul i Ñoleš panocec‚ Gorvat. Ta von bul i uåitelü. N› mali anï uåitelä tedi‚ l›m panocec bul i uåitelü. Aþ ked mi prišli‚ kus skoreö prišol uåitelü‚ ta uþ uåitelü bul. Bul iøe u nas tam ›den rok‚åi dva‚ baš n› znam toåno‚ vec nam ohabeli toto šicko‚ a u ›dneö hiþi‚ tam u valal›‚ bula škola.

Äk panïmatki moöo obrazovan› mi dobre prišlo. Cerkvu som n› pora›la bo nam cerkva bula dal›ö od parohiï‚ ta trebalo isc... ga‚ das dzešec minuti‚ petnac. Tak daäk. Ta to robeli þeni. ‹den hlapec tam bul‚ ta öogo mac. Bo tot hlapec panoca poslugoval co treba‚ anï dziäka n› bulo‚ a öogo mac pora›la cerkvu. Take das fertalü godzini še išlo po cerkvu. A i šnïgu bulo‚ geö‚ ta to u šnïgu trebalo...

Vl›ce hodzeli panocove‚ bo krašn› tam‚ gori i krasni dobri vozduh. Ä še tam i popravela. Ä bula dosc slaba ked som še odala‚ vec som še tam popravela. Mn› bulo dobre tam. Mn› odvitovalo. Hudobni lxdze tam‚ geö‚ al› øiri. I pomagali i uputöovali i šali šickogo u zagradi. Petruška i marhva n› scela‚ to n› roslo tam...Paradiåi zme nïñda n› mogli mac. Nïñda n› dozreli‚ bo uþ

24

dakedi u septembru‚ ked bul Kirbaö‚ 21. septembra‚ na Malu Matku Boþu‚ ta uþ šnïgu bulo gore na goroh. Al› zme gevto dostali šicko. I kromplï dobri tam‚ ga i mali zme ovoci i šlïvki. Hovali zme sebe þivinu‚ a dïdo nam prin›sol švinx. Al› n› bulo kukurici‚ ta vec zme toto vareli zoz zagradi þel›ne‚ lïsca koödzeäki‚ krumplï...

Äki vam bul þivot u malþenstve? – Ga dobre‚ dobre nam bulo. Dobri bul panocec. Dobre mi bulo. N›

vadzeli zme še. Baš gvarim‚ ä teraz åu›m äk še drugi tu i vadza i... boþe mili‚ ga ä to nïñda n› vidzela take. I moö ocec i mac še n› vadzeli nïkedi tak‚ a tu še toti tak vadza äñod... Äk to? Poåitovan› bulo. N› vadzeli mi še nïkedi. Ga tak‚ dakuøiåko daco‚ al› da zme še vadzeli? N›! Radzeli zme še. A u našim obiscu‚ n› bulo glavn›ö-šogo. ‹dnaki zme buli. Kasa bula‚ pen›þi pri obidvoïh. Nïñda zme še na kasi n› vadzeli. Vidzim i tu še‚ toti še dzelä‚ toto öogo‚ a toto ›ö. Ga‚ äk þe to? To mn› nïñda n› bulo anï na rozume da ä to še dzelïm. Šicko v›dno bulo.

Maråu som o tri roki mala. A šeösc roki zme buli tam. Ta Maråa tri roki mala ked zme prišli do Ba-åincoh. A vecka zme u Baåincoh buli dzešec roki. Ked zme pošli do Ba-åincoh to bul tricec šesti rok. Os-tali zme u Baåincoh do 1946. roku. Ta tak. A šteracec šesti ked zme pošli do Kerestura. U Baåincoh še naro-dzeli drugi dzeci... mala som dvoö-nätka‚ to buli n›donoøa‚ geö‚ u tot åas n› bulo inkubatora i poumerali

obidvoöo‚ Ganåu i Vladka som mala. A vec Terezku i Romka. Terezka u Baåincoh išla do osnovneö školi‚ a vecka u Keresture predluþela‚ bo zme z Baåincoh pošli do Kerestura. Tam zme n› buli äk panocec‚ al› doma buli zme. Bo‚ panocec še n› osetel coška dobre‚ po voöni bul taki... bo‚ u Baåincoh bulo všelïäk ked bula voöna... Ga‚ buli ustaše i N›mci‚ spali u hiþi... i budz i ›dnim i drugim dobri‚ bo ked n› budzeš‚ noc ce odn›še i vec znaš... i þivci. I vec zme ostali i dzešec roki tam u Keresture. Coška n› dali nam mesto‚ åi co ä znam åom zme ostali dzešec roki aþ‚ a vecka zme dobili‚ do Piškurevcoh zme pošli peödzešat... åekaö‚ ga baba iøe bula þiva... ga‚ das peödzešat štvartogo.

25

Äk še voöni zdogadu›ce? – Buli zme u Baåincoh. Strašno bulo! Peršu noc tak pred veåa-

rom zme åuli äkeš guåan›‚ coška guåi‚ guåi‚ idu‚ ked naraz poånx prihodzic perše motorki‚ a vecka avta‚ a vec to išlo‚ išlo‚ išlo šicko‚ a mi cali valal ciho‚ nïñdze nïhto nïå‚ anï vonka zme n› šmeli visc i tak calu noc išli. I vecka takoö peršu noc‚ še mi vidzi‚ ga geö‚ peršu noc to bulo‚ naraz nam durka htoška do oblaka. Boþe‚ hto teraz durka? Patrime‚ a to Švabi baš na motorki äkeö-šik. Na oblak višol panocec ta še mu ozval‚ a panocec znal po n›mecki dakus. N› znal baš perfektno‚ no al› znal po n›mecki. Ta gutorä þe še im pogubelo tu coška‚ ta åi n› moþu tu prespac‚ a panocec gu-tori: – Ga n› znam‚ gvari‚ ä mam tu‚ gvari‚ uþ... A tu partizan› uþ buli u nas‚ spali vnoci‚ bo voni u hiþi šicki. No‚ gvari: – Maks niks. N› hiba. Naö voni špä. No i vecka toti spali u kondzelariï‚ a im zme dali‚ trome buli‚ do hiþi‚ mi u ›dneö hiþi spali‚ u štredn›ö hiþi trpezariä‚ to bulo za goscoh‚ ta tam zme im dali‚ im trom da špä. Ta vecka u ›dneö hiþi partizan›‚ a u drugeö hiþi N›mci spali. A mi‚ znace þe zme n› spali calu noc‚ bo zme še bali þe co to budze teraz rano. Al› nïå. Voni krašn› stanuli‚ toti Švabi‚ poumivali še‚ taki komotni äñod da su vše u nas‚ a partizan› isto dzeška še øupeli i pošli‚ ozda da ih n› vidza åi co. No‚ to bula perša noc taka. A vecka posle bulo všelïäk. U hiþi i u šickih hiþoh slami po þemi i to še spalo‚ to ›dni prihodzeli‚ drugi odhodzeli‚ al› Švabi n› spali na slami‚ l›m partizan›. Švabi n› spali. Švabi vec veceö n› spali u nas‚ l›m peršu noc.

Naöstrašn›öše co pametam... uþ na krax. No äk þe to bulo? Na krax‚ ked pobedzeli partizan›‚ ta Švaboh vlapeli co pozaostavali iøe koödze‚ ta ih do nas do dvora privedli. Bulo ih das dzešec‚ dvanac‚ äkbaåu. I tak kolo murika po... ›den kolo drugogo‚ a voni señinäta še trešu tak‚ vidno gladni vigladn›ti‚ ta þe štreläc ih budu u našim dvore. A mi še do kuhnï skrili do kucika da n› vidzime‚ da n› åu›me. No‚ al› ih n› poštreläli u nas‚ al› ih na temetov odvedli ta ih tam poštreläli. U Baåincoh. Geö. I to take strašne bulo. Aaaa‚ velüo prihodzeli‚ to vec vše bulo‚ raz Švabi‚ raz partizan›. I åeþki buli åasi toti za vreme voöni‚ barz åeþki buli. Prin›sli‚ ä še zdogadu›m‚ do teö velükeö hiþi slami i u teö slami‚ to še l›galo ›dno kolo drugogo‚ partizan›‚ geö‚ i vec treba rušic na front‚ to åeþko prebudzic mladogo åloveka‚ to špi u nïm šicko‚ a mi u drugeö hiþi‚ åu›me äk kopax: – Stavaö‚ mušiš isc! I

26

tota slama‚ z poåatku mi spalüovali i veåar ked drugi prišli‚ prin›sli drugu slamu‚ a vec uþ i daskelüo dnï tota slama‚ a po teö slami i vši hodzeli i šickogo bulo. I tak raz vin›sli vonka i spalüovali i komušik ostala bomba u teö slami i rozn›sla bi...ocec vidzel i... dril›l x zoz vidlami...

Ga‚ uši zme šicki mali. To še n› moþ bulo otresc od ušoh. Partizan› buli sama uša. Ked prespali‚ to strašno bulo. Terezka mala varñoåi dlugoki‚ krasni. Bila bula i tak išli na nx þe aþ. A mi ked išli spac‚ ta z kuhnï zme ih preska-kovali‚ a señinü buli zamarznuti‚ premarznu-ti‚ mali zme tot‚ ka-lüovi‚ äk gvarä‚ pec‚ to topeli do peca‚ hpali da še zogrex‚ señinä-ta. Vec znam þe bula äkašik sanitetska z Be-oñradu‚ išli na front‚ a front bul tam na Bezdanu. Bulo všelïä-

kih. ‹den bul z Beoñradu‚ oficir partizanski‚ i nas scel zoz hiþi do kuhnï strepac‚ bo i tam sceli äkihšik... n› znam‚ oficiroh poloþic spac‚ al› vecka prišol ›den drugi ta gvarel þe: – N›. N› šme še. Voni muša mac ›dnu hiþu‚ a gevto naö hasnux toti. Inšak bi nas vignal tot vonka‚ ta bizme u kuhnï mušeli prez noc‚ a voni bi tam spali. Kancelariä bula z nïma polna‚ ›dna hiþa‚ druga hiþa‚ to šicko bulo polne... Znam þe i Lelka‚ Kirilova‚ uåitelüova‚ i vona u nas bula. I nas bulo‚ iøe i vona do nas prišla‚ bo i u nïh bulo strašne tam. Nas bulo polno‚ a i zoz Mikloševcoh zme mali. Tedi bulo vibeþencoh‚ ta dïdo isto taki stari bul äk ä teraz‚ dzevedzešat ›den rok mal ked umar. I baba stara i baåi i andä... äö... bulo nas da bog zaåuva kelüo.

27

A na dvore kotel stal i vecka partizan›‚ švinx dze še zaklalo u valal› i to še varelo i vec tu išli ›sc šicki. Ä n› scem to anï dumac‚ bo vec mi doraz... preöña od nas partizanska bolünica bula... vidziš äk ›dnomu poväzana glava‚ drugomu ruka‚ a ked prez dzenü‚ a vono N›mci pitax þe åi zname daco za partizanoh. A panocec gvari þe n›. Bo‚ da ši povedol þe tu preöña i mi bi n›stali. Strašne. Pozabivali i naših lxdzoh. I z Baåincoh. Rusnacoh. Kogo vlapeli. Prez Baåinci išla pruña Vinkovci-Zañreb i tamalü za Greåesku i tu še oruþi› cagalo. N›mci åuvali gaözibansku dragu. A vono tu åuvax i n› šmu še anï maknuc‚ a partizan› l›m z ›dnogo abo z drugogo boku podloþa i poödze šicko do vozduhu. Xtre dzenü n›t u valal› åloveka‚ babi‚ dïdove i dzeci‚ a gevto šicko poscekalo. L›m øesce‚ nïñda ne bulo tak äk u Krañu›vcu.

‹den åi dvome Rusi‚ tu bulo uþ ošl›bodzen›‚ ta šedax do aviona i mitral›z i taki metki. I vec idu do Baåincoh i do tih valaloh na N›mcoh i štreläx do nïh. A mi‚ na ›dnim ugl› cerkva‚ a na drugim ugl› Kol›sara Drañena bulo obisce. Tu bula kopa kukuriåanki. U nas bul ›den stari‚ to uþ bulo pred kon›c voöni‚ äkišik zoz Laöpciñu ålovek‚ fabriku mal. Öomu n› bulo do voöni‚ al› mušel‚ geö‚ i tot go osetel Rus i baš scel‚ bo vidzel þe ma äkišik åin i tot še äkošik znašol i pošol do teö zagradi i tak kolo kopi‚ a tot zoz avionom n› mogol. Do kopi ul›covali taaaki kulüki. Tot taki pri-šol ålovek preplašeni!

