10-letnica vitanjske godbe

Spominjamo se jih s spoštovanjem

Herman Potočnik Noordung v letu 2007

Glasilo Občine Vitanje - številka 20 - 20. december 2007

Herman Potočnik Noordung v letu 2007

2 Vitanjčan

OBČINA VITANJEGrajski trg 1, 3205 VitanjeTelefon: 757 43 50, Telefax: 757 43 51, E-mail: info@vitanje.siSpletna stran: www.vitanje.si

Uradne ure:ponedeljek in petek: 8. – 14.sreda: 8. – 16.

Izdajatelj: Občina VitanjeOdgovorna urednica: Romana HolobarUredniški odbor: Slavko Vetrih, Viktor Jager, Tone Ošlak, Srečko FijavžLektorica: Marija MenihOblikovanje in tisk: Novice d.o.o.

Glasilo izhaja štirikrat letno v nakladi 700 izvodov in je brezplačno.

Naslovnica: Foto Viktor Jager

OBČINA VITANJE

KAZALO

3 BESEDA ŽUPANA

4 OBČINA DANES IN JUTRI

7 DRUŠTVA IN DEJAVNOSTI

14 VITANJE SKOZI ČAS

15 IZ VRTCA

16 GODBENIKI

17 NOORDUNG

20 SPOMINI

21 RAZMIŠLJANJA

24 IZ ŠOLE

28 SPOROČILA IN OBVESTILA

Naj z zadovoljstvom, lepimi spominivas staro leto zapusti,naj s srečo, zdravjem, mirom, z zlatimi cekinivas leto novo obdari!

Vesel božič in srečno novo leto 2008!

Slavko Vetrihžupan

Vitanjčan 3

BESEDA ŽUPANA

Čas se ne ustavi …

December je čas, ko se narava umiri. Vse krajši dnevi podarjajo dolge večere, v katerih naj bi bilo moč najti čas za počitek, nostalgijo in mir. Spomin beži v dneve otroštva, se dotakne toplih Gasparijevih razglednic…

Le kje je toplina, ki je ni moč nadomestiti s še tako prijetno zakurjeno centralno kurjavo, le kam je odtaval mirni december?

Kje je čas, ko so ljudje lahko decembra v miru opravljali najnujnejša opravila in se potihoma pripravljali na praznike?

Po novem je pač, če nič drugega, treba v decembru čimveč prodati, čimveč kupiti, delati do zadnje minute in še kakšno uro čez, urediti bilance in davčne obveznosti, poravnati vse račune, poskrbeti, da bo vse razsvetljeno in bleščeče, poskrbeti za darila in voščila. Za povrh je seveda potrebno še dostojno zaključiti staro leto – bodisi s poslovnimi partnerji, sodelavci, z društvenimi člani, itd., itd., itd.

Nič zato, če za to izkoristimo mnogo preveč decembrskih mirnih večerov in noči. Le na koncu ugotovimo, da zaradi vsega težko premoremo vesel in spočit izraz na obrazu in, da se nam iz podzavesti oglaša spoznanje, ki mu pritiče čudno ime – veseli oz. nori december.

Čas pa se ne ustavi niti ob božiču niti ob pol noči novega leta. Kazalci na uri hite dalje in dalje iz leta v leto, iz stoletja v stoletje, iz tisočletja v tisočletje. Vse ure lahko pomečemo vstran, vse koledarje vržemo v peč, a čas bo tekel z nepojmljivo natančnostjo vseeno dalje.

Edino sami se lahko ustavimo za hip ob drobnih lepotah, ki jih zna podariti zimska idila, radostne otroški oči in miren pogled najbližjih ob iskrenem in prijateljskem stisku roke ob bežnem srečanju s pravim prijateljem, ob enostavnih besedah, s katerimi zaželimo srečo, zdravje in mir.

Čas teče dalje in pride novo leto. Temu ne ubežimo, pa če ga čakamo ali ne, ga čakamo v blišču ali preproščini. Potrkalo bo na naša vrata.

Novih 365 dni pomeni novo priložnost za uresničitev premnogih načrtov, priložnost za nove prevožene kilometre in prehojene poti, priložnost za nove tele-fonske in elektronske kontakte, priložnost za nova poznanstva in prijateljstva, za nove in nove poslovne in osebne uspehe, za nova soglasja in prepire…

Hkrati pa je lahko nov čas tudi čas grenkih presenečenj, razočaranj, bolezni in (na srečo ne vemo komu) lahko pomeni tudi dokončno slovo.

Preden stopimo v novo leto, bodo še prazniki. Želim vam, da jih preživite v miru, zdravju, veselju in z obiljem notranjega

zadovoljstva. Želim, da k temu pripomore vaš pogled na prehojeno pot v iztekajočem

se letu. Želim, da se iz tega rodi spoznanje, da Vam je uspelo postoriti večino načrtovanega.

Če smo k temu kakorkoli pripomogli tudi vsi tisti, ki smo se ukvarjali z odločanjem in razrešitvijo skupnih problemov, potem je za izbrano pot novo leto nova priložnost, v nasprotnem pa čas za popravni izpit.

Osebno sem mnenja, da je leto, ki hkrati pomeni tudi prvo leto sodelovanja s sedanjim občinskim svetom, obrodilo veliko koristnih sadov, da je začetna doba sodelovanja in delo lahko dober temelj za nove izzive v prihodnjem in prihodnjih letih. Zasnovano je mnogo zahtevnih načrtov, za uresničitev katerih bomo potrebovali tudi širšo podporo in razumevanje. Stari rek, ki še vedno drži, pravi takole; Vsako delo je vredno toliko, kolikor je vanj vloženega truda.

Ni dovolj samo volja, ničesar ne bo brez zdravja, brez medsebojne podpore in razumevanja.

Zato naj se le uresničijo praznične želje.Srečno, zdravo, mirno in uspešno naj bo novo leto 2008!

Slav ko Ve trihžu pan

� Vitanjčan

občina danes in jutri

Zadnje dni lanskega starega leta smo se v Vitanju v skladu z za-htevami povolilnega obdobja aktivno ukvarjali z vzpostavitvijo in delovanjem novoizvoljenih in novoimenovanih delovnih teles.

Kmalu po novem letu se je začelo zares. Stekla je priprava in obravnava predloga proračuna za leto 2007.

Mila zima je dopustila rušenje »Piklove hiše«.Skupaj s trgovskim centrom Mercator smo uspeli urediti začasno

parkirišče in dolgoročno pripravili prostor za nadaljnjo ureditev in možno pozidavo.

Opravili smo uspešen javni razpis za blokovsko pozidavo zemljišča na bivšem LIPU- kasneje je bil izbran izvajalec podjetje KONGRAD iz Slov. Konjic. (Dela se morajo začeti v začetku novega leta 2008).

Sorazmerno pozno, 12. 4. 2007, je bil sprejet proračun, vanj pa zapisana izhodišča, ki so poleg ostalega pomenila večja investicijska vlaganja v cestno infrastrukturo in vzdrževanje le-te.

Iz tega sklopa so se kasneje izvedla nasutja cestnih odsekov v Stenici, na Hudinji in v Sp. Doliču, nameravamo izpeljati še nasutje obvoznice v Sp. Breznu in odsek v Zg. Breznu, ter dokončati še nekaj vzdrževalnih del.

Uspešno smo sodelovali na več razpisih, katerih nekaj posledic je že vidnih.

Novo streho je že dobil vrtec, sledi še menjava kritine na delu osnovne šole in na telovadnici, kjer je sedaj še azbestna kritina.

Novo streho je dobila tudi bivša »Pirhova hiša«, kjer stanujejo naši občani. Pred zimo smo zamenjali tudi okna.

Nova so zelo lepa, mi pa veseli pohval na ta račun.Na vrsti je fasada na tej hiši, pa tudi na sosednji »bivši Meškotovi«,

v kateri smo se namenili v prihodnjih mesecih odpreti lekarno, za kar je v glavnem že vse dogovorjeno.

Občani Stenice in Antonove ulice so se razveselili novih asfaltnih cest.Asfaltiran je tudi odsek na Tičnici.

Na veselje (oz. na likof) na Hudinji pa bo kljub zgrajen-emu enakemu deležu treba počakati dotlej, dokler se dela ne končajo tudi na podaljških, kar upam, da se bo zgodilo v letu 2008.

Po obnovljeni cesti se je lepše in lažje popeljati tudi proti Celju.Investicijo je izvedla država, ki obljublja naslednji korak – posodo-

bitev trase skozi Vitanje v letu 2008.Vse je pripravljeno tudi za odprtje gradbišča, na katerem bo novi

most zamenjal starega pri »Goležu«.Novo podobo v obliki tlakovcev in nekaj asfalta prinese Božiček

tudi dvorišču pred vhodom v občinsko stavbo, kar rešuje večstoletni problem z nesnago.

Postorjenih je bilo še precej manjših del (škarpa pri Trstenjaku, posodobitev poti na pokopališče itd.)

Nasnovali smo mnogo načrtov in pripravili večino potrebne do-kumentacije.

Postorjenega je večino možnega.Ne sicer vsega načrtovanega. Pa saj morajo biti načrti vedno smelejši od možnosti, drugače ni

napredka – mar ne?No, vmes je bilo ob delu med letom tudi nekaj veselih trenutkov.

Ostali bodo spomini na uspešno izpeljano 19. Holcerijo, na primerno obeleženost 130. letnice gasilskega društva, na Srečanje v Rakovcu, na Paškem kozjaku, na številna športna in društvena srečanja in druženja…

Naj tako ostane tudi v letu 2008 in v naslednjih letih!

Slavko Vetrih, župan

Aktivnosti Občine Vitanje v letu 2007

Občinski svet je na oktobrski seji sprejel Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju občine Vitanje, v katerem so opredeljene naloge, obveznosti in pravice oseb, ki izpolnijo določene pogoje in jim Občina podeli naziv lokalni turistični vodnik.

Ga. Zlata Ploštajner, direktorica Razvojne agencije Kozjansko, je predstavila dosedanje aktivnosti, ki jih kot izvajalec skupnega razvojnega programa podeželja sedmih občin Od Pohorja do Bohorja izvaja agencija. V letu 2007 so svetovalci razvojne agencije ob sodelovanju koordinator-jev vseh sedmih občin (Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče) pripravili pravilnik za državne pomoči na področju kmetijstva, razpis in razpisno dokumentacijo. V času priprave pravilnikov sta bili organizirani dve skupni srečanji predstavnikov občinskih odborov, ki delujejo na področju kmetijstva, in izražena želja po tesnejšem sodelovanju. Konec avgusta so organizirali predstavitev na 45. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, konec leta so pripravili izobraževanje za območne lokalne turistične vodnike s podelitvijo licenc za vodenje po območju vseh sedmih občin. V projektu trženje so bile izvedene številne aktivnosti s ciljem povezati območje oz. proizvajalce tradicionalnih kmetijskih proizvodov, pridelkov, novih izdelkov ter storitev podeželja v skupno ponudbo, v okviru projekta »Razvoj za razvoj« pa se izvajajo različne delavnice in izobraževanja, ki se jih udeležujejo kmetje in podjetja z območja, V juniju je bil izveden tečaj za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za peko kruha in izdelavo testenin ( pogoj za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji), izvajajo se izobraževanja za predelavo sadja, turizem na kmetiji, gojenje in predelavo zelišč in tudi splošni tečaji, kot učenje jezikov, računalništvo, prodaja in podobno. V oktobru se prične izobraževanje Euroskupine s ciljem usposobiti udeležence na pripravo in vodenje evropskih projektov. V programu za leto 2008 je projekt Bioregija – regija naravne pestrosti, katerega cilj je zagotoviti prepoznavnost območja in ohranjanje biotske

raznovrstnosti, kvalitetnega naravnega okolja, zagotoviti podporo raz-voju ekološkega turizma in ekoturistične ponudbe, vzpostavitev sistema upravljanja in trženja integralnih ekoturističnih proizvodov. Hkrati potekajo intenzivne priprave na vzpostavitev Leader območja, katerega prednost bo samostojno razpolaganje z večjo vsoto razvojnih sredstev za izvajanje lokalne razvojne strategije v obdobju 2007-2013.

Občinski svet se je podrobneje seznanil z obveznostjo zbiranja okoljske dajatve za odpadno vodo na celotnem območju občine. V nadaljevanju je občinski svet v skladu z zakonodajo o državnem svetu sprejel interna pravila, po njih določil kandidata za predstavnika lokalnih interesov v državnem svetu in izvolil predstavnika v volilno telo za izvolitev pred-stavnika v državnem svetu – elektorja. Izvoljena sta bila g. Viktor Jager in g. Milan Hrovat.

Občinski svet je sprejel odlok o oskrbi s toplotno energijo iz omrežja daljinskega ogrevanja v občini Vitanje in v nadaljevanju tudi odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč v obrtni coni Vitanje skupaj s sklepom, naj se aktivnosti za zagotovitev pogojev za opremljanje stavbnih zemljišč v obrtni coni nadaljujejo. Svetniki so sprejeli predlog KVIAZ-a za imenovanje članov sosveta Policijske postaje Slov. Konjice in imenovali sosvet v sestavi: Janislav Brodej, Jože Brodej, Jožef Fijavž, Anton Jeseničnik, Mihael Kremar, Herman Mlinšek, Božidar Pesjak, Jože Pesjak, Anton Rošer, Nataša Viher in Božo Zidanšek.

KVIAZ je predlagal kandidate za imenovanje nadzornega sveta Komunale Vitanje. Občinski svet je po krajši razpravi potrdil predlog in imenoval nadzorni svet v sestavi Marjan Plankl – predsednik, Viktor Jager – namestnik predsednika, Anton Jeseničnik (predsednik Vaške skupnosti Paka) – član, Jože Brodej (predsednik Vaške skupnosti Brezen) – član in član, ki ga imenuje podjetje izmed zaposlenih.

Predloga odloka o ustanovitvi javnega zavoda Celjske lekarne in predloga za ustanovitev skupnega organa občin za izvrševanje us-

Iz zapisnikov sej občinskega sveta

Vitanjčan �

občina danes in jutritanoviteljskih pravic v javnem zavodu Celjske lekarne občinski svet ni obravnaval. Po krajši razpravi je sklenil, da bo Občina Vitanje sodelovala v procesih uveljavljanja soustanoviteljskih pravic in obveznosti JZ Celjske lekarne, če bo zavod pokazal pripravljenost odpreti lekarno v Vitanju. Župan je seznanil svet z vlogami občanov za povečevanje obsega prog šolskih prevozov in/ali povračilu stroškov prevoza za otroke iz oddaljenih zaselkov do šole. Pozval je svetnike k razpravi in sprejetju kriterijev za morebitno obliko zagotavljanja prevoza šolskih otrok. Občinski svet je po razpravi soglasno sprejel sklep: Občina Vitanje naj zagotavlja povračilo prevoznih stroškov otrok v šolo in nazaj za tiste otroke, ki jih ni mogoče vključiti v organiziran pogodbeni prevoz šoloobveznih otrok, in za rel-acije, ki so več kot 2 km oddaljene od šole ali od najbližje postaje redne avtobusne proge šolskih prevozov.