Ä n› znam‚ z nami Švabi dobri buli. Pametam‚ mi tedi za marñarin iøe n› znali. A voni mali. Ta ked buli u nas‚ co n› po›dli‚ co im ostalo‚ šicko nam ohabeli. Taki velüki toti plehovo kablïki i u nïh marñarin. Znam þe taki dobri bul. Tak zme lxbeli hl›ba z marña-rinom.

Vi vašo dzeci školovali? – Ša geö‚ al› äk z teö ›dneö placi? Ga‚ u Baåincoh zato dosc dobre

bulo. Baåinci dosc dobri buli. Baåinci nam buli naöl›pša parohiä. A Terezku ked zme školovali‚ uþ zme buli u Piškurevcoh‚ tam n› bogzna äka placa bula‚ al› nas barz i od moöogo domu pomagali. Od panocovogo n›‚ bo‚ ocec i mac mu buli u Kriþevcoh pri vladikovi. Ta voni n›. Ga‚ i vladika veceö raz nas pomognul‚ daco.

Maråa še školovala za vospitaåku. Vona hodzela i do Sobotici i do Zombora do školi. A Terezka do Novogo Sadu hodzela‚ geö. Visšu pedañošku zaveršela. A Romko‚ von n› scel hodzic do školi. Von n› scel uåic‚ ta von l›m osmol›tku ma. Na þel›znici robel‚ a teraz ›

28

uþ u penziï. Þel›znica skoreö go dala do penziï‚ bo n› max roboti teraz na þel›znici velüo. N› nagvaräli zme dzeci þe bi še školo-vali. Voni sami nadumali. Sami. Romko n› scel nïäk hodzic. Von gvarel þe von n› budze hodzic do školi. N› lxbel školu. Von volï take robic zoz statkom‚ zoz kurami‚ na polüo i take vol›l. Polüo-privrednu trebal da išol‚ al› zme coška tedi še n›... ta n› išol dal›ö. Al› vec tu na þel›znici išol i vecka še i na þel›znici školoval äk robic poåal‚ posle osmol›tki. To go Sima‚ þec‚ uþ uputel. Tedi še Maråa uþ odala. Ta von mu tedi našol‚ bo i Sima na þel›znici robel perše. Ta vec von robel i uåel.

A co vi robeli na parohiöoh? – Ga‚ buli zme tri roki u Piškurevcoh‚ vecka vladika kupel hiþu

u Vinkovcoh‚ vecka zme tam prešli. Ta vec zme mali Vinkovci‚ Andraševci‚ Andrevci i Piškurevci. Šternac roki zem buli tam. Tam zme buli naödluþeö. Dobre bulo‚ l›m placi nïäkeö n› bulo. To všadzi‚ u tih Andraševcoh‚ Andrevcoh‚ po daskelüo fameliï tam‚ to take äk nïå. Tam n› bulo velüo Rusnacoh. Voni še uþ barþeö pošokåeli. L›m‚ u Piškurevcoh som cerkvu n› pora›la. L›m u Vin-kovcoh som sama cerkvu mušela poraïc šicko‚ bo i tu n› bulo lxdz-oh. Do cerkvi n› hodzel nïhto‚ l›m das štvero‚ pecero.

Hiþa bula velüka‚ trebalo poraïc‚ vše šicko sama som muše-la...äk prava Ruskinä mušela pobilïc‚ a vec u cerkvi šicko. A vec i zagrada bula barz velüka‚ u zagradi bulo velüo roboti‚ al› vec nam zagradu vþali bo nam na zagradi napraveli zñradi. Al› toto šicko u cerkvi co na oltaru to šicko raöbac som mušela. Uþ i u Baåincoh som raöbala. Bo äk þe da povem‚ baåi dzvonar co bul‚ ga von bul i cerkovnïk i šicko. I dzvonar i dziäk. A n›. Dziäk bul drugi. Sivå bul dziäk. Åekaö‚ n›. To u Piškurevcoh bulo. No‚ al› gvarim‚ i u Baåincoh som uþ raöbac mušela‚ bo u Baåincoh tota cerkovnïkova þena n› mogla skoro nïå robic. Åi bula šloñirana åi co‚ ta von trebal da raöbe cerkvu‚ al› vona taka hora bula‚ n› mogla vona nïäk poraöbac‚ ta vecka ä raöbala i cerkvu u Baåincoh.

Pred Kirbaöom bulo naöveceö kerpari‚ n› telüo tepihi‚ ta pred tim še šicko raöbalo‚ a na Lukaåa‚ a to uþ 23. oktober‚ Kirbaö u Baåincoh. Diþdþ‚ blato. Toti kerpari‚ bulo šicko åiste. Vec pri-šli‚ do Srimu še hodzelo na Kirbaï‚ ta zoz šickih bokoh panocove‚ co povem äki toti kerpari i äki tot patos ostal. Pred tim zme šoreli i posle togo znova. To velüo bulo panocoh‚ zoz Šidu‚ tvoö dïdo... Zoz Šidu nam buli naöblïzši. Z nïma zme buli naöl›pši.

29

Panuåitelü bul u Baåincoh‚ Kiril‚ Senka hodzela zoz nïm‚ pa Lela bula zoz panuåitelüom dok še n› oþen›l. Do nas prihodzela i Lelka‚ bula kuma Terezki. Iøe mam i teraz cidulku zoz receptom‚ medov-nïki co mi Lelka prin›sla.

U Baåincoh še pravelo barz velüo kolaåa‚ to bulo goscoh zoz šickih bokoh... bul z Mitrovici panocec Vanåik‚ pa z Berkasova Gerbut. Gerbut n› bul. Bul tedi uþ ›den Ukraïn›c. Ñvozdanoviå. Ñvozdanoviå bul. Salamun bul tedi‚ al› mn› še vidzi n› bul panocec tedi iøe. L›m bogoslov bul. Abo uþ i bul? N› moþem šicko pame-tac. Barz velüo panocove še zišli i vec posle togo znova šicko åuhaö i dovedz do šora. Blato u Baåincoh poznate.

Ga‚ mušela som kuharku tedi volac. Kuharka zoz Šidu prišla‚ bo na Kirbaö zme rihtali tak äk i vše. Xška‚ sarma‚ i praše še peklo i kolaåi‚ torti. Toto ä sama napekla‚ a gvarim‚ na poludzenok zme mušeli volac‚ to mi vašo Beserminüovo preporuåeli zoz Šidu ›dnu þenu‚ ta tota mi prihodzela veceö roki varic‚ a z poåatku som sama dok som mladša bula‚ ta som n› znala dze mi glava. A fironñi znaþe þe n› buli naölonovo‚ al› to šicko bulo platno‚ to trebalo popeö-ñlac‚ a ked dakus peöñlu prigre›š‚ ked poloþiš veceö þiräåki‚ pošlo. Davno bulo bome robota peöñlac. A i raöbac‚ ked diþdþ pa-dal. Ked n› padal ta n› maš u åim raöbac. Bo‚ tota voda n› barz dobra za raöban› bula. A bulo všelïäk. Ah‚ vše bulo åeþko. Vše bulo ro-boti.

Vladika bul‚ geö‚ al› na Kirbaö n› bul nïkedi vladika. Ša šickih pametam. Prihodzeli veceö raz tak‚ al› od goscoh zme naövol›li Beserminüovih‚ bo buli tam naöblïþeö‚ zoz Šidu. Mi še z nïma naö-barþeö shodzeli. A drugih n› tak. Z Berkasova n› barz hodzel pano-cec‚ l›m na Kirbaö‚ a vec tu z Mitrovici n› barz hodzeli‚ bo i to dal›ö‚ l›m na Kirbaö ked prišli.

A prihodzeli panocove pred Velüku nocu spovedac. Prihodzeli. I tedi še mušelo porihtac daäka zakuska‚ dok robeli. A u Vinkovcoh isto zme mali dosc roboti. Tam še kupela hiþa‚ ta toti perši hiþi‚ mur trebalo še vinäc‚ a tot enþelïr... od enþelïra bula kupena hiþa‚ åi vi›dnal þe iøe dok von n› porobi‚ bul das rok‚ åi dva iøe z nami. Enþelïr. Ta von bul tam u tih hiþoh. Ta zme n› mogli mur vibivac. Vecka uþ vladika naganäl panoca þe coþe n› poåina daco robic‚ no ta vecka tot enþelïr višol vonka‚ uþ l›m u teö ›dneö hiþi bul‚ a toti perši hiþi dal‚ ta vecka zme mur vinïmali‚ dzveri vibivali‚ ta vec trebalo robic‚ a n› bulo kogo‚ a trebalo placic‚ ked nïäka placa. Da cerkva daco mala? A vladika n› barz pomaga... To tedi uþ Bukatko

30

bul. A všelïäk bulo. Panocec hodzel do rimokatolïckih panocoh kaþdi dzenü parohiï robic‚ im pomagac. Ta z togo zme þili. Tak pa-metam þe åervena bula dvacec dinari‚ ta toto dobil kaþdi mešac. Zoz tih zme þili pen›þoh. Doma n› mal nïäkeö roboti. Ked n›t nïkogo.

U Vinkovcoh umar panocec‚ vec zme prišli tu do Novogo Sadu. Hiþu zme skoreö kupeli‚ iøe ked moöo rodiåi poumerali‚ ta zme predali u Keresture‚ ta zme tu kupeli. Von umar sedemdzešat dru-gogo. Äaaö‚ ta bulo strašno. Ä bula baš u Novim Sadu dva‚ tri dnï zubi opraväc. I ked som pošla domu‚ öogo n›t doma.Tak pred veåarom. Ked odomkn›m‚ vidzim coška šicko poroztresane‚ n›popomivane‚ åudno mi. A dze þe ›‚ þe go n›t‚ pred veåarom‚ dze pošol‚ ga n› mo-þem znac. Ked raz‚ a von tu. Pridze‚ ta gvari: – Patri co! A ked vono‚ a von šloñirani. Šloñiralo go. Z ruku n› moþe. I usta mu dakus do kriva. Gvarim: – Dze þe ši bul do teraz? Ga‚ bul u apatiki po lïki. Gvari: – Ä gladni bo som n› ›dol nïå‚ ta uvar‚ kromplüoveö xški bim ›dol. Ta som uvarela totu xšku i poveåeral i umil i nogi i umil še i: – Ä idzem l›gnuc. I pošol l›gnuc‚ i ä iøe tam pošorela i ä pošla l›gnuc. Ked vnoci von stanul‚ åu›m coška naraz luplo. Ked stan›m‚ zašvicim‚ a von spadnul. Ga‚ reku: – Coþe ši robel þe ši spadnul. Gvari: – Ga coška som še zapläntal‚ ta som spadnul. I vec som rano takoö pošla do dohtora‚ ta gutorim. I odvezli go do bolünici i vec tidzenü bul. Prihodzela som i puøeli me vše‚ a i lxdze toti z Vinkovcoh co buli daskelüo i voni buli go patric‚ al› von tak uþ bul‚ tak äk da nas n› poznal. Raz ked som pošla‚ pitala som še þe äk‚ voni gutoreli‚ ta pital þe da prin›šem klaöbas i dopisnici. Bo‚ sce pisac komušik... Vladikovi i iøe komušik‚ še mi vidzi. A tedi bul vladika Señedi uþ. Uþ i Bukatko umar. Abo da iøe bul Bukatko? I ä prin›sla toto i toti mu dali i ä åekam þe napiše ta veþn›m toto. I coška n› moþem doåekac. No von uþ tedi n› mogol pisac‚ ta do ›dnogo uglïka tam coška na dopisnicu napisal. Še mi vidzi þe napisal: – Ä l›þim u bolnici. I vec åi iøe daco‚ n› moþ bulo vidzic preåitac. I vecka‚ vsobotu umar‚ takoö. Vec som dzivåatom ävela‚ ta vec ñu mn› prišla Terezka‚ a vec i Maråa. I dok n› umar‚ bulo vše gorše kaþdi dzenü. Dohtore gvareli: – Mi n› zname kedi budze kraö. Ked mu budu toti šloñi prihodzic ›den za drugim ta friško‚ a ked n›‚ ta moþe ostac taki. A vec prihodzeli friško‚ ta tak i umar. I vecka pondzelok zme go tu do Novogo Sadu prin›sli. Reku‚ dze go tam ohabime‚ a mi tu šicki budzeme. Ga mušime go prin›sc dañdze. A do Kerestura n›. Ked som tu hiþu kupela‚ l›m tu mušime‚ ta zme go tu prin›sli. Na skeli iøe. Do

31

starogo temetova‚ a vec zme go iøe do novogo prenošeli. Teraz tri-cec roki. Umar 1972. roku.

Ga‚ sel›li zme. Dal nam vladika kamion‚ mal taki n›velüki‚ a dze tot kamion stal‚ n› znam‚ åi u Mitrovici‚ åi dze‚ coška n› pametam uþ. Ta von nas das tri raz‚ štiri raz privezol. Ked mal kedi prišol ta privezol tu‚ a veckalü domu pošol‚ a vec zaš. Toti stvari še sel›li‚ zoz Baåincoh do Kerestura... šeösc raz zme še sel›li.

Povedzce mi äk åasi posle voöni pametace?

– Ga‚ strašno bulo. Ga‚ i u Baåincoh iøe ked zme buli ta nam naredzeli þe vanïåku masci treba dac‚ þe toto treba dac partizanom. Znam þe sušedovo preöñ dragi mali sina u partizanoh‚ Serbi buli. Ta na tan›ru masci n›sla‚ ta tak zoz loþku nagrabala‚ vþime‚ ta taka tvarda bula‚ tak stala masc gore‚ ta voni dali na tan›ru masci‚ a mi mušeli vanïåku dac. Ta tak. I pisaåu mašinku. Vnoci durkali‚ a to ked vnoci durkax‚ ta še zna þe taki dahto co bi n› trebalo da idze. Ta pisaåu mašinku mali zme‚ ta pitali. A panocec n› mogol‚ co ä znam åi še pravel‚ åi l›m n› mogol‚ še zl›kol‚ ta vecka ä tam z nïma totu mašinku nošela na oblak‚ a ocec gvarel: – Co ši x n› puøela da še rozbila. Oooo! Znam þe x odn›sli i nïñda x nazad n› vraceli. A bula tam ›dna nina Gornäkova‚ ta x vipitovali partizan› koöco za nas‚ a nina tak bula dobra z nami‚ äkaš dalüša rodzina‚ ta vona n› dala partizanom da nas‚ bo i vona unuka mala u partizanoh. Ta voni nas dakus åuvali. A moþebuc i inše daco z nami bi robeli...

A u Titoveö Xgoslaviï dobre bulo. N› rušal nas nïhto. Panocec še n› mišal do politiki‚ ta nas n› mali za co rušac.

Äk vam roki prehodzeli äk ñdovici?

– Ša roboti zme mali bo zme tu koöco opraväli‚ prepraväli‚ ta vše bulo roboti. Vec som dzivki Maråi dakus pomagala‚ u n›ö som bula ked še Romko oþen›l‚ dzeci do školi hodzeli i Vladko i Bo-ris‚ a i vona robela iøe ta som varela‚ a vec posle ked n›vesta mala totu Sašku ta som pošla tam‚ bo trebalo tam pomoåi‚ a vec uþ i Maråa pošla do penziï‚ ta tak. Tak prešli tricec roki. Na sedem-dzešat roki dvoöo iøe unuåata som odhovala‚ Irinku i Sašku. Vše u roboti. Ga i teraz iøe. Zagradku som tam våera pošorela. Iøe mam ›dnu gradku pošoric. Unukom do Kanadi višivam. Vistan›m. Vše som mogla robic‚ al› teraz uþ kolo dzevedzešat i od dzevedzešat‚ teraz uþ vše osetim‚ vše mi gorše. Vše som slabša. Dakus robim ta vistan›m. L›pše ked robim äk ked šedzim. Geö. L›pše. Bo‚ ked

32

šedzim‚ vecka som taka þe anï rušic n› moþem‚ a ked robim äkošik som...

Äk sce doþili Nato bombardovan›?

– Aääö... pametam ked som‚ ga spala‚ a toti avioni‚ ga l›þim na kavåu‚ a avioni vidzim nad nami äk l›tax‚ blïøa še vnoci. Ta všelïäk bulo. Al› zato prešlo. Ked perširaz bombardovali tu Novi Sad‚ voni dvoöo‚ dzivka i þec baš dzeška buli. Na promociï knïþki. Osem godzini veåar bulo. A äki dzenü bul‚ n› znam. Ta‚ baš som išla do hiþi‚ åi oblak zavrec‚ åi co? Naraz mi še dzveri poånx otverac‚ oblaki tresc. Boþe‚ reku‚ co to? Co robä þe tak še treše šicko? Ä sama. I vec kus prestalo‚ o mali åas‚ zaš. I vec l›dvo prišli äkošik‚ ta mi gutorä þe bombardirax.

Htori buli klxåni hvilüki u vašim þivoce? – Co ä znam co naöveceö pametam? Mn› naöstrašn›öše bulo ked

panocec umar. Reku: – Co teraz budzem sama? Baš kumi Lelki‚ bo vona Romka kresecela‚ ta x kumo volali zme‚ ta ›ö gutorim: – Co ä teraz budzem robic? A vona gvari: – Ta toto co i drugi robä ked ostanx ñdovici. A i vona n›odluga vec ostala ñdovica. A bome n› znam co naökrasše! N› znam. Ga‚ bulo i krasnogo i všelïäk. N› znam. Velüo som preþila. I šicko prešlo äk da to teraz l›m bulo. Švidko. Švidko. Ä še i teraz n› åuvstvu›m þe ä telüo roki mam. Anï som nïñda n› dumala þe budzem telüo roki þic. Mn› še vidzi þe iøe n› mam telüo roki kelüo mam. Al› osetim uþ teraz. Äk mi dzeve-dzešat prešlo‚ osetim. Dotlä som n› telüo osetela. Šicko bulo dobre. Al› teraz uþ osetim. I to osetim þe mi‚ þe mi vše idze na men›ö.

Ša n› zadumovala som moö þivot taki. Dzeci še popristanoväli. Uþ som takeö briñi n› mala. Nïkedi som n› dumala ked som bula dzivka þe äki þivot budzem mac. Åi? Aaah… N› znala som. Tedi mi n› bulo…

Co bi vi preporuåeli vašim dzecom‚ unukom‚ praunukom? – Ga lxbim ih baš. Toti dzeci. I gevti u Kanadi ked buli tu i toti

teraz. Osobito unuåku Marinu teraz. Taka obl›sna. Vše nas dva babi. Bo i ä i moä dzivka teraz babi. Cešime še evo u unukoh i višivam i vištrikam i kolaåi im napravim. Evo to ä pravela. Teraz odn›sla Marina polnu pikslu. Teraz våera prin›sla‚ gvari: – Pal›‚ prazna piksla. Rodzeni dnï pririhtu›me. Teraz u max tri rodzeni dnï. Gvari

33

Viktor ked pridze‚ von teraz rošn›‚ a ä‚ reku: – Patri äka ä uþ mala! Vše som menša. A i Irinka mi isto‚ od Romka dzivka‚ vona u Keres-ture‚ hodzi do ñimnaziï‚ ta mi gvari: – Babo‚ coška ši uþ taka malka. N› znam‚ osetim‚ tak me caga do þemi. Tak me caga do þemi. N› moþem še viproscic.

Mam štvero unuåata‚ Boris‚ Vlado‚ Saška i Irinka i štvero praunuåata‚ tu dvoöo Viktor i Marina i u Kanadi dvoöo Taras i Oksana.

Šicko som uþ vipripovedala. L›m n› åu›m barz uþ. Barz n› åu›m. Treba na mn› kriåac. Maråa gvari‚ veceö raz še i gnïva. A ked praunuåka Oksanka bula gevtogo l›ta ta Maråa na mn› kriåi tu u kuhnï‚ coška ked zme vareli. A vona gvari: – Babo‚ ti še vadziš vše zoz babu? A Maråa gvari: – Ga‚ n› vadzim še‚ kriåim na nx‚ bo n› åu›. Vona dumala þe še vadzime. Mi še n› zvikli vadzic. Ä n› znam. Ä še n› znam vadzic. Ä gvarim‚ ä teraz åu›m äk še to vadza. Boþe‚ ä to nïkedi še tak n› vadzela. Nïhto nïkogo n› cerpi. Tedi še cerpelo. Podnošelo. Podnošelo. Ga‚ i z dzecmi dok buli mali‚ Maråa‚ karon-ku! Ä ih nïñda n› bila. N› mušela som ih bic. N› buli taki n›dobri. Äk vidzim äki teraz n›dobri dzeci ›st. Ga da. Pametaš da som ce dakedi bila? Åi dakedi… kedi som ce bila? Al› to l›m tak dakus‚ ga? A i Terezku.

Zdrav› vas sluþelo?

– Ga‚ ä slava bogu zdrava bula vše. Raz som l›m mala upalu plx-coveö hustoåki. Tedi bul panocec Timko u Šidu. N› znam åi za nügo sce i åuli. Von uþ davno umar. Dohtor. Bul z Kerestura oþen›ti. Von uþ stari bul‚ ked mi buli tam.

Al› pametam mox babu. Vona bula hora. Vona vše predla‚ al› lïåela astmu. Mala kanåov taki i zakrila vše z hustoåku i šedzela‚ a uþ bula stara‚ ta mušela viplxvovac furt. Ta viplxvovala. Al›‚ mala i tan›råok. I n› šmela do ustoh toto kloåe‚ tot prah‚ al› vše do togo tan›råka i vše predla. Predla‚ predla. I to znala krašn› presc‚ krašn› tkac. Co ä mam iøe ruånïki‚ to moä baba predla. Moä mac predla‚ al› n› znala tak krašn› äk moä baba. To take krasne‚ cenke‚ cenke i ›dnake. I do šmerci šedzela‚ predla i modl›la še. Vše še modl›la. Vona vilïåela astmu u garåiåku. Garåiåok mala i miši hvosciki vše še ›ö nazberalo‚ ta vecka toti miši hvosciki uvarela rano‚ ta vec prez dzenü vše pila. Moö unuk še oþen›l zoz dohtorku – Švabicu. To uþ bulo po voöni. I vec prišli babu opatric uþ ked hora bula‚ ta x prepatrela‚ ta gutori: – Baba n› umre

34

od astmi. Vona astmu vilïåela‚ al› umre od tumoru. Al›‚ operirac še x uþ n› moþe bo › stara‚ ta muši tak umrec. No‚ tak i bulo. Baba uþ veceö n› plxvala. Al› dotlä mala vše toto pri sebe i vše mušela‚ ked šedzela‚ ked robela daco‚ vše mušela viplxvovac. Osemdzešat ›den rok poþila. Baba krasni roki mala. Ä sebe vše dumala‚ budzem i ä tak dlugo þic äk i baba‚ a ä preþila i babu.

N›t daäkogo speciälnogo receptu za dlugi þivot‚ al› vše šicko naåas. ‹dlo še tri raz na dzenü‚ velüo cesku som ›dla‚ odpoåivala naåas‚ šicko bulo na åas. Ša ä na frištik rano vše cesku. Ga‚ uþ roki tak ›m. Coška som sebe tak vþala tedi ked som poåala mac pricisok. Ta som åula þe dobre‚ reku budzem ä ›sc‚ ä lxbim. I eto velüo roki som uþ. A teraz n› ›me‚ bo n›t. Tot mladi iøe n›‚ a stari uþ n›t. A kuma Meletka dakedi ked pridze ta gutori: – Tot vas cesnok trima.

Äka rozlika medzi þivotom dakedi i tim n›ška? – Äö‚ ä bi n› lxbela u takim þivoce þic äk teraz. Ä volïm gevto

šicko äk davno bulo. Ta to šicko n› dobre‚ še mi vidzi. Ponaglän›! Geö. Ponagläme vše. Ga‚ i skoreö zme ponagläli. Al›‚ n› tak äk te-raz. Teraz veceö. Þeni doma buli‚ ta totu þensku robotu doma robe-li. A teraz þena ma velüo roboti. I robic i doma i zoz dzecmi. N›ška þeni veceö robä äk skoreö. Veceö. Ga geö‚ ked na robotu idze. Coþe. Cali dzenü › n› doma. Äk i vi teraz. Kedi poödzece domu? Coþe moþece doma zrobic? I vistati sce i šicko‚ a treba robic. A tedi to krašn› po šore še išlo. Þena svox robotu robela‚ hlop svox robel. Ä bi n› lxbela teraz þic. N› lxbela bim mlada buc.