Na novemberski seji je bil predstavljen sistem zaščite in reševanja, ki je po letu 2005 organiziran nekoliko drugače kot prej. Do pred dvema letoma je naloge pri vzpostavitvi sistema za zaščito in reševanje občina reševala skupaj s sosednjimi občinami z delno zaposlitvijo osebe za to področje. Po ukinitvi tega delovnega mesta je občina nekaj časa iskala ustrezno rešitev, zdaj pa je pomanjkanje sredstev in kadra pripeljalo do tega, da sistem izvajajo zunanje službe. Novi sistem je predstavil g. Darko Koželj. Poročilo o izvajanju državnih investicij na cestni infrastrukturi v občini Vitanje je podal uslužbenec Direkcije za državne ceste Jure Pejanovič, ki je svetnike seznanil z izvajanjem pogodbe za rekonstrukcijo regionalne ceste Vitanje, Nova Cerkev in delom regionalne ceste skozi center Vitanja. Župan je svetnikom in g. Pejanoviču predstavil prošnjo krajanov, naj se pred rekonstrukcijo trga izgradi obvoznica, in vprašal g. Pejanoviča, kakšne so možnosti za njeno uresničitev. G. Pejanovič je povedal, da so postopki za odobritev in izgradnjo obvoznice iz državnega proračuna dolgi, kriteriji zahtevni in najmanj 80 projektov že čaka na izvedbo. Če bi čakali na obvoznico, bi modernizacija trga ostala v celoti v breme Občini. V vezi z izgradnjo obvoznice je zdaj čas za pobude. Postopki bodo trajali nekaj let in tako bi bil prvi možen termin za izvedbo okrog leta 2012. Glede na to, da v postopku zdaj občine same izdelujejo lokacijski načrt, naj Občina samo nadaljuje s postopki.

Okvirne predpostavke in proračunska izhodišča za oblikovanje proračuna za leto 2008 sta svetnikom predstavila župan Slavko Vetrih in vodja financ ga. Fidler. V razpravi so župan, tajnik Občine in številni svet-niki ugotovili, da je proračun zelo ambiciozno zastavljen, saj vključuje tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani vse potencialne možnosti razvojnih projektov. Predvideni projekti so cesta Skomarje-Lukanja, grad-nja prostorov za zdravstvene dejavnosti, cesta skozi trg, menjava streh na šoli in vrtcu, obnova kulturnega doma in vsi zahtevajo velik delež sofinanciranja iz občinskega proračuna. Če bo projekt obnove kulturnega doma v večjem obsegu, ki vključuje tudi velik delež sofinanciranja iz evropskih sredstev, uspel, bo potrebno ceste do realizacije trga pozabiti in verjetno najeti še kredit. Poleg tega bo potekalo tudi nekaj projektov z manjšim deležem občinskih sredstev, vendar vseeno z znatno logistično podporo občinske uprave. Direktor občinske uprave je ob tem opozoril na pomanjkanje delovne moči v občinski upravi, saj je za sedanji obseg rednih nalog tako po normativih kot po primerjavi z drugimi primer-ljivimi občinami premalo zaposlenih. Tako občinska uprava sproti rešuje najnujnejše obvezne naloge, enkrat več v korist razvojnih projektov,

drugič več v korist rednih obveznosti. Nujno potrebujemo še enega človeka, ki bo čimbolj vsestransko uporaben in bo delal na različnih področjih, na katerih se pričakuje temeljitejše izvajanje zakonskih ob-veznosti ali pa kot pomoč pri realizaciji razvojnih projektov.

Pod točko Razno je župan občinskemu svetu predstavil uspešna priza-devanja za pridobitev lekarniške podružnice v Vitanju. Pričakujemo, da bo ob sedanji izraženi volji lekarna lahko pričela delovati že poleti 2008. Predlagal je občinskemu svetu, da se pripravi odlok za izdelavo zelenih hišnih številk tudi v okolici, kot je to rešeno v strnjenem naselju Vitanje, s čimer se je občinski svet strinjal. Župan je občinski svet obvestil, da Turistično društvo Vitanje ne namerava organizirati silvestrovanja na prostem. V razpravi so svetniki zaključili: če ni interesa za organiziranje, naj se silvestrovanje ne izvede. Župan je povedal, da prihaja na Občino več vlog za sofinanciranje asfaltiranja privatnih cestnih priključkov. Svetniki so sklenili, da bo potrebno o tem razmisliti in zavzeti določeno stališče oz. sklep.

V nadaljevanju je želel besedo g. Jernej Fijavž. Predlagal je, da bi občinski svet do naslednjega šolskega leta namenil posebno pozornost možnosti razširitve avtobusne proge šolskega prevoza v Breznu, saj že zdaj z velike oddaljenosti do zadnje postaje hodi 7 otrok, drugo leto pa jih bo 9. Opozoril je na neustrezno prometno ureditev v trgu, saj je promet v obe smeri v trgu pri odcepu za Brezen nemogoč. Predlagal je enosmerno prometno ureditev tega dela cestišča. Postavil je tudi vprašanje, kaj je narejenega za sanacijo plazu pri Kotniku, saj je tam cestišče še vedno označeno in samo delno prevozno. Predlagal je tudi, naj se pri izvozu s parkirišča pred knjižnico namesti ogledalo, saj je zaradi nepreglednosti izvoz zelo nevaren. G. Lončarič se je pridružil opozorilom na te prob-leme in povedal, da je sam kot predstavnik volilne enote Brezen nanje že večkrat opozarjal.

Župan je povedal, da občinski svet obravnava vloge za nove ali razširjene proge šolskih prevozov vsako leto, da pa je problematika težka, saj vsako podaljšanje in razširjanje pomeni izdatno povišanje že tako vi-soke postavke šolske prevoze. Po sklepu občinskega sveta bodo staršem, ki bodo sami zagotavljali otrokom prevoz v šolo iz večje oddaljenosti, po enotnem kriteriju delno povrnili stroške prevoza. Obljubil je, da bo omenjeno progo v Breznu svet ponovno obravnaval pred naslednjim šolskim letom. Kar se tiče prometne ureditve v trgu, je že bil poslan dopis na direkcijo za ceste. Odgovor pa je, da bo prometna ureditev povsem drugačna, ko bo cesta v naslednjem letu modernizirana in se bo na novo postavila tudi s standardi usklajena prometna signalizacija. Plaz pri Kotniku je bil po naših možnostih ustrezno saniran, vendar so označbe ostale zaradi zagotavljanja varnosti.

Iz zapisnikov sej povzela Romana Holobar

PS: Seje občinskega sveta so javne. Občani ste dobrodošli kot opazoval-ci. Za predloge občanov so v statutu občine in po poslovniku občinskega sveta vzpostavljene poti, ki omogočajo ustrezno obravnavo vaših pobud. Za probleme, ki jih eventuelno ne bi bilo mogoče rešiti na ustaljen način, zaprošamo, da občani predhodno obvestijo predsedujočega o nameri.

Župan

ALI SI VITANJČANI ZASLUŽIMO NOV KULTURNI DOM?

V občinskem svetu potekajo razprave o tem, ali bi se in kako bi se lotili obnove kulturnega doma. Seveda smo vsi za to in tudi sama sem za to, da se kulturni dom uredi in da pridobimo kakšen prostor več za tiste, ki potrebujejo prostore za vaje ali kaj podobnega. Veseli smo tudi, da se v kulturnem domu kaj dogaja, pravzaprav so se letos kar vrstili različni dogodki in prav je tako.

Vendar pa z žalostjo ugotavljam, da nekateri z domom ravnajo prav »mačehovsko«. Seveda govorim o nekaterih, ne vseh. V tem letu sem bila velikokrat v domu zaradi prireditev ali vaj in prav z veseljem

je priti v dom po prireditvi, ko ga organizatorji pustijo takšnega kot mora biti – počiščenega, pospravljene stole ... Se pa zgodi tudi, ko po prireditvi stoli niso na svojem mestu, naslonjala so zmetana v klet ali za oder, transparenti za prireditev še mesece po njej stojijo na odru ali ležijo za odrom, tla so umazana, ... in to ne malokrat. Ob takšni manj lepi sliki kulturnega doma sem razmišljala, kako dolgo bi bil nov kulturni dom lep ob takšnem ravnanju, kot smo ga lahko priča sedaj? Menim, da ne prav dolgo.