35

Leona (1913), Ruski Kerestur

Pripovedajce mi o va{im dzecinstve.

– Narodzena som 9. novembra 1913. roku na sala{u u veprovackim hotare u Ruskim Keresture. Alw, vecka me, gat, prinwsli krescic do Kerestura i tu som zapisana.

U` ked som mala tri roki, mala som dze{ka i sliku lwm som dala do keresturskogo muzex ta n

36

pri{ol, o`enwl {e i po{ol i vona das dva roki bula tam na Zbegnqove, u mojogo d

37

Vona vecka u` nw ~uvala kravi, bo mala sedem, osem roki ked zme u` pri{li zoz sala{u.

Buli tu trojo dzeci Sitkarovo, Melanka i Jov}en, Jov}en bul najstar-{i od nas, vecka buli dzeci u [inki Vislavskovo, co buli bire{e u [inki, ta buli Ykim Vislavskogo i Veruna, vona bula i|e star{a odo mnw, co bula za Andi~ovim odata, a Ykim von mal Irinu Papu}ovu, i von u` umar. I Jov}en i Sitkarovo u` pomarli. A vecka zme preskakovali {trand`ok. Tak zme go zavyzali na kolok, zabili zme wden kol

38

na{o stari, voni po madyrski, bo voni po madyrski {icko u~eli, po madyrski i be{edovali. Doma lwm po ruski be{edovali.

Hodzeli zme do valalu, na Kra~un, na Velqku noc. I{li zme do malej slu`bi v{e. Z maceru do malej slu`bi, lwbo mac po{la do velqkej, a mi z babu do malej slu`bi. U` ked zme buli vek{i ta zme i sami hodzeli do malej slu`bi. No, y na {ejsc roki po~ala do {koli hodzic. Ta vecka u` zme i{li zoz panu~itelqom do malej slu`bi. Per{e zme {icki i{li rano do {koli, a vecka u paru, do cerkvi zoz panu~itelqom, lwbo panu~itelqku. Bo, nw mali zme tedi lwm wdnogo u~itely. Per{e, u per{ej klasi me u~ela pano~itelqka Petri}alova. Tej Icuki Kova~ovej mac pokojna. U per{ej klasi ked me po~ala u~ic ta pred kraj roka, umarla. Vecka nas dokon~el wj ~lovek, panu~itelq Petri}ala. Do drugej klasi som hodzela }u panu~itelq-ki Rusiynki, zoz Rusi< pri{la, tak yk emi}rant, toti emi}ranti co pri{li yk i dohtor Nalivajko, i apatikar na{, i velqo pri{li. I tot Maftej zoz n

39

ta zoz tej volni vecka nam {trikali i boto{i, zokno~ki, ~arapki i {apo~ki. Alw y mala oguly~ku, ta zme oguly~ki no{eli do {koli. Tak, baj-ku i oguly~ku zavyzali tu na kark. Y mala taku barz krasnu, pametam, `ov-tu, a po nwj bulo yki{ik ru`i~ki. To mi mowj maceri baba kupela. Ked som mala das tri roki, ta mi tak zavyzovali yk na {ix, a vecka som x no-{ela do {koli yk na glavu. To nw bulo yk husto~ka, alw oguly~ka {e volala. I|e do trecej klasi zme {e po madyrski baveli. Bo zme nau~eli toti madyrski {pivanki vec zme {icki “~ulni,” do kola zme hodzeli. Pilqka-li zme {e, pilqki zme mali po pejc. Labdali zme {e, tak zme po{edali do kola ta zme {e labdali, ta htorej do sto nw spadlo, ta vec {mela do sto pejdze{at. Htorej spadlo do sto, ta vecka druga {e labdala. Baveli zme {e na d`murki, zavyzali zme o~i i krili zme {e. Ked zme {e baveli doma, ta zme {e krili po {opoh, poza slamu, a tot nas glwdal. Labdu zme mali, u` zme mali, alw yki zme mali labdi! Taki `e ked {e v`ime ~esalo kravi, ta totu {ersc {e ma~alo i zakrucalo, {ersc {e z ogrebla viberalo, i zoz konqoh, ta zme mali taki labdi. A ked ce vderela po glavi, ta ci giry ostala. Ta, taki. A pilqki bulo, taki farbeni, taki okrugli, a bulo i ~er-veni i belavi i `elwni, pejc razli~ni. Ta zme {e pilqkali, a mnw v{e o}urovali bo y z l

40

porezali, ta do peca. Do gar~i~ka, i vecka pokrivku zoz cestom zamasceli da an< para nw vidze. Togo zme ~ax pili od ka{lx. A vareli i rumencu. Zberali zme po dilqovoh. Sami `eni l

41

vedli zme gudacoh, ked nw, vecka ]ovlqovih gudacoh zme privedli, ta vecka gudaci nam grali do rana. Ta to vecka i hlapci i dziv~ata tancovali. ]azdiny nam varela papri}a{. Doma ka`dej mac upekla kola~a, ta zme odnwsli do }azdin< i ka`da zme odnwsli mesa {vinqskogo zoz gordova. Tedi to u gordovoh bulo meso. ]azdiny nam navarela papri}a{. Hlapci sebe kupeli tak vina, kelqo {meli, bo to tedi policaw pri{li, ta patreli ke-lqo to wst, da {e nw poopivax. Tedi nw bulo tak da {e hlapci opivali, lwm {e bili na dziv~atoh. Bili {e, barz {e bili, i pod`obali {e, i u gare{-tu {edzeli i {icko bulo. Velqki u` ked buli, taki, sedemnacro~ni. Ykim Ka{ovskogo bome tri roki od{edzel, pod`obal Jov}ena Bal

42

bolqn

43

Otac ko kolac, a kolac ko i dru}o drvo! Tak, ocec nw dzbal, a mac an< telqo, bo ih v{e mer`ela. I ba~ika, togo vladiku co i nw{ka `iw, i jogo. Vona mala i|e dvojo svojo dzeci. I tak `e mi pri{li do valalu, do mowj maceri i do oca i tu von horoval dze{ec me{aci. Ba~i pri{ol, odvedol go do Za}rebu, do bolqn

44

D

45

hribce i {erp pod pazuhu. Trebalo i nakladac i vecka porvisla presce-rac. I Irinka moy prescerala vecka u` dakedi. No, tak gvarim. Vecka u`, 1918. roku prestala vojna. Tedi zato ked bula vojna gevta {vetova, ta u nas nw bulo taka glad velqka, nw brali tak toto yk ked bula teraz tota Druga {vetova vojna, ked bula tota velqka obaveza i ked {e bralo {icko. Tedi nw bulo tak. Tedi mali lxdze zato, co sebe vihovali toto mali. Alw, to sami `eni co vihovali, bo to hlopoh nw bulo, hlopi {icki buli u vojni. Od sedemnac rokoh. Ked mali sedemnac roki u` po{li, a do {ejdze{at. Ta to bulo barz stra{ne.

Na veprovackim sala{u sce {e zgvaryli zoz [vabami? – Gej, tam zme buli zoz [vabami. Skladali zme {e zoz [vabami.

Kra{nw barz, barz zme kra{nw `ili... Na{ sala{ bul u veprovackim wdini wden. Kolo nas buli {icki {vabski sala{i: Amentovo, Polin}erovo, Nunsovo, Sajflijovo, {icko buli kolo nas lwm {vabski sala{i. Alw voni nw barz buli na sala{u. To bire{e buli, Rusnaci. Alw bulo i [va-boh. [a ked togo Adama Polin}erovogo pod`obali posle vojni, Serbi zoz Pinqvic, wdni dvome braca barz kradli kon

46

skirvaveni {icok, dze go d`obali v{adzi krev ~urela. I pametam yk go prinwsli do hi`i. Moy mac fri{ko plahtu, ponqvu, i andy Melana i|e bula u nas, pokojna, ba~ikova, mojogo oca bratova `ena, i vona bula tam i zoz ormana, vinyli i po{trigali totu plahtu tam na pantl

47

Pametace Drugu {vetovu vojnu? – Y mogla nastradac. Mo`em ci vipripovedac. Tedi ked Sekickiy zabi-

li, mi po{li z mo

48

co{ka dupka! A vona {e gn

49

Bula wdna Se}e{ova taka co ked bula vojska u }imnazi< u Drugej {vetovej vojni, ta vona {e zoz n

50

li svojogo, takogo co nw mogol u` hodzic, a v`ali dobrogo kony. A na~ `e ci taki

51

direktor, vnoci lupal mi na kapuru `e: – Idzce z dzecmi domu, scekajce, bo Rusi pridu! [vabi {e barz od tih Rusoh bali. Von nw po{ol, jogo zabili u Verba{e. I y, gat, co budzem, gajd rano, reku idzeme, {icko zo-habime i idzeme pe{o. Ynko Biylo{ov tam u su{eda bival, pri{ol zoz zajdu, zoz perinu, zoz zaglavkom, zoz plahtami, zoz {ickim. Bo, budze no{ic. Y gvarim: – Ta ruc tu, idzeme, hto `e ci budze no{ic? Dojdzeme na kraj Verbasu, D`ud`arovo stoy obidvojo z kuferami. Gvarim: – No{ce toti kuferi do poznatih. Idzeme po kaldermi. [vabi idu, scekax, na kamionoh, na ko~oh, ta {icki `e naj idzeme z n

52

totu zme nw mali obavezu, bo hto nw mal do pejc golqti, tot nw mal obavezu, a hto mal vecej yk pejc golqti mal ~e`ku obavezu. [icko mu{el dac, i `ita, i kukurici, i {vin

53

plehovo. Ta kojyki miski, tanwri, gar~ki, {icko toto, ta `e mam yki{ik escaj}? Reku: – Escaj} nw mam n

54

kukuricu co sce pobrali? Tak, zna{, i vadzeli zme {e, i {icko bulo, tak v{el

55

trebalo pol

56

znali dze w. Alw u gare{tu buli barz velqo pre obavezu: Ba~i Mihal D`unqov, na{ svat Rama~, ba~i moj, mowj maceri braca, ba~i Ynko, ba~i Dxra, ba~i... Velqo bulo, gvarim, toti co nw mogli vipoln

57

svaho, patqce. I po{poci {e, i cap. Gvarim wj naj patri pod nogi bo spadnw, ta {e potlu~e, zlame daco, ta co z nx budzem robic? Do}malo, za{ {e po{poci. Zoz zajdami. A tam {icko rozrite. Idzeme domu, a pe{o zoz Kuli, bo nwt avtobusa. A vona gvari: – Znace co, odlamme mi konari, ta toti kufri na hribet tak na konar, pa vec lwg~ej{e nam budze no{ic. A wj kufer spadnw, ta v{e na peti spadnw zoz tej pal

58

Beo}radu i do Subotici i do Zombora. No, y do Zombora na piyc hodzela lwm predavac platno, ru~n

59

pre toti osem dinari? Ga nw hudobni w, a y ked som {e obracela, yk i mnw dal l

60

toto, zna{, gur~i, {icko prazne. Gvary nw mo`u, bo vona ma in{aku horo-tu. Sama wdna u hi`i, {ejsc poscel

61

targalo: – Zruc totu ~arnu suknx. I, ked som {e z daskim stretla, z mo

62

Nina Lela (1922)‚ Petrovci

Pripovedaöce o vašim dzecinstve? – Meno mi Leona Pap. Dzivocke! Odana som Erdelï. U Petrovcoh

som narodzena. Ocec mi bul Pap Änko‚ a mac mi bula Mariä Nadüordü. Nas bulo pecero dzeci: trome hlapci i dva dzivåata. Ä štvarta. Ma-la som šestru‚ a gevto braca. Brat mi naöstarši Dxra. Vecka šestra Ganä‚ brat Änko‚ vecka ä‚ vec brat Vlado. Vospitovali nas po svoïm. Pravo po ruskim‚ co zme i do dan danas ostali Rusnaci. Šicko nas uåeli po ruski‚ i modlïc še‚ i bešedovac‚ i privitac‚ i vipro-vadzic‚ i šicko‚ pravo po našim‚ tak zme še doma hovali. Ocec nam bul predobri ñu dzecom. Mac nam veceö vaþela za hlopa. Vona ked povedla‚ tak mušelo buc. A ocec bi nam puøel‚ äk povedza dzeci to bulo tak. Dosc åasto to bulo u naših fameliöoh‚ okreme iøe htora fameliä bula megåeöša. Bulo i tvardeöši fameliï. U nas to bulo tak þe mac tvardeöša od oca. N› porobel bi i ocec goå co dok bi še n› poradzeli. U nas še mušeli vše šicko poradzic i vše šicko mušeli znac. Mi äk dzeci svoöo‚ ocec robel na polx‚ veåinom vonka‚ vše zme mali i slugu‚ mali zme dosc þemi‚ a mac doma‚ z nami z dzecmi‚ u zagradi‚ viprovadzela do školi‚ doåekala. Hlopi barz poåitovali þeni. Naša mac vše dvo›la ked še iøe ä odavala. Vi Mihal›! Ked še coška raz pospriåkali‚ a vona: –Ta mañarcu! No ta prestanü‚ ta n› budzem VI. Coška še preteröovali tam u zagradi‚ åi co‚ a mac pridze‚ gvari: – Uþ od teraz n› budze: – Poce Mihal›‚ al› ti Mihal›. Mac moä n›‚ moþebuc ›ö ñodište perše prestalo dvoïc. Zato þe tu do nas barz dohodzel Špiro‚ uöo Giröovati‚ panocove‚ pa Ñarapiå‚ a tu ked prišli vše buli šicki u nas panocove za Kirbaö i spali tu. Al›‚ moä mac ozda i perša poåala.

Bula som u banüoh z maceru äk dzecko... n› sceli me ohabic‚ bo som bula barz þiva. Bula som u Lipiku‚ i u Ñradiøu... a mac moä u Vrnäåkeö Banï‚ to uþ som bula devoöåura. A ä i Änko ›dnaki. A tu mac poödze‚ a mi z andx. Vecka muša ›dno vþac. Ša Änko še n› mogol vipendrac na drevo. A ä goå na htore‚ åi na bañren‚ åi na ägodu‚ åi na åerešnx. Abo ked zme buli dzeci‚ ta zme spali v›dnak‚ nonageö‚ to vše zo mnu spali‚ ä na krax‚ Änko pri muru. Änko na n›dzelx šviåkar‚ i co dobi› dinar‚ åi kelüo‚ kupi bonboni‚ podzelïme! Barþeö som bula prefriñana od nïh. Dzivåata prefri-ñanši od hlapcoh. V›dnak som poåala z Änkom do školi. Ä še naro-

63

dzela u decembru‚ a Änko u februaru. Mušim z Änkom do školi. Peöc klasi šicko zoz odliånim. Od Matovih šicko sama. Perše zme uåeli na gorvatskim‚ a od trecogo zme i åirilicu.

Ä išla peöc roki do školi tu do Petrovcoh‚ mi anï ›dno n› ško-lovani. Parasti zme šicki.

Ä še bavela zoz ›dnu partix‚ svoöo roki‚ Änko zoz svoöo roki. To mi buli barz ›dnaki‚ ›dno od drugogo zme l›m dva roki‚ al› sve›dno zme še kaþde zoz svoöo roki partix baveli... Zihodzeli zme še tak‚ ked vþime po pradkoh‚ a ked vl›ce po draþe. ‹dni ñu drugim hodzeli‚ tota še partiä tu‚ tota tu‚ vec zme vše hodzeli. Maråa Kopåanskova bula moä paötaška! Od malena paötaški zme buli... To bulo verna‚ tak še volalo. To znaåelo þe zme ›dnaki mali šmati‚ ›dna bez dru-geö nïñdze‚ ked tak daco åi na pradkoh‚ l›m som še oparla tak‚ åi ä poödzem skoreö‚ åi vona‚ l›m zme ›dna ñu drugeö šednuc‚ pošeptac sebe‚ pogutoric co zme mali i tak... to bula verna. Pri Rusnacoh taki bul obiåaö. I ked še vona odala‚ ä bula u nini‚ ä bula i ked še šovñor Denåi pošvecal i ked še vinåali‚ perša... I šicko mala odo mn›‚ hustoåki‚ suknï... to verna.

A do valalu zme še šicki veåinom rušali mi otalü od Dolu. Tu nas bulo dosc dzeci. Od Vukovarskogo šoru‚ äk teraz. Vecka zme še doåekovali i teraö. I ked z pradkoh od ›dnih do drugih zme še doåe-kovali‚ i domu. Pradki buli ked ›šenü‚ vše bulo na Lukaåa. Vše še dogvarelo‚ pošli hlapci‚ po›dnali ›dnu‚ nonageö‚ hiþu i vec zme po-lovku placeli do Kraåuna‚ a vec polovku od Kraåuna do posta. To te-di tak bulo. Petnac dinari do Kraåuna i petnac od Kraåuna‚ a vona nam mušela natopic‚ poporaïc za nami i šicko.

Ked prišol post‚ vonka‚ äk bulo þimno da bulo‚ ñazdinä nam kaþ-di dzenü natopela i åekala nas i viprovadzela. Dzivåata višivali‚ ä uþ n› predla. Starša šestra nošela kudzelü‚ a hlapci še kartali‚ skakali‚ baveli še ta‚ a mi višivali vše‚ ked robotni veåari. A vsobotu i n›dzelx ›den gral na trombi ta zme tancovali‚ skakali. Mali zme svoöo mesto‚ dze poösc. Dzivåata špivali! I hlapci znali našo špivac. Vše zme l›m po ruski. Ä še n› seåam þe zme inšak. Z nami n› išla anï ›dna Serbkinä na pradki‚ l›m mi Rusnaci. A do da›dnih išli. Smilä išla do starših‚ Voislavova šestra. N› bulo ih tu l›m tri-štiri‚ ta coþe znali. Calu þimu šedzic doma‚ ozda? Ta zme še našpivali šicko toto co i teraz še špiva.

‹st co hodzeli, mac Ivanåova tedi uþ bavela Natalku‚ a ä n› ho-dzela nïñdze. ‹st co išli do "Prosviti". Anï špivac som n› scela hodzic anï nïñdze. Ä dosc svoö vik mladi preprovadzela u Þablx u

64

teti Melanki Gaönaloveö‚ ocoveö šestri‚ a vecka som bula i u Zañrebu u Burñerovih. Ta ä vec ked pošla na Mihala‚ daraz som anï na Kraåun n› scigla domu. Lxbela som. Voni mali‚ Olñu‚ taku äk ä‚ ta zme višivali‚ al› åasto nas odvezol šovñor‚ dohtor Gaönal Mihaö-lo‚ do Dxrdüova‚ bo mal tam šestru‚ a šestra mala taku dzivku äk ä‚ ta vecka zme i do karåmi išli. Barz som lxbela tam buc. Barz.

Ä barz i hodzela ked buli daäki slavä‚ svadzbi‚ hovanä‚ daäki znaåni podïï ta vše þeni to robeli...ked peåic tortu‚ ta nina Lela‚ ked... Ä ci gvarim‚ ä še barz nauåela od tetoh. Teta i ›dna i druga‚ voni hodzeli aþ do Frizaku do školi. U Francuzkeö dzeška. U Fri-zaku uåeli kuhnx i višivac... N› bulo toto co teta n› znala. Coþe… i vec äk da povem‚ ä bula dosc šmela. Burñerovo dzivåata ked rosli vše som bula u nïh. Šovñor i teta: – Aöde‚ aöde. I ä‚ ked še šov-ñrovo braca þen›li‚ ä kaþdomu Burñerovi na svadzbu. Bezo mn› nï-ñdze. Do Gaönala ked prišol vladika Näradi‚ åasto hodzel‚ šovñor doraz pisemko na oca: – Priprovadzce x na ladx. Ä x na ladï doåe-kam‚ vladika prihodzi. Olña bula sama svoä‚ n› posluhala... Boþe ked mal raz prisc vladika‚ perši raz‚ šovñor nam uþ tedi kupel papuåi z ñombami‚ mendxši na cicalki‚ na cicalkoh uväzane‚ idzeme poslu-govac vladiku. Sluþnïca tam‚ al› gat coþe i ä uþ bula petnac roki‚ åi kelüo. Olña n› budze. N› budze i za Hrista...i ä sama poslugu›m i sluþnïca mi donoši...Šovñor gvari: – No teraz n› poödzeš domu dok še n› nabudzeš kelüo ñod sceš. A co ... glava x bolï. Ša da me äk bol›la! Ä bula okretna! Bo‚ šovñor ked še daraz podšmel›l‚ ked prišol äk gadovo oka‚ znaþe od partiï veåar i toto... þe åi budzeme malo tancovac. Budzeme. Šovñor nakruci radio‚ tancu›me.

Kedi sce še odali? – Osemnasti mi bul ked som še odala. Mi buli preöña dragi. Ta zme

ruceli oko ›dno na druge. Perše von gutorel þe še ä öomu paåim. Von bul od starših‚ dva roki i veceö odo mn›‚ a vec zme hodzeli domu‚ mišali zme še šicki‚ ta vecka coþe‚ ta tak som še vec i odala‚ ta. Von i robel u nas velüo‚ ta vecka ked zme uþ åi kopali åi co ta vše nas omladinu na bok‚ ta vecka som sebe dumala‚ mala ä dosc priliki‚ al› tot še mi n› paåi‚ tam velüke druþtvo‚ n› budzem ude-šavac nïkomu. A tot še mi paåel. U max zme še šteracetogo vin-åali. Mali zme velüku svadzbu. U Prosviti bula. Krasna! Bula som popriberana. Suknï zme mali široki i šla›r som mala iøe tot. N› mala som‚ äk gvarel Öovñen‚ Pavlini našeö‚ fironñlu na åol›. Šla-›r. Ä mala ruski. Tot co okruglo praveni tak na tri venci. To bulo z

65

paperu i vosku napravene. Z Kerestura zme kupovali. Bulo i þvera-toåka i kveciki i lïsca‚ tu drociki‚ ta ked ši bula mloda‚ ta ci perše tu na glavu daco zväzali da še n› vidzi‚ bo þulälo barz. Šma-ta bula bila! Šicko bile‚ l›m cipeli åarni. Lañovo! A botoša bila. Šmati zme nakupeli u Vukovare. Kabat‚ ked še vinåalo‚ al› vecka uþ prišli i gabovo‚ dobaväli zme zoz Kerestura. Tam buli Dzvonar-kovo‚ voni baš toti šmati predavali. Velüo zme mali šmati i rubani svili zme mali z Kerestura i taki koödzeäki. Tu u nas n› bulo telüo velüo u valal›. Bulo dookola. Al›‚ za nas tedi bul Kerestur za šmatu. A mlodiö mal åarni šmati‚ bilu košulx‚ åarni lañovo ci-peli. To bulo naösveåanše. Vera i kalap i to blišovi! Po cerkvu. Vinåal nas Änko Budinski. Ocec!

Vecka ä pošla do nïh i bula u nïh. Ä pošla do takih lxdzoh þe ä bula iøe drugogo avñusta u cerkvi‚ a osemnastogo še Äni narodzel. Znaþe som bula. Äni še peöc kili narodzel. Mustra. Mac gvari: – N› mušiš isc do sluþbi. Idz ked sceš do utrinï! Švekra mi tak gva-rela. Änika som narodzela tak þe na godzinu som še po pol noci pohorela‚ a ked perširaz do sanoånogo zadzvon›lo‚ na peöc‚ zvreøal. Babica bula tu‚ baš viuåena. N› goå äka! Xliäna Kraönïcki‚ Rac ›ö dzivocke meno.

Äni še narodzel u avñustu‚ a Äkim u ›denastim pošol. Taki bul mali. Äkim išol na vistacix‚ priäti ›‚ i vec pošol do voöski. Von narukoval takoö 6. 11. 1941. roku. Perše narukoval do Vinkovcoh a vec do Kamenïci‚ a zoz Kamenïci go preruceli za Sara›vo. Von nam še i äväl zoz Sara›va. Išol zoz Kalinoviku za Foåu i tam n›stali. Nam äveli þe ih zarobeli. A hto ih zarobel‚ co þe mi znali. Von prepad‚ n› bulo go. N› äväl še i nïå. Evo‚ telï roki.