In ob vsem tem vam dajem v razmislek – ali si Vitanjčani res zaslužimo nov kulturni dom?

Jasmina Vidmar

V razmislek

� Vitanjčan

občina danes in jutri

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je že na nekaj sejah obravnaval tudi možnosti o odprtju kmečke tržnice v Vitanju. Glede na to, da je Vitanje pretežno kmečko območje, bi bilo normalno, da bi imeli kmečki proizvajalci možnost prodati svoje izdelke v domačem kraju.

Kaj je tržnica?Tržnica je posebej organiziran in urejen poslovni prostor, kjer se

trguje predvsem s kmetijskim blagom. Lokalna skupnost s tržnim redom določi podrobnosti: kdo lahko prodaja, kaj se lahko prodaja, kdaj tržnica obratuje, …

Kaj se lahko prodaja na tržnici?Na tržnici se lahko prodajajo:• kmetijski pridelki (sadje, zelenjava, poljščine)• živila rastlinskega izvora (suho sadje ali zelenjava, sokovi, kis,

vloženo sadje ali zelenjava, žganje, vino, kruhi, peciva, testenine…)• živila živalskega izvora ( izdelki iz mleka, mesa, jajc, medu ( Živila živalskega izvora se lahko prodajajo le v posebej urejenih

prostorih) • zelišča in izdelki iz njih• gobe• gozdni sadeži• cvetje• razni izdelki domače obrtiKmetovalci morajo imeti za prodajo svojih izdelkov POTRDILO O LAST-

NI PROIZVODNJI, ki ga dobijo na pristojni upravni enoti, velja eno leto.Pri prodaji osnovnih pridelkov (sadje, zelenjava, gobe,…) ni nobenih

zahtev, to lahko prodaja vsak. Pri prodaji izdelkov rastlinskega in živalskega izvora pa je potrebna

registracija ustrezne dopolnilne dejavnosti na kmetiji.Primer: če želi kmetica na tržnici prodajati kruh in pecivo, mora imeti

registrirano dopolnilno dejavnost peke kruha in peciva itd.Kje bo tržnica?Lokacija tržnice še ni določena, iskali bomo tako lokacijo, da jo bomo

kupci lahko opazili.Kdaj bi bila tržnica odprta?Predvidevamo, da bi bila tržnica odprta enkrat tedensko, po vsej ver-

jetnosti ob sobotah od 9. do 11. ure.

Ali bo tržnica zaživela, je odvisno od interesa kmetov-prodajalcev.Zato pozivamo vse zainteresirane za prodajo na tržnici, da do 31. januarja 2008 na Občino Vitanje posredujejo naslednje pisne podatke:

Ime in priimek:__________________________________________Naslov:_________________________________________________Na tržnici bi prodajal-a: (napišite, kaj boste prodajali na tržnici)_______________________________________________________Moje mnenje in pripombe:________________________________

Če ne bo zadostnega odziva, bomo idejo o kmečki tržnici v Vitanju za sedaj opustili. Viktor Jager

Ravnanje z ločeno zbranimi frak-cijami v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunal-nimi odpadki se nanaša na ločeno zbrane frakcije kot del komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu.

Javna služba zagotavlja, da se iz komunalnih odpadkov izločajo ločene in nevarne frakcije.

1. Izvajalec javne službe (JKP d.o.o. Slovenske Konjice) izvaja izločanje ločenih frakcij na več načinov:

- ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah (eko otokih) ločenih frakcij

- ločeno zbiranje in prevzemanje v zbirnih centrih

- prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih

- razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici.

V okviru javne službe so urejene zbiralnice ločenih frakcij opremljene s posodami za ločeno zbiranje.

- Posoda z RDEČIM pokrovom je namenjena za papir (časopisi, knjige, zvezki, katalogi, brošure, revije), drobno lepenko, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke.

Vanjo ne odlagamo tetrapak-ov, onesnaženega papirja, tapet, onesnaženih vreč krmil, cementa.

-Posoda z BELIM pokrovom je namenjena za odpadno (očiščeno) embalažo iz stekla.

Vanjo ne odlagamo okenskega in avtomobilskega stekla, žarnic, ogledal.

- Posoda z MODRIM pokrovom je namenjena za odpadno embalažo iz plastike, kovin (pločevinke)

Vanjo ne odlagamo plastičnih in kovinskih igrač, talnih oblog, kovinskih doz od sprejev, z oljem onesnaženih posod.

Ločene frakcije so: papir, lepenka, steklo, oblačila, tekstil, jedilna olja, plastika, kovine, kosovni odpadki in embalaža iz različni materialov.

2. Izvajalec javne službe zagotav-lja izločanje nevarnih frakcij tako:

- ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah nevarnih frakcij

- ločeno zbiranje in prevzemanje v premičnih zbiralnicah nevarnih odpadkov (1x letno)

- prevzem opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi

- razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici.

Nevarne frakcije so: topila, kis-line, baze, fotokemikalije, pesticidi, fluorescentne cevi, barve, črnila, lep-ila, smole, detergenti z vsebnostjo ne-varnih snovi, baterije, akumulatorji, TV sprejemniki, osebni računalniki, tiskalniki, druga elektronska oprema, les z vsebnostjo nevarnih snovi, onesnažena embalaža (plastična, kovinska, papirna), hladilniki, zam-rzovalniki, toplotne črpalke, klime, mali gospodinjski aparati in stroji z električnimi vezji.

Nevarne frakcije se lahko oddajo na CERO, Prežigal 9, Slovenske Konjice.

3. Izvajalec javne službe 1 x letno organizira zbiranje kosovnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«.

Kosovni odpadki so: štedilniki, pralni stroji, hladilniki, zamrzoval-niki, pohištvo, talne obloge. To so trdi odpadki, ki jih zaradi velikosti ni možno zbirati v posodah za mešane komunalne odpadke.

4. Razno- Uporabljajte 120- in 240-litrske

posode za odpadke na kolesih (od 1. 1. 2008 ne bomo praznili okroglih posod).

- Do 6. ure zjutraj postavite posode za odpadke na odjemno mesto - to je ob rob vozne poti našega vozila.

- Za večje količine odpadkov kupite tipizirane vrečke z napisom JKP d.o.o. (predvidena prodaja na občini).

- Ločeno zbirajte in oddajte čisto embalažo iz papirja, kartona, plas-tike, pločevink, kovine (eko otoki).

- Ob posodi postavljenih večjih količin odpadkov ne bomo pobi-rali. Za to so namenjene tipizirane vrečke.

5. Delovni čas odvoza odpadkov ob praznikih:

- TOREK, 25. 12. 2007, nadomes-timo v SOBOTO, 22. 12. 2007,

- TOREK, 1. 1. 2008, nadomestimo v SOBOTO, 29. 12. 2007,

- v SREDO, 26. 12. 2007 in 2. 1. 2008, poteka odvoz odpadkov nor-malno po urniku.

Za pametno in okolju prijazno - 4P pomeni: Pomanjšaj, Ponovno uporabi, Predelaj, Preudari !!!

PRIHAJAJOČE LETO NAJ BO PRIJAZNO OKOLJU IN LJUDEM, KI V TEM OKOLJU ŽIVIMO…

JKP d.o.o. Slovenske Konjice Alenka Centrih, vodja CERO Slovenske Konjice

Kmečka tržnica?

- da bomo Vitanjčani v drugi polovici leta 2008 morda dočakali težko pričakovano lekarno;- da potekajo priprave na odprtje kmečke tržnice v Vitanju;- da košarkarji-veterani Vitanja že vrsto let sodelujejo s košarkarji-veterani Ponikve, ker pa so na Ponikvi dobili novo športno dvorano, so Vitanju podarili semaforje za telovadnico;- da se bo v letu 2008 pričela obnova kulturnega doma;- da letos ne bo silvestrovanja v kulturnem domu in pred njim;- da se še vedno nič ne ve, kaj bo s čistilno napravo.

Viktor Jager

Morda še ne veste,

Ločeno zbiranje odpadkov

Vitanjčan �

društva in aktivnosti

Ko se jesen prevesi v zimo, ko so dnevi kratki in mrzli, ko se dim iz dimnikov suklja srebrno sivo, ko se burja z vso ihto zaletava v krošnje golih dreves, takrat zemlja spregovori o božiču.

Spregovori takrat, ko si otroci ogledujejo lepe plahte mahu, ki bodo pravšnje za jaslice. Tudi gospodinje z vso vnemo poskrbimo za marsikaj, da bo ta adventni čas čim prijetneje doživet,

saj so v decembru zelo pomembni dnevi, ki povezujejo družino v vsem dobrem.

Veliko povezanost smo med članicami društva kmetic Vitanje gojile skozi celo leto in tako s skupnim delom naredile veliko koristnega. Marsikaj novega smo se naučile, svoje zanje posredovale mlajšim, pripravljale in pomagale pri pogostitvah, skratka, vedno smo kaj koristnega storile za širšo skupnost.

Ko sem se pred kratkim udeležila koncerta društva godbenikov, sem kot gledalka zelo uživala ob spremljanju njihovega programa. V veliko veselje mi je bilo opazovati sproščeno dogajanje med gledalci. Misli so mi pogosto uhajale na našo prireditev ki smo jo pripravile ob dnevu kmetic 15. oktobru. Kar toplo mi je bilo pri srcu, saj vem, da smo tudi me obiskovalce razveselile s programom in jim tako polepšale nedeljsko popoldne. Verjetno jim je

bila zanimiva tudi razstava buč in bučnih jedi, ki smo jih takrat pripravile. Vem, da tega same ne bi zmogle, zato se v svojem imenu in imenu društva najlepše zahvaljujem vsem, ki so nam kakor koli pomagali.

Rada bi se zahvalila tudi članicam za njihovo marljivo delo skozi celo leto, za dragoceni čas dobrote, ideje, zaupanje…, ki naj nas povezuje tudi v prihodnjem letu. Naj vas greje toplina domačega ognjišča, ki naj ga obogati zdravje, sreča in zadovoljstvo.

Božični zvonovi lepo naj zvenijo,v našem imenu vam miru in sreče želijo;da leto bi novo zdravo bilo,da v srcih sijalo bi sonce toplo.Srečno 2008!

Društvo kmetic Lipa Vitanje Jožica Kuzman

Prazniki so pred vrati

Živimo zdravoŽe osmo leto teče, odkar se je začelo v Sloveniji uveljavljati ekološko

kmetijstvo.Kmetje se zavedamo, da je naš način kmetovanja pomemben za zdravje

ljudi, saj prispeva pomemben delež k ohranjanju narave. V občini Vitanje na ekološki način kmetuje 17 kmetij s certifikatom.

Kmetije so tako vključene v kontrolo ekološkega kmetovanja in jih naj-manj enkrat na leto obišče kontrolor in preveri, če kmetujejo v skladu s predpisi, ki jih določa evropska uredba.

Naravne razmere v občini onemogočajo intenzivno kmetovanje, zato bi lahko na ekološki način kmetovalo še več kmetij.

Na pobudo nekaterih ekoloških kmetov iz občine Vitanje je prišlo do zamisli, da se kmetje srečamo, se med sabo spoznamo, izmenjamo izkušnje in si zastavimo skupne cilje. Tako smo se v petek , 26. oktobra, srečali na informativnem sestanku.

Med drugim je domačinka Nives Adamič Kričaj iz IKC Univerze v Mariboru predstavila spremembe in novosti na področju ekološkega kmetovanja. Največja težava čaka ekološke kmete že v začetku prihod-njega leta zaradi prepovedi dokupa dovoljenih konvencionalnih žit. Ker pridelava žit na območju z omejenimi dejavniki skorajda ni možna in ker dokup ekoloških žit iz drugih ekoloških kmetij ni ekonomičen, so

kmetje pokazali veliko zaskrbljenost. Konec leta 2010 pa morajo imeti ekološki kmetje urejene hleve na prosto rejo za vse živali, tako da jih čaka v prihodnosti veliko dela in finančnih ovir.

Večina ekoloških kmetov je bila enotnega mnenja, da se bomo morali bolje organizirati kot skupnost in enotno nastopiti na tržišču. Pokazali so veliko zainteresiranost za trženje svojih proizvodov na lokalni ravni in na tržnici v občini. Pri tem pa računajo na pomoč iz različnih programov.

Glavni proizvodi ekoloških kmetij iz občine Vitanje so meso, zelenjava, poljski pridelki, sadje in sadni izdelki, na kmetijah pa bi se našel tudi kakšen specifičen proizvod. Nekaj ekoloških kmetij bi z veseljem sprejelo na kmetijo kakšno skupino gostov in jim pokazalo, kako se kmetuje na naraven in okolju prijazen način.

Udeležba je bila skoraj popolna, zato smo bili enotnega mnenja, da se še kdaj srečamo.

PROČ S PESTICIDI IN UMETNIMI GNOJILI

Za EKO kmetije pripravila uni.dipl.ing. Nives.A. Kričaj in Jožef Javornik.

Priznanje za naj bučo Olgi Kričaj.

� Vitanjčan

društva in dejavnosti

Gasilska mladina kot vsako leto tudi to leto ni mirovala, temveč je pokazala, da ima še vedno moč in voljo za gasilstvo. Pa naj vam torej na kratko predstavimo letošnje delo.

Pričeli smo z občnim zborom, ki smo ga imeli v januarju. Predstavili smo delo, ki nas čaka, ter najzaslužnejšim podelili priznanja, in sicer 22 priznanj za udeležbo na državnem tekmovanju in 17 priznanj za oprav-ljeno značko.

Sledila je sezona tekmovanj. Pionirji in pionirke smo bili pridni pri nabiraju pokalov in kolajn. Tekmovali smo v ligaškem tekmovanju, kjer smo dosegli naslednje rezultate: v Gorenju nad Zrečami pionirke 2. mesto, pionirji 3. mesto, na Stranicah pionirke 3. mesto, pionirji 2. mesto, v Vitanju pionirji 1. mesto, pionirke 2. mesto in v Zrečah pionirji 1. mesto. Skupno so bile pionirke na 3. mestu, pionirji pa na 1. mestu in tako za leto dni osvojili prehodni pokal. Sodelovali smo tudi na društvenih tekmovanjih, in sicer: v Šoštanju, kjer so bile pionirke 5. in pionirji 8., nato v Vitanju, kjer so pionirke osvojile 2. mesto, pionirji 3. mesto, v Dovžah pionirji 2. mesto in v Ljubečni pionirji 2. mesto. Sledilo je še tekmovanje zveze Zreče-Vitanje, kjer so pionirji dosegli 2. mesto, na regijskem pa smo imeli smolo in nismo dokončali vaje. Vendar smo s celotnim izkupičkom zadovoljni.

Poleg tekmovanj smo imeli tudi nekaj zabav. Praznovali smo 130 let gasilcev – sladkali smo se s torto in bili tudi na veselici, saj smo sodelovali v gasilskem mimohodu. V oktobru smo si naredili tradicionalni kostanjev piknik z otroki in starši. V mesecu požarne varnosti smo obiskali šolarje in jih podučili, kako ravnati v primeru nesreče, na obisk v gasilski dom pa povabili najmlajše – potencialne gasilce – iz vrtca. V decembru smo organizirali izdelovanje voščilnic, s katerimi smo mladi gasilci razveselili tiste, ki nam stojijo ob strani, to so gasilski veterani, gasilsko vodstvo in donatorji. Leto pa smo zaključili z gasilsko čajanko.