Ä bula ozda iøe i petnac roki z nïma ›dnak robela i šicko‚ doñod Äni rosnul. Uþ som i višla vonka‚ ked bula tota añrarna reforma‚ l›m da dobi›m moöo od oca‚ al› som furt z nïma robela. Tam bulo ocec i mac i ocova mac i moöogo åloveka brat‚ Silvo. Barz me poåitovali. Da me n› poåitovali n› bula bim tak dlugo z nïma. Tak gvareli vše‚ ked som še odala i tu prisel›la‚ iøe vše tu dvo›li hlopom.

Ruskinï þeni i hlopi medzi sobu‚ tu bulo šicko krašn›-porada. Ä ked sebe zadumam u Masleä‚ ocec i mac i baba. To nïñda n› bulo þe to baba-baba‚ to šicko ›dno‚ mac. Ä nïñda anï n› gvarela švekra. Mac! To tak še‚ ›dnaåelo še.

Poåitovan› bulo! Teraz n›t toto take poåitovan›. Baba Masleöova ked som še odala‚ znaš äk‚ voni spram nas buli hudobni. Ä tal od

66

sedem xtra‚ a voni štvero‚ al› voni stekli šternac. Voni še pobra-li ocec i mac‚ kaþde po pol xtra. A trinac kupeli tedi. Znaš äk to. A vona‚ baba‚ ked daco: – Äö‚ znaþe u tvo›ö maceri inšak. A ä gva-rim: – Isto! Isto! A l›dvo åekam da scekn›m do maceri še na›sc gev-togo ›dla. Åeþko priuåic na druge ›dlo. Všadzi åeþko. U kaþdogo inšak. Udešavali voni barz‚ al› zaš ä vol›la‚ dok som n› nauåela. A teraz šicko barþeö po Masleöovim. Bo‚ äk von rosnul‚ tam rosnul i to še tak nauåelo. Znaþe ked ocec naš barz n› lxbel cesto. Al› vše še na samih vaöcoh gn›tlo‚ al› u vodi vivarelo do xški. Äkim vše do mn›: – Ber i cesto. A xška vše mi plïvala po verhu‚ ked cesto n› u xški uvarene‚ n›? Tak mi to i nauåeli. Mi teraz uþ zato ›me i tak‚ al› ked mu daraz uvarim u vodi‚ Äni gvari þe iøe ked švinüskeö xški dakus to prava xška!

Moöogo åloveka brat še vec oþen›l i vec ä višla‚ dumam prestala som z nïma i robic i tak. Al› zme še shodzeli. Prišli zme tu do šestrineö‚ do ninoveö hiþi. I vona bula ñdovica, vecka‚ i tu som bula u ›ö hiþi doñod zme n› kupeli totu staru‚ i vec zme praveli novu.

Äk pametace Drugu švetovu voönu? – Da povem pravdu‚ n› barz tak pametam. Macer mi u voöni zabili i

vec to za mn› prepadlo. Nït som dañdze išla‚ bo macer mi 1944. za-bili i to za mn› åarnïna šicko.

Zberali ih tu po valal› dvacec drugogo u decembre‚ i tu ih vecka prignali do cerkvi i tu ih pozabivali i vec zme ih kaþde svoöo roznošelo... pohovali... U porti Serbskeö cerkvi ih pozabivali! Tu max i spomenik. Marä naša zna‚ moöogo brata þena‚ kelüo ih pozberali. I vona tam bula‚ l›m vec gvareli þe da vidze ›dno‚ bo buli dva Pap Mariï‚ vona gvarela þe‚ gat‚ vec vona vidze‚ bo vona ma male dzecko‚ Ganåu‚ ›ö bulo rok. A moä mac ostala. Tak þe ä to‚ n› moþem ci povesc þe pametam‚ abo þe som scela da pametam‚ n› znam anï voösku‚ anï nïå‚ tak...znaþe‚ gvarim‚ ä bi mušela rozdumovac äk to bulo šicko. To velüke tak daco doþic na toti roki. Ä mala dvacec dva äkbaåu. Od Rusnacoh l›m moä mac sama‚ al› tu Serbi‚ Šuvakovo bulo pecero i Funtoš bul Rusnak i mac moä. Sedmero ih bulo‚ ä dumam þe. A ä znam äka voöska bula? To tedi raciä bula‚ åi co‚ tak gvareli. Ä n› znam. Gvarim ci‚ mn› še od tedi smrklo‚ vše‚ þe ä doraz... bala som še. Voni pozabivani ostali u porti calu noc. Šnïg ih zaväl. A nïhto od valalåanoh ih n› šmel rušac‚ l›m panocec. Panocec Änko še reskiral i pošol i poopatral šickih i zamknul

67

ih do porti. A voni ostali l›þac pod šnïgom. I vecka moö ocec i ›den Serb i panocec šickih poskladali. Ocec moö rozvoþel po temetove. Znaþe... dobre þe me i rozum n› ohabel! Mac mala tedi peödzešat šeösc roki. Vona tu pohovana na Petrovskim temetove.

Tedi buli ›ö sinove u partizanoh. Änko‚ Vlado i Dxra. Ozda buli u partizanoh. Änko še tu dzeška oblïvis skrival a toti anï n› zname dze... ta vecka l›m zato ozda.

Äki bul þivot po voöni? – Äni še mi pohorel. Do åogo mi? Nï do åogo veceö. Pohorel še‚

uþ bul drugi razred‚ 1947. a do 1952. še lïåel. Prišla teta Burñe-rova‚ švinï klala. Al› vec gvarela þe naö ä pridzem zoz nïm do Za-ñrebu. Bo‚ von še‚ interesantno‚ prez dzenü daäk‚ a ked ñu veåaru i ñu ranu vše mu scagovalo perše nogi‚ vec ruki. Ä z tetu pošla vec do Zañrebu‚ al› pred tim dzenü som z nïm bula u Oseku u dohtora Vaöc-mana. Von mal svoö senatorixm‚ tam l›þala andä Petrova ta me odvedla. Teta prišla i ä ›ö gutorim þe äki Äni barz hori i þe dohtor gvarel þe evo tu mi koverta i direkt do Zañrebu‚ kogo mam i co mam‚ a von šicko spisal do kovertu‚ þe budzeme znac dze poödzece po koverti. I vec teta gvari: – Znace co? Kolüce vi naxtre švinx‚ da ä idzem takoö zoz nïm. Teta poåitala co tam pisalo. Ked go prepatreli ›den dzenü štirme i ked zme pošli ñu piätomu‚ Maöko-ferovi‚ von šef kliniki bul na deåiïm odelu i þena mu dohtor‚ a bival treca hiþa‚ åi štvarta od teti‚ i von tak ked go poloþel ñu dzverom i gvari: – Ovaö › mali‚ sad kolko mu › ñodina‚ isuviše debo. Þe dze som? A teta gvari‚ tu › u mn›‚ na Medveøak 8‚ a von na Medveøak 14. Gvari: – Onda fino‚ kad ste tu evo ñospodüo vaša › koverta‚ sutra uxtro da › na sveuåilišnoö kliniki na Šalati. Du-mam sebe‚ no‚ ša i poödzem! Al› co‚ anï n› špim anï nïå. Teta‚ rano‚ stan›me‚ aöde‚ aöde... privedze me‚ a tot ozda dva kilometri ternac. Nas polno‚ ä šedzim. Ä u ruskim! Þima! U kišenki koverta! ‹dna pridze z boku‚ a åi šestra åi dohtorka‚ gvari: – Ko › sa plavom kovertom? No ša‚ ävim ci še‚ nïhto n› gutori‚ ta anï ä n› povem. Ked druga zaš pridze‚ uþ od tih dzveroh‚ ked raz pridze treca ta gvari: – Ko › tu iz Srema? A ä gvarim þ› ä‚ a vona še mi pita þe åi n› mam belavu kovertu. Ä ›ö gvarim þe mam‚ u d›pu! Vþala kovertu‚ vþala Änika‚ anï åi ä dam‚ anï åi ä n› dam‚ guä! Šedzim ä‚ åekam‚ teta gvarela‚ vona po mn› pridze. Šedzim ä‚ åekam ä Änika... Aaä! Anï Änika. Zaš tota ista z paperom‚ äk da x teraz vidzim‚ prišla i þe poödzem tadzi i tadzi‚ pa uputi takoö da me vodzi‚ takoö upisac go do

68

špitalx i anï som go veceö n› vidzela. Anï da ä idzem‚ abo dze ä budzem... Äö ked ä poödzem drugi dzenü‚ gvarim šestri‚ reku‚ n› znam‚ bešedu› von po srbskogrvatski‚ tedi še tak gvarelo‚ coþe‚ n›‚ al› baš n› znam åi zna šicko. Reku‚ ked budze scec isc mokric‚ von pove þe ä bi šikal. Åasna šestra‚ tedi iøe tak bulo‚ gvari: – Budite vi bez briñe‚ sve åe to bit dobro. A von gvari: – Ä vas apaco n› scem‚ scem mox macer! Von mal perši boks‚ al› coþe‚ to špitalü äk švet‚ dva poscelï‚ muri...muri... šesnac muri ›den bok‚ a drugi tak isto. Po dvoöo l›þali. A takoö tu vona mala velüku fotelx co nocovala‚ co merkovala na tot boks‚ da ä budzem bizovna‚ þe še vona vola šestra Aranka‚ a von tu budze. I ked ä poödzem drugi dzenü‚ vona gvari: – Vi moþece prisc kaþdi dzenü‚ l›m mušice na toti dzveri dze me odvedla‚ i ukazac leñitimacix. Bo ä n› otalü‚ treba prisc‚ nonageö‚ bo ä vše bula od Bukovara. N› povem þe som od Änkovcoh‚ n›? Pet-rovci kraö Vukovara! Ta tak ä i dohodzela. Ostala som 30 dnï u Zañ-rebu. Bula som u teti‚ u ocoveö šestri‚ Burñeroveö.

Diäñnoza bula þe bul krivo lïåeni. Bul lïåeni þe › na plxca slabi‚ a von premocni. Doraz mu puøeli krev i doraz mu kraöniki vinäli‚ bo uþ dobil na zñlobi od kraönikoh. I na šerco pošlo... Gvareli þe zapravo še im vidzelo þe to äñda bula i mala sråana mana þe še coška i vidzelo. No‚ al› i teraz ked zme buli u Kame-nici‚ uþ za vreme u Kraïni‚ ta go zaš poslali toti našo dohtore. Von gvari – n› poödze. Ta poödzeš ti‚ ked voni tebe posilax‚ odkud bi ti n› pošol. I tu bul barz dlugo. Cali dzenü snimali‚ n› znam kelüo kompxteri tam stali. I gvareli þe to mala sråana mana‚ al› ne pošla dal›ö.

Ta mu l›m kraöniki povinïmali i zubi mu vinäli i gvareli mu þe mu tot ›den zub nïñda n› narošn›‚ a von narosnul ked bul u voöski. A ked bul u voöski‚ tam mal dohtora z Kerestura Xlina Nadüordüo-vogo‚ macerovogo bratnäka sina. A vecka še tot macerov bratnäk ävel svoöomu sinovi þe tu ›st nini Matoveö sin‚ katona‚ i vec mu bulo ko boñ. Dze išol Xlin‚ äk dohtor‚ åi na izlet‚ åi dze‚ vše go voþel.

Tedi bul tricec dnï u špitalx‚ al› vec do 1952. roku n› bul zbri-sani. Ä l›m vše še ävela na karton þe malomu Sremcovi › pozlilo i takoö pošol. Raz bul dlugo. Sedemdzešat dnï.

A ä‚ ked von bul hori‚ pešo‚ nogu‚ dva‚ na gaöziban i aöde... Prez dzenü som robela u Zadruñi‚ ked sobotu veåar som še umila i dakus šedzela vonka pod ternacom da n› zašpim i ked dva godzin‚ sama pešo do Änkovcoh... štiri kilometeri. U štiri godzin som mala

69

gaöziban‚ ked dvanac‚ ä bula u Zañrebu‚ osem godzin som putovala i tam me vše Burñerovo dzivåata doåekali‚ dok som n› znala‚ i takoö za špitalü i zoz špitalx do teti‚ to bulo sobotu‚ n›dzelx som bula pri nüomu‚ vn›dzelx vnoci me takoö pokoöna Genica provadzi na dvanac na gaöziban‚ da som doma rano. Raz som išla da pridzem vnoci‚ n› dobre‚ vþime‚ to bul änuar‚ boïm še nazad prisc. Sedem godzin‚ dze ä iøe‚ a vono cma‚ n›? Ta vše me viprovadzela‚ vec rano pridzem‚ i idzem na robotu. A ked som išla zoz dzeckom vec me åekali. Vlado‚ dïdo Masleöov na koåu. Ä ävela þe prihodzim‚ bo bulo pol sedmeö veåar ked som prišla zoz nïm ta me åekali. Ked tak‚ vec ä pošla‚ vec dohtor gvarel‚ ked raz som go odvedla u marcu‚ a prišol u max‚ tedi dohtor gvarel þe naö ävim þe o dva dnï naö me åekax. Vec von uþ hodzel i zdravi bul i vec l›m tak na kontrolu‚ bul uþ štvarti raz åi piäti raz u špitalx. Bul i po tri tiþnï i po dva tiþnï‚ kedi äk.

Peödzešat drugogo roku ozdravel. Od 1947. do 1952. Predsednik sveuåilišneö kliniki gvarel: – Naš paci›nt! Tedi doktoriral dohtor Planåak‚ dohtor Kolbas i dohtor Pavloviå‚ a n› pridali še þe to Äni. Von bul barz vipitovani bo pred tim Erdelï Äni‚ co stra-dal dohtor‚ von bul åuveno lice tam. Pitali še nam þe åi zme zoz fameliï. Ga ozda zme? Voni zoz Šidu. A dohtor še volal äk i moö. Äni. I slika tam u špitalx. Von robel u Dalmaciï‚ bula velüka burä‚ zval›la go do morä z avtom. To daäki Keresturci i znax‚ öogo rovenü.

Moö Äni tak hibel po šteracec dnï zoz školi. A ä gvarim tam‚ reku: – Äö von mn› hibi zoz školi‚ ša zaostan› daco... A mn› pred-sednik tak gvarel‚ pridze go vipitac zañrebaåki ked spadn›. Ša to dzecko pametne. Von svoöo lïki uþ znal.

Treba še pitac uåitelüki Veri äki bul školär! Gvari: – Von bunï školäroh. Ä tolmaåim‚ a dzeci muša pisac. Tvoö n› piše. A ä še pitam åi zna? A vona gvari þe zna‚ al› bunï dzeci. Äö‚ n› þe zme še vše vadzeli äk psi. Von barz ma dobre pamåen›. Ked n› zna Masleï‚ vec n› zna nïhto. To moä sreåa bula. Al› von do petnac rokoh nïå n› šmel robic.

Äni še nïñda n› þen›l. N› znam‚ åi še bal pre šerco daco‚ åi co? Von še barz åuval šickogo togo i da še n› uzruä. I von še n› moþe barz nasekirac. N› šmel bi. Von to svatel odmalena. I von še barz zna åuvac da še n› prehladzi i da še n› premori. Von budze robic al› še n› premori. Coþe‚ von i Šnaöder buli ›dnak hori. A odkedi Šnaöder umar? To n› þe buli ›dnak hori! Ked zme buli u dohtora ›dnak‚ ä i Šnaöder pokoöni‚ gvarel dohtor tu u Vukovarskim dome

70

ked ih prepatral‚ þe anï da še dvoönäta narodza ta bi n› mogli buc taki ›dnaki hori. A gevtot umar davno. Znaþe som go sovitovala naö še þenï! Äñ þe bim go n›? Vše som mu gvarela þe ä raz umrem. A von l›m tak odmahnul. Von n› bul nïkogo pitac. A öogo buli pitac dzivki. Roditel›! N› scel ta...anï som go vecka‚ uþ ked bul starši‚ n› na-ganäla. Coþe še budzem l›m vadzic vše‚ co nïå po nïm? Uþ teraz šicki mi gvarä þe mi dobre bo me poštu›. Ga‚ von l›m cenï toto mo-öo za mladi dnï. Co som še starala da stvorime.

Sami zme hiþu kupeli‚ ked staru‚ polovku dal švekor‚ a polovku mi šicko i do roka zme hiþu stvoreli i usel›li. X zval›li u de-cembru‚ u marcu zme uþ u hiþi buli.

Znaþe ked išli‚ mam vše totu sliku pred oåmi‚ do Kocura‚ ked baveli noñomet. A von gvari: – Mamo‚ ä idzem! A ä mu gvarim åi n› duma von sebe‚ karåma‚ a u Simi svadzba‚ a z Neñoslavcoh. Ša to bu-dze naroda telüo þe strah‚ a tu še vinåac budu. Gvari: – Ta n› pridze to mamo nïhto. Ga‚ naö idze. Išol bi‚ ta idz! A ä u karåmi. Tricec toti ñaöbi dok vin›sla piva i posluþela. Vše som patrela da go zamenïm všadzi.

A anï ä še nïñda veceö n› odavala. N›. N›. Ä gvarela vše l›m þe zaåuvaö bo-þe togo hto mi dze-cko uvredzi.

A buli sce zdravi

u þivoce? – Ga‚ raz som ope-

rirana na äöniki i to som l›gla do hlad-ku‚ a mala som svoöo vreme‚ i vec mi še

zagno›li. I kelüo še seåam u oku mi naroslo‚ gvareli äk kur› oko i to mi vinäli‚ al› to das sedemnac roki äk mi operisali‚ a inaåe n› znam þe som bula hora.

Klub som polamala uþ teraz. Roztrušel še bo som tu spadla. Poloþeli metalni. Äk dohtor gvarel Änikovi: – Zabetonirao sam ña. Nüoö › bilo äko teško‚ a n›mu › lako. Moöomu bratovi Irineöovi. Von pošol‚ l›m go barz bol›lo‚ a celo zdrave. A moö‚ ša mn› še n› razlikovala tota noga od teö botoši cmobelaveö. Ä sama tvardo-

71

glava. Ä spadla štvartok‚ a pondzelok som pošla do dohtora. Äni gvari: – Mamo‚ vi zlamali nogu! N› zlamala ked palüci robä. A ked vn›dzelx‚ ked uþ n› moþ dal›ö‚ Äni pošol i takoö me poloþeli na tot koåik i odvezli. Äoö i ked dohtor gvari: – A‚ to › veliko‚ to › veliko!

I šicko dobre pametam. Gevto šicko! Toto n› moþem co teraz. Toto mi šicko fantaziä. U špitalx ked som bula teraz‚ ked brat Irineö pošol‚ tri raz me dohtor na telefon volal tot co me operiral‚ gvari: – Bako‚ kako ste? Ša reku: – Dobro‚ odam kako oåete‚ odam na šest noñe‚ odam na dve noñe‚ odam na ›dnu‚ a po sobi veå bez ›dne. Gvari: – Bako‚ samo nemoöte bez štapa. I togo pritrimovaåa. Von aþ teraz vivolal Änikovi šicko co bulo pri mn›. Kelüo som horoti mala velüo. Znaþe ked mi šicko prepatreli‚ ked me do mašini štureli‚ do ›dnu þilu mi prepatreli þe åi mi n› ostalo daco u krevi‚ bo ked mi ostalo u krevi‚ gvari‚ åkoda da kladu ezer peöcsto marki do nogi.

Šeödzešat dnï u špitalx‚ u poscelï da n› znaš dze VeCe. Suviše me sluþeli u špitalx. Ked som gvarela þe ä n› idzem do kupkoh‚ a dohtor gvari: – Bako‚ pa zašto neåete‚ pa idite! A ä im gvarim: – Evo‚ šta sam rekla doktoru‚ to åu i vama. Imam ä banx i kod kuåe‚ imam kupatilo.

Zato ä... znaš ked som l›þala... tu pacerki‚ tu molitvenïk‚ a dohtor veþn›‚ ta gvari þe: – Bako‚ pa šta › to? Pa krunicu znam‚ al ovo? – Pa neåete ni znat‚ ›l to po rusinski... po našim baš som…o Presväteö Bogorodici piše. Veþn›‚ åita: – Bako‚ aöd da znam! Pa kad znam velikoruski. Aaaa‚ pa i vi znate i velikoruski i srpski i grvatski‚ pa bako i vi ste nešto. Pa reko: – Zato sam i slomila noñu u sedamdeset sedmoö. Barz bul‚ tak... Irineö gvarel: – Dosadzel mi‚ vše l›m hodzel... To bul zainteresovani za svoöogo paci›nta. Äö‚ zaåuvaö boþe da me kaþdi dzenü n› poumivali šicko a da me n› okupali. Bo ä l›m l›þala‚ geö. Šteracec dnï som n› spuøela dolu nogu‚ a kamoli inše. Gvarä: – Bako‚ danas åemo vas...umivac‚ kupac. Ga‚ gvarim: – Xåer su me... Pa sve›dno‚ umivat moramo.

Tak‚ znaš to naögorše hto še napravi‚ äk da›dni‚ to zaåuvaö boþe... ked pridu do dohtora ta dosadni taki‚ ›st tu veceö takih co vše: – Naö na rano umrem‚ ... ta co n› umrem... A ä gvarim: – Komu ti dosadzu›š? Bogovi!? Raz som n› podumala þe umrem!!! A znala som þe me šmerc åeka u špitalx. Ked dohtor gvari‚ operaciä zaš… klistirax... odrilxx. Ga‚ ä bula svesna þe co me åeka. N›? Abo da som raz povedla: – Neåu! Ne moñu! Boli me! N›! Moþeš znac ked mi

72

do pupka tricec šeösc enekciï dali. Teraz voni vivolali Änikovi þe še bali þe še krev stidn› u mn›. ‹lka naša gvari Irineöova:– Nino‚ ked som prišla od vas od špitalx‚ ta som dumala co za roba? Nit še pita za dom‚ nit plaåe za nami‚ nïå.

Co ä mala paci›ntoh u špitalx‚ ä da›den dzenü dobila i po šeösc kili pomaranåata! Tak gvareli šestri ked som odhodzela: – Plaka-åemo za vama. Velüo som mala‚ al› šickim som ›dnak dzel›la. Nïhto n› osetel þe som Ruskinä. Z Petrovcoh som mala‚ isto šestru‚ Gar-diöovu.

Spadlo teraz lïåen›‚ vidziš‚ na toti tu masci‚ melemi za reumu‚ za šicko. Dakedi i našo þeni praveli daäki masci. Šulüovo masci praveli. Ä anï n› upotrebx›m nïñda inšaku masc al› taku togo tra-vara z Velebitu. Äka tota moä noga skroz operirana. A äki som mala kvrñi? Tam mi masceli u špitalx zoz totu co lilova škatulka. To-to‚ ked me barz bolï‚ l›m kus‚ tota ›dna mi dosc‚ åi me kriþi bolä åi co‚ to dosc na cali mešac‚ anï n› potrošim.

I tedi še pilo åaï zoz šalviï‚ zoz ñuzbanku‚ kamilici‚ repiku... Konüska šoška znam þe bula od preganäåki‚ a od repiku rani‚ a šalviä i ñuzbanok od mehira.

Co sce robeli u þivoce? – U polüoprivredi‚ na polx. Mala som skoro osem xtra‚ al› teraz

mam sedem i kus veceö‚ bo nam pobrali u komesaciï... Ša znaþe som mocno robela‚ ked som‚ kogo trebalo vnoci do doh-

tora ta l›m po mn› prišli‚ popragali mi konä u hlïve‚ i ä voþela. Barz som robela‚ barz‚ barz‚ co barz‚ kaþdomu bim povedla da n› robi tak.

Tu ked zme mali pravic hiþu... n› pitaö še. U hlïvku mam dvacec u tovu‚ štiri prasni‚ buäci‚ von poödze‚ kupi‚ uþ ked von poåal ro-bic‚ n›‚ ga tam gore u Zañorx‚ taki suhi kupi‚ pa mi pridze‚ pa kar-mime‚ pa ä doïm‚ pa buäci som voþela‚ von robel u karåmi uþ. Mala som kravi doöki. Von privedol dva‚ abo tri taki hudi da ih pod-karmime‚ da ih moþeme predac. Mali zme z åim karmic. Ta z togo ml›ka zme hiþu napraveli‚ i zoz švinüoh. Šicko sama. I podo›la i do ml›kari i von u karåmi i vše som mu tri raz na dzenü odn›sla ›sc i šicki i n› l›m Vlado moö brat‚ vec zme kupeli traktor‚ za perši pen›þi zme dali polu do traktora i veceö‚ vec Vlado gvarel‚ von budze robic‚ Äni naö robi tam bez briñi‚ vecka zme kupeli drugi traktor zoz Vladom zaš‚ pa i treci a ked treci traktor še kupel‚ a pokoöni Miråo gvari: – Gop‚ stoöce! Ä gvarim þe veceö n› robim.