Leto je bilo res pestro in delovno, vendar smo si zadali, da bomo tudi v prihodnjem letu dosegali dobre rezultate in bili tako delavni ali pa morda še bolj.

Naj pa še izkoristimo to priložnost in vam ob novem letu voščimo sreče, zdravja in ljubezni polno leto 2008!

Predsednica MK PGD Vitanje Jasmina Vidmar

Teden otroka, ki ga obeležujemo prvi teden v oktobru, so mladi Vitanjčani obeležili z veselimi igrami, pečenim kostanjem in sladkim moštom. Članice domačega Društva prijateljev mladine so pripravile vse potrebno, da so otroci preživeli brezskrben in igriv popoldan. Nabrale in zarezale so kostanje, da med peko ne bi pokali. Pripomočke za peko kostanjev je posodil Andrej Brezlan, njegova hči Mateja, tudi članica DPM, pa je v roke vzela svojo harmoniko in za dobro voljo zaigrala in zapela. Zaradi hitrih in zabavnih iger so otroci so otroci postali žejni, zato so si z veseljem

privoščili sveže iztisnjen jabolčnik, ki ga je priskrbela Marija Gačnikar. Tudi kostanja je kmalu zmanjkalo, in ker so dnevi v oktobru vedno krajši, je čas namenjen brezskrbni igri, kar prehitro minil. Otroci, ta popoldan obarvani od črnih kostanjev in barvnih kred in od igre zardelih lic, pa se bodo spet lahko družili že januarja na petkovih urah pravljic in ob sredah pri telovadbi.

Mateja Sevčnikar

Gasilski podmladek v letu 2007

Pečeni kostanji in igre

Vitanjčan �

društva in dejavnosti

Naši predniki so nas učili, da je smeh pol zdravja, in strinjamo se z njimi. Menimo pa tudi, da če se smejimo, ne grešimo. Zato smo si nadeli ime Smeh ni greh. Čeprav nas že poznate, naj se predstavimo. Smeh ni greh sestavljamo: Vladka in Urška Maligoj, Mojca Grobelnik, Jasmina Vidmar, Mitja Kranc in Borut Krajnc. Medse pa smo povabili že tudi Janušo Lamot, Branko Krajnc, Mašo Iršič in Suzano Jakič. Naša »lučkarica in tehnična pomočnica za odrom« pa je Šahida Sadikaj.

Torej, naša skupina je aktivna že 3 leta, zadnje leto najbolj. Začeli smo s pevsko igrico »Študentka Julčka«. Toda najresnejše delo se je začelo lansko jesen, ko smo nastopali na prireditvi ob 700-letnici trških pravic v Vitanju z igro »Šolska«. Takrat so nas ljudje vzljubili in mar-sikdo nas je povabil na kakšno njihovo prireditev. Za najmlajše smo tako v decembru pripravili »Mojco Pokrajculjo« in jo dvakrat odigrali. Nato smo nastopali na občnem zboru Lovske družine Vitanje z igro »Lovska« in z njo tudi na prireditvi Ljudski godci in pevci v Vitanju. Na praznovanju 60-letnice MPZ Vitanje smo pripravili pevsko točko »Naši jubilanti«. Sledila je »Gasilska« igra, ki smo jo predstavili na svečani seji ob 130-letnici PGD Vitanja. Z njo smo nastopili še na predstavi Dan kmetic, z njo pa smo gostovali tudi na Državnem posvetu članic Gasilske zveze Slovenije. Nazadnje smo na nekoliko drugačen način

povezovali 10. obletnico Vitanjskih godbenikov. Še bi lahko šli kam igrat, še smo dobili povabila, vendar nas včasih

tepe čas, predvsem zato, ker vse igre pišemo in pripravljamo sami. In to potrebuje svoj čas. Da napišemo igro, je včasih potrebno več dni, če ni ideje, tudi tednov, in navsezadnje se moramo igro tudi naučiti. Torej vse skupaj traja približno 1-2 meseca. Se pa nam zgodi, da nas ljudje pokličejo kakšen teden pred prireditvijo in želijo, da jim pripravimo igro. Tako je težko uskladiti vse skupaj in tudi nam je težko, ker mo-ramo povabilo zavrniti. Zelo radi nastopamo in se odzovemo na vsako povabilo, vendar se želimo na to karseda najbolje pripraviti.

Ljubiteljem veselja in smeha še vedno ni dovolj naših iger in nam je prav tako. Po vsaki igri nas sprašujejo: »Kdaj boste spet kakšno ušpičili?«. Veseli smo, da ste nas tako lepo sprejeli in da so vam naše predstave všeč. Zato vam še za naprej obljubljamo, da ne bomo počivali, kajti že pripravljamo igro, ki jo bomo priredili v marcu za vse mamice in očke. Še prej pa bomo v decembru razveselili najmlajše in mlade po srcu z »Zvezdico zaspanko«.

Naj bo leto 2008 polno smeha!

Jasmina Vidmar

Smeh ni greh

10 Vitanjčan

DRUŠTVA IN DEJAVNOSTI

Tako je. Tudi letos smo aktivni člani Konjeniškega jahalnega društva prijateljev Petre, skupaj z izletniško kmetijo Petre in občino Zreče ter Vitanje že tretjič pripravili zanimive galopske dirke in spretnostno ježo. V septembru smo pripravili tudi veseli del na družabnem srečanju. Veseli smo, da nam je bilo vreme naklonjeno, kajti konjeniški šport in konjeniške tekme so odvisne od vremena. Hkrati smo veseli tudi udeležbe tekmovalcev, ki so na naše povabilo prišli iz Legna pri Slovenj Gradcu, Cross Country Club Legen, tekmovalcev drugih društev: Po-horska konjenica, Konjerejsko društvo Slov. Bistrica, Šmarska konjenica, Konjerejsko društvo Dobrna, pa tudi galoperji Spodnjega Podravja in Celja in seveda udeležbe nekaj posameznikov, ki sicer niso včlanjeni v društva. Prav veseli in ponosni smo, da je domačin Joži Špegelj, z licenciranim konjem za pripust tekmoval in dosegel lepe rezultate. Za vse je bilo veliko presenečenje prav začetek družabnega srečanja in odprtje iger, saj so nam v galop zaplesali člani folklorne skupine Jurij Vodovnik s Skomarja. Tekme so potekale brez vsakršnih zapletov. Obiskovalci so imeli res lep razgled na celotno progo s pogledom na Vitanje in vse do Uršlje gore. Ob koncu so najspretnejši prejeli pokale. Poskrbeli smo tudi za bogat srečelov, jedačo in pijačo. Na koncu so nam zaigrali člani skupine Zlatorogi, ki pa jih na našem druženju preimenujemo v »Mlade žrebce«. Pozabiti pa ne smemo vseh tistih, ki nam ob prireditvi pomagajo. To pa so v prvi vrsti povezovalec celotnega programa g. Cveto Štefanič, prireditelja tekme g. Miro Pukl in dr. Toni Šturm, sodniki, izkušeni na tem področju, da pravično sodijo in ocenijo tekmo. Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje vsem obiskovalcem, saj brez njih ne bi bilo tako lepo in zanimivo. Iskrena zahvala tudi spon-zorjem: Občini Vitanje za pokale in drugim, ki so nas sponzorirali. To so: g. Bojan Podgoršek, Krovstvo Borovnik, Mihael Kremar, donatorji: Ivan Oprešnik, Bojan Višnjar, Livarstvo Oprešnik, Viki Fijavž, Ljubo Jakob in nekateri drugi, ki niso iz vitanjske občine. Seveda je na takšni prireditvi potrebno varovati red, za katerega je poskrbela družina Vilija Podgorška (tudi njej gre zahvala). Zdravstveni dom Slovenske Konjice je z reševalcem in avtomobilom prisostvoval dirkam, vendar k sreči ni bilo potrebno posredovati. Potrebno je bilo priskrbeti tudi tribuno. Pri tem je na pomoč priskočil Drago Pristovnik, ki je pripeljal tovornjak in nam tako olajšal delo. Veselili in družili smo se pozno v noč. Tudi naslednje leto želimo ponoviti takšno prireditev, ki bi postala tradicionalna, saj konjeniki radi pridejo v naš prelep kraj, Vitanjsko Skomarje.

Mesec dni po družabnem srečanju smo se člani društva odločili, da sponzorjem in donatorjem pripravimo zahvalni piknik, katerega pa se zaradi slabega vremena in drugih obveznosti niso mogli vsi udeležiti. Tisti, ki smo se zbrali, smo se veselili ob dobri jedači in pijači, kot se pač za piknik spodobi. Tudi pesmi in šal ni manjkalo. Na pikniku so nam zaigrali Vlado, Rok in Matjaž. Tudi tokrat smo bili skupaj pozno v noč. Ker imamo za piknike lep primeren prostor z nadstrešnico, si lahko tudi drugi občani in turisti pri nas pripravijo piknik. Seveda so dobrodošli. Ne smemo pa pozabiti, da člani našega društva

Tudi letos galopirali

Z neizmerno naglico nam čas radira mesece in dneve v iztekajočem se letu. Komaj smo dobro nazdravili si zaželeli sreče in zdravja, pa se bomo že morali posloviti od starega leta, ki pa ni bilo tako slabo. To smo ugotovili tudi člani Turističnega društva Vitanje. Naloge, ki smo si jih zadali, smo dobro opravili, saj so nam pri tem pomagali tudi občina in ostala društva v Vitanju. V prihodnjem letu 2008 bo TD Vitanje slavilo okroglo obletnico, proslavili in popestrili jo bomo z bogatejšim

programom. Apeliram na vse člane TD, da se udeležijo občnega zbora v letu 2008, saj bomo tako lahko zbrali mnenja in predloge za delo v počastitev okrogle 20. obletnice obstoja in nadaljnje delo društva. Delo društva smo ocenili kot zadovoljivo, saj smo obnovili turistično uto, pripravili nekaj lesa za obnovo klopi ob igrišču in ob sprehajalnih stezah, uspešno izvedli Holcerijo in sodelovali na turističnih igrah v Zrečah. Pred farno cerkvijo smo postavili adventni venček, okrasili nekaj novoletnih jelk, sodelovali z društvom prijateljev mladine ob prihodu božička in s tem zaključili delo v letu 2006. Pregovor pravi: V slogi je moč, zato vsem, ki ste nam prisluhnili in pomagali, izrekam iz SRCA VELIKI HVALA. Vsem občankam in občanom vesele božične in novoletne praznike, srečno in uspešno 2008. Otrokom pa želim , da jih obilno obdarita BOŽIČEK in DEDEK MRAZ.

Za U.O. TD VITANJE predsednikJožef Javornik

Turistično društvo v letu 2007Kam le čas beži,

kam se mu mudi?Leto za letom gre, hitro tak mine vse.

Ans. 4 kovači.

nastopamo in sodelujemo tudi na prireditvah drugih društev. Ena takšnih prireditev, ki nam je ostala v spominu, je bila na Gomilskem. Priredilo jo je Konjeniško društvo Mustang. Na njej je naš najmlajši član Urban s svojim konjem Nazirjem dosegel odlično 3. mesto v spretnostni ježi. Tako je prinesel društvu prvi pokal, na katerega smo zelo ponosni. Takšnih tekmovanj in sodelovanja si še želimo, saj na mladih svet stoji. Tu pa je že veseli december. V zloženko, ki jo je izdal odbor za družbene zadeve, smo za las zamudili vpisati prireditev. Vse tiste, ki imate majhne otroke, vabimo, da se tudi letos udeležite prihoda Božička, ki bo prijahal na konju s košem dobrot 21. 12. (v petek ob16. uri) na sedež društva Ranč Petre v Vitanjsko Skomarje na domačijo Petre.

Uspešno leto je naokoli. Društvo želi vsem konjenikom, prijateljem, občanom, dobrotnikom, izletnikom in turistom, da vam ob božiču za-sije zvezdica družinske sreče, v letu 2008 pa naj vas spremljajo trdno zdravje, veselje in medsebojna potrpežljivost.

Martica Sušec

Vitanjčan 11

društva in dejavnosti

V mesecu oktobru je Planinsko društvo Vitanje za svoje člane organiziralo tri pohode.

V nedeljo, 7. oktobra, je bil 3. tradicionalni pohod po obronkih Vitanja. Pot pelje skozi prelepe predele vitanjske občine in najbolj hitri jo lahko prehodijo v 4 urah. Pohoda se je udeležilo devet plan-incev. V začetku je kazalo na dež, vendar je vreme zdržalo prav do konca. Upamo, da se bo naslednje leto pohoda udeležilo še več pohodnikov.

V soboto, 13. oktobra, je bil pohod v neznano s kostanjevim pi-knikom. Udeležencev je bilo za poln velik avtobus. Ta pohod vsako leto organiziramo v sodelovanju s PD Dobrna. Po vožnji skozi Prebold smo hitro ugotovili, da se bo pot v neznano končala na Mrzlici. To se

je po uri in pol hoda tudi zgodilo. Pri planinskem domu na Mrzlici so čakali vroči kostanji, za katere že tradicionalno poskrbita predsednik in planinec Vili. Seveda ni manjkalo sladkega mošta. Vreme je bilo zelo naklonjeno, saj je skoraj ves čas sijalo sonce.

V soboto, 20. oktobra, so aktivnosti planinskega društva sklenili najmlajši planinčki s svojim pohodom na Goležev grad in mimo Grilca nazaj v Vitanje. Tudi oni so se na koncu pogostili s pečenimi kostanji.

Vsi Vitanjčani in ljubitelji planin vljudno vabljeni, da se nam pridružite na naših poteh.

Predsednik PD Vitanje D. Fijavž

Po enoletnem premoru smo se v nedeljo, 30. 9. 2007, strelci in lovci ponovno srečali na prijateljski tekmi.

Streljalo se je z MK puško v tarčo srnjaka in s šibrovko v glin-aste golobe. Udeležba je bila nad pričakovanji. Pokale in medalje smo podelili na skupnem zaključku, ki je sledil po streljanju pri domačiji Vodovnik na Stenici. Gospa Vodovnikova je pripravila okusno pogostitev, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli lovci s šalami iz lovskega življenja.

Rad bi se zahvalil vsem sodelujočim na srečanju, kakor tudi domačiji Vodovnik. Naslednje leto bo organizator srečanja lovsko društvo in verjamem, da bo zopet prijetno!

Alojz Jelenko

Aktivnosti PD Vitanje v oktobru

Srečanje vitanjskih strelcev in lovcevPlaninci na vrhu Mrzlice Planinčki pod Goleževim gradom

Foto

(A

. Jel

enko

):

Priprave na streljanje

Dobitniki pokalov 2007 Zadetek?

12 Vitanjčan

društva in aktivnosti

Krajevna organizacija Rdečega križa Vitanje je tudi to leto za Vitanjčane organizirala preverjanje zdravja.

Tako smo v nedeljo, 18. novembra, dopoldne v vitanjskem kulturnem domu imeli možnost izmeriti krvni sladkor, maščobe in krvni tlak. Merjenje je opravljala višja medicinska sestra Marija Medven, za meritve pritiska je poskrbela Marija Jeseničnik, Majda Somrak pa je vodila evidenco. »Prišlo je sedemindvajset Vitanjčanov in Vitanjčank, kar je približno toliko kot vsako leto. Vsem, ki so dogodek pomagali pripraviti, se najlepše zahvaljujem, še posebna zahvala pa velja medicinski sestri Mariji«, nam je povedala Adela Pačnik, predsednika KORK Vitanje.