73

Treci n› kupu›me. A von gvari: – Nino‚ tot traktor Änikov. I sreåa i bog‚ tot‚ u voöni u Kraïni teraz traktor Änikov bul. I ostal... I Vladovi traktor ostal‚ bo zme mali dva.

Nïå nam n› vþali. Miråo to tak mudro robel. Åi setvospremaå‚ åi toto co sadzi kukuricu‚ co všadzi ›dnu ruci‚ to šicko mame za porabu i to šicko Äni dobil. To moþeme zahvalïc þe še tu taki trafeli dobri‚ znaš? Gvari: – Noš šicko‚ a ä umrem‚ a tot šicko noši... äö äö... al› mali zme na velüo i uñovori‚ Miråo Änika podpisal‚ tak þe zme še sluþeli‚ iøe i Vladovi traktor ostal i novu prikolicu zme prave pred voönu kupeli i toto šicko. Barz som velüo robela‚ šicko...

Ä še naþila ked mi osemdzešat roki‚ l›m som še n› nabula u svoïm dome‚ bo som še za nügo starala i n› navišivala som še kelüo som scela‚ a kelüo mam moþeš opatric. Navišivane. Na kriþiki n›. Slabo. Aþ i barz slabo. Ä šicko l›m na vibivane i to šicko da budze krasne‚ šarene. Lilova za mn› farba cali švet. Äk som tebe partok višila. I zoz lilovu farbu som mala šmati i... n› znac äki. I podelïnsku i fenåovu i bliš lilovi i gabovu lilovu i šicko. To za mn› naödragši šmati‚ lilovo. Baba nam kupovala dzivåatom šickim bliši. Šicki voni vþali þel›ni i Olena i Pavlina i Xlka‚ a ä ekstra lilovi! N› scem. Taka som bula. I teraz ked lilove to zamn› daco!

Teraz uþ äk som starša nošim šos i toto. Co mam åarnu krasnu svilu‚ l›m äk betelïnka. Mam iøe ä i hustoåki. Tota to obiåna. Opatri! Vlap! Ša to anï n› moþeme dobic. A mam ä toti z blišom. Ä ci raz dala belavu‚ mam ä iøe i åarni aþ dva. ‹dna co barz krasni ven›c. A ›dna‚ ruþi. Ä to ›dino co scem da še zaåuva... i palä äk še väþe hustoåka. Toto rozširim‚ toto lapim tak‚ vohpam..i mašlïåka na gore.

Ä barz lxbela šicko mac‚ al› barz som i åuvala. I teraz šicko tak. A tu me nïå n› sceli. N› scel me anï Kraïna Åerveni kriþ‚ anï toti me n› scu... Åerveni kriþ‚ anï... ta‚ Karitas mi n› dava‚ takim äk ä‚ po sedemdzešat. Mladšim dava...ä gvarim panocovi þe åom‚ a von gvari‚ ga ozda þe zme stari. Ä n› znam. A ä gvarim: – Panocec mn› n› þalü‚ slava bogu þe še vam modlïc n› mušim. Nïhto mi nïå n› dal! Mam svoöo‚ ta... I kelüo mam! Ä nïå n› þadna. Nïå. Barz me šicki trimax þe som bula im šickim dobra. Alica Burñerova‚ pokoöna Genica‚ Gela...

Vše mi tu sušedi gvarä þe vše som l›m u hlïvkoh‚ al› slava bogu i da umrem ostava von na miru. Hiþa tvarda‚ dze še podze›.

74

Äk sce doþili voönu 1991. roku? – Zaš trañiåno‚ bome‚ teraz naš Miråo‚ bratov sin poginul‚

nonageö i brat äk mi bul vignati zoz obisca. Ša naša Febrona narikala dluþ valala. A tu sina n›t. Tu su vignati z domu. Äk vona gvari: – Tak še za nami ked zme višli z kapuri darli kravi i šicko þe strah boþi. To ked lxdze buli poviganäni zoz Petrovcoh! To velüke! To velüke! Vignac zoz torbiåku. Do sušeda rucela l›m velüku hustku. Ozda dumala sebe þe da mi prin›šu‚ a ä n› scela. Ked uþ treba‚ naö budze tu. Ä natelüo n› bula u nïåiïm obiscu‚ anï da še lapim äk za tebe. Anï u Vladovim. Ked Vlado pošol‚ nam prišol povesc Ñaöderi. Ked Äni pošol ñu avtu‚ Vlado‚ moö brat‚ gvari: – Äni! Mi i bez pen›þoh i bez lïkoh i bez okuläroh obidvoöo. Znal dze stoä lïki bo Febrona vše pila‚ Äni pošol‚ ta uþ n› vidzel anï bi-ciñli‚ anï televizor... Uþ n› bulo. Lïki iøe našol‚ bo u špaözu. Na stelaþi. Toto im šicko prin›s i gvari baåikovi sebe‚ Vladovi‚ a von taki u ñaåicoh: – Nace! Kladzce dolu do cipeloh. Dvasto marki mal pri sebe. Al› Vlado n› vivolal Febroni. Ked še voni uþ tam dze buli zobl›kli‚ a vona gvari: – Vlado‚ ta odkalü ci? Co ti to maš? A Vlado gvari: – Ga‚ Äni mi dal dvasto marki ta som tu šturel. Znaþe od telüo šickogo poösc bez iåogo. Dzevec roki u loñoru‚ gat‚ n› bul u loñoru‚ bul l›m "kus na morx"‚ vecka še Febrona barz pohorela‚ vecka furt buli u Säteö Mariï. Prin›sla toti bidni šmati otamalü. A višla z velükogo obisca... Maråa‚ bratova dzivka pošla... Ta‚ barz krasni mali baraki‚ daco. Al› Vladov sin poginul...E‚ da naš Miråo ostal‚ eee? Našli go‚ tak gvareli þe še sam rozrucel... N›! Na minu stradali‚ dvome. Ih našli. N› znalo še nïå šeösc roki. A teraz dva roki äk › pohovani u Vukovare.

A posle teö ostatn›ö voöni nastali tu zvadi. Strah! Mi to n› vi-hodzeli anï na dragu‚ anï ä to nïñda n› vidzela anï voösku‚ anï äk tota gvari‚ tota vidzela toto‚ abo toto. N›‚ ä nïñda nïå. Äni gvari: – N› idzeme nïñdze. I äk bula voöna‚ anï von nïñdze. Anï na noñomet. L›m som go sanovala‚ þe › cali tidzenü n› u karåmi‚ ga naö idze i von po-medzi åelädz mladu‚ nonageö‚ n›? To... mi še anï z nïzkim anï n› vadze-li‚ anï n› prereåeli. Prestali bešedovac‚ prestali... evo‚ ked som še pohorela‚ tu ked som zoz špitalx prišla‚ perše prišla Lx-bica Miškanüova prin›sla sok: – Gnïvace še vi? A ked pošli‚ gnï-vali še. Bo‚ ked šedzime na draþe‚ ta þe merku›me na nïh. Ša daraz mušim visc na dragu. Voni buli toti‚ ozda‚ ked poscekali. Gvarim: – N›‚ Lxbico‚ ä še n› mam co gnïvac. Co bulo prešlo‚ ked ti pre-

75

baåela‚ ä prebaåu›m i gotove. I bog zna äk zme! Tak þe mi n› mame zadartih na sebe. N›!...al› toti vignati to inše‚ a toti poscekani inše. Ša toti mušeli poösc. Voni nam teraz zavidza þe mi ostali. Voni ked daco ta tak... Ga‚ da ši bula u cerkvi... ga n›t nïkogo‚ teraz na moleben ked ›st petnac duši. To pre premenku togo kalendara. Ša vlonï ked bula Paska‚ ta še veceö šveceli paski...vlonï nam mušel švecic našo paski‚ stari kalendar. Ä poåitu›m i ›dno i druge. Ä gvarela dok som bula u špitalx. Dohtor gvari: – Svesni sce þe še mušice operirac? Ä gvarim: – Svesna som. A da vas ä daco pitam? Pi-taöce! Þe åi som n› ‹hovec. Ä gvarim: – N›! Ä grvatski drþavlänin ›r sam u Grvatskoö rod›na‚ po narodnosti sam Rusinka‚ po verois-povesti ñrkokatolikinä. A von mn› po pl›cu: – Fala boñu kad ima na sedamdeset sedam ñodina pametnih lxdi. A po faci biš povedla þe › Crnoñorac. Po pl›ca ma vlasi. Znaš‚ äk dzecko tu prišol. Teraz ked Irineä operiral nïhto še n› šmel pitac co zme go placeli.

Moö brat Vlado umar. Teraz von uþ u svo›ö hiþi umar‚ al› äö‚

zaåuvaö boþe...Ša von invalid iøe od gevteö voöni. U ruki i bez oka. A vecka go tam vignali‚ nonageö‚ moglo to buc zadovolüstvo?... N› moglo to buc zadovolüstvo nïñdze‚ coþe. A tu u medziåasu i Febrona‚

76

öogo þena‚ hora.Tu ›ö rozrezali‚ tu vodu puøeli‚ tu...ta i teraz › hora‚ vše.

Mam iøe šestru i brata. Šestra‚ slava bogu‚ ked doþi› teraz šesti mešac dzevedzešat tri. Al› vona äka dobra! Praunuk za kato-nu‚ da umarla za nïm. A katona narukoval zoz Zañrebu do Samoboru‚ a zoz Samoboru › premesceni do Zañrebu. Äö co dumaš‚ n› bul n›ška! Za Velüku noc i tortu i šicko... Zoran mu meno‚ al› ä mu nïñda inšak n› gutorela‚ anï n› moþem povesc al› Miþo. Ä‚ barz še gnïvala þe › Zoran. Sto odsto. N› scela som‚ ta. Zna i po ruski. Al› gvari doh-tor‚ ked And›lka‚ mo›ö šestri dzivka‚ umarla‚ co bul z Rebra‚ þe ninu dzeci trimax. Dzeci x tak barz scu. Gvarel Zoran þe sve tete u Zañrebu‚ a ›dna nina‚ baš sama ›dna.

Co vam bulo naöåeþše u þivoce?

– Äk perša terha na šerco spadnul Bato. Ked stradal. Ä od tedi‚ Maråo‚ u åarnim. Baš zme våera rahovali. Bul mi perši Bato‚ vec-ka‚ nonageö‚ Batovi trinac roki. And›lki dvanac. Gotove! Mn› veceö nïhto n› vidzel osim u åarneö hustoåki. Ša ked sebe podumam äk som vas hovala åeþko z nïma. Gi!!! Ked mi ce prin›sli‚ Maråo‚ u perinki‚ dlugeö teö takeö. Gvari: Nino‚ scece x? A ä gvarim: – Ga... n› znam. Ti še u dzešatim narodzela‚ a to bulo u änuaru‚ Maråo. Gvari Vera: – Mi mušime poösc derþavni ispit polañac. Ä gvarim nini mo›ö tu: – Nino‚ co budzem? Gvari þe še vona boï‚ a ä naö robim äk scem! Zna-þe som še bala. Mešac ši cickala ta ši prepadla. A ä ce mušim ta-koö vþac. Na dzešec dnï na fläšku.

To mi nïñda n› vidze z glavi i toto þe ked šovñor prišol‚ Kraåun bul‚ gvari: – Nino‚ Vera še pohorela‚ gaöd za špitalü. N› pitam še co mi budzeme z Maråu‚ nïå... Maråa uþ u nas‚ uþ ce åuva Äni. A ä ma-cer viprovadzim za špitalü. Ked ä šedzim‚ Äni gvari: – Ä idzem malo do Štefana‚ do šovñra... ‹den noši na hribce kinderbet‚ ›den slamäåu... ti idzeš do mn›. I u mn› ši doñod mama n› moþe. A vec ši do roka‚ do maä ši vše prišla do mn› spac. Vše ši me åekala pri dzveroh i moä doganova hustka. A voni: – Maråo‚ co åekaš? Ninu ši vše åekala‚ vše ši me poznala‚ da som bula dze... ked na hovan› Ñoråikoveö‚ zme raz išli‚ ä ostatnä... a ti u koåiku šedziš‚