Klavdija Ovčar

Zadnjo oktobrsko nedeljo so se v gostišču Kuzman v Vitanju zbrali Vitanjčani in Vitanjčanke, ki so že dopolnili sedemdeset let. Na srečanje, ki ga je organiziral Krajevni odbor Rdečega križa Vitanje (KORK), je prišlo okoli čez devetdeset občanov.

Le- ti so najprej prisluhnili učenkam Osnovne šole Vitanje, ki so zapele nekaj pesmic, nato pa je svoje dodal še vitanjski cerkveni pevski zbor. Zatem je zbrane pozdravila predsednica KORK Vitanje, Adela Pačnik in se zahvalila vsem, ki so srečanje omogočili; Občini Vitanje, gostilni Kuzman, članom in članicam Rdečega križa Vitanje in drugim sodelujočim. Posebne pozornosti sta bila deležna najstarejša Vitanjčanka in najstarejši Vitanjčan, ki sta se udeležila srečanja. Največ, dvaindevetdeset let, je dopolnila Karolina Kuz-man, med moškimi pa štiriinosemdeset let Ivan Podgrajšek.

Sledil je še pozdrav župana in predsednice KORK Zbelovo, Dragice Brumec, ki je prišla namesto sekretarke RK, Renate Gabrovec. Oba sta udeležencem zaželela še veliko zdravja in dobre volje ter da se čez eno leto spet srečajo. Nato so na srečanju, na katerega sta prišla tudi vitanjski župnik Jože Turk in monsignor Vili Gumilar, skupaj nazdravili in zmolili nedeljsko molitev, da je kosilo bolj teknilo. Po obedu (pa tudi že pred njim) pa je s svojo harmoniko za dobro voljo poskrbel muzikant Milan Pesjak.

Klavdija Ovčar

Vitanjčani preverjali zdravje

Srečanje starostnikov

Člani odbora Krajevne organizacije Rdečega križa Vitanje smo bili zelo delovni.

- 6. septembra smo opravili drugo krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 107 krvodajalcev. Tako je v letu 2007 darovalo kri v dveh akcijah 212 darovalcev.

- 13. oktobra smo že sedmič izvedli akcijo »Drobtinice«. Prodajali smo kruh različnih pekarn. Izkupiček smo namenili vitanjskim socialno šibkim učencem za 79 toplih obrokov.

- 28. oktobra smo organizirali srečanje občanov, starejših nad 70 let. Srečanja, ki je potekalo v gostilni Kuzman, se je od 230 povabljenih udeležilo preko 90 Vitanjčanov.

- V nedeljo, 18. novembra, smo organizirali preverjanje zdravja Vitanjčanov. Prišlo jih je 27 in vsi so bili zadovoljni z akcijo.

- Tako kot je bila aktivna jesen, nas čaka tudi aktivna zima. Ak-tivisti se bomo odpravili na teren, kjer bomo s pomočjo vas, Vitanjčanov, poskušali zbrati čimveč denarnih sredstev, da bi tudi naslednje leto lahko

Aktivnosti v KORK – jesen, zima 07

pomagali pomoči potrebnim Vitanjčanom.Ob tej priložnosti se vam zahvaljujem za vso pomoč in podporo ter

vam želim v letu 2008 obilo zdravja in vse najlepše.

Predsednica KORK Vitanje Adela Pačnik

Vitanjčan 13

občinski praznik

Spoštovani upokojenci, najprej prisrčna hvala za zvestobo in privrženost društvu. Potrudili se bomo, da boste v naslednjem letu deležni še več prijetnih ugodnosti kot v letošnjem. Želimo vam, da bi v letu 2008 premagali vse ovire, da bi bilo tisto, kar je doslej daleč, v novem letu dosegljivo, da bi čutili toplino božičnih praznikov in veseli pričakali novo leto 2008.

Leto 2007 bo kmalu za nami, naša dolžnost pa je, da naredimo inventuro finančnega poslovanja in drugih dejavnosti v našem društvu. Finančni rezultat društva nam bo prikazal zaključni račun v začetku prihodnjega leta. Ostale dejavnosti društva, ki so povezane z delovnim planom, pa smo skoraj v celoti izvršili. V mesecu marcu smo organizirali materinski dan, za 1. maj smo ročno postavili mlaj na Hrastnikovem. Izpolnila se nam je dolgoletna želja, da smo poromali na Sv. Višarje. Tudi srečanja upokojencev Slovenije v Mariboru smo se udeležili, zatem pa smo si ogledali še prelepo cerkev na Prihovi.

Nekateri člani smo se udeležili tudi letovanja na morju; spomladi v hotelu Delfin v Izoli, poleti pa smo se kopali in sončili na otoku Visu.

Pri Krošlu na Kraberku smo martinovali in pokušali novo vino.V gostilni Kuzman pa 26. decembra 2007 s pričetkom ob 19. uri

prirejamo tradicionalno silvestrovanje in vabimo vse člane, da se na sedežu društva prijavijo na to prireditev.

Tako, kot se v božičnem miru svet prerodi,nam z novim letom vedno znova zaživi.Naj vam bo lepo v naslednjem letu,diši v tem krhkem svetu

po ljubezni, miru in zdravju.Veselje prazničnih dni naj vas spremlja skozi vse leto 2008,ki prihaja. To vam želi Društvo upokojencev Vitanje.

Tajnik DU Vitanje Ivan Jeseničnik

Vitanjski upokojenci skozi leto 2007

Martinovanje pri Krošlu

Vse več prebivalstva je starega 65 let in več in vse več je ljudi, ki se zaradi zdravstveno – socialnih razmer znajdejo v stiski, ki pa je sami ne zmorejo in znajo reševati.

Lambrechtov dom v okviru javne službe izvaja storitev pomoč družini na domu v treh občinah: Slovenske Konjice, Zreče in Vi-tanje. Gre za socialnovarstveno storitev, namenjeno vsem tistim upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne pogoje, vendar pa se zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti ne morejo več oskrbovati sami, svojci pa take oskrbe ne zmorejo ali za njo nimajo možnosti. Namen socialne oskrbe je izboljšanje kvalitete življenja doma ter tako vsaj za določen čas nadomestiti potrebo po institucionalnem varstvu.

Pomoč družini na domu je namenjena:- osebam starejšim od 65 let,- osebam s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu

telesno in duševno prizadetih oseb,- drugim invalidnim osebam, ki jim je priznana pravica do

tuje nege in pomoči,- kronično bolnim osebam in osebam z dolgotrajnimi

okvarami zdravja,- hudo bolnim otrokom in otrokom s težko motnjo v teles-

nem ali težko oziroma najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva.

Storitve, ki jih v okviru socialne oskrbe na domu izvaja Lambre-chtov dom, so:

- gospodinjska pomoč, ki obsega: prinašanje enega priprav-ljenega obroka hrane, nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti ter postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;

- pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, ki obsega: pomoč pri oblačenju/slačenju, pomoč pri umivanju/kopanju, pomoč pri hranjenju, pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter vzdrževanje, nega in čiščenje osnovnih ortopedskih pripomočkov;

- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, ki obsega: vzpostav-ljanje socialne mreže z okoljem, spremljanje upravičenca pri oprav-ljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah

upravičenca ter priprava na institucionalno varstvo.Pomoč družini na domu izvajajo usposobljene socialne oskrbovalke

v skladu z etičnimi načeli socialnega varstva. V občini Vitanje se socialna oskrba izvaja od ponedeljka do petka med 7 in 14 uro, po potrebi potekajo tudi dežurstva dve soboti v mesecu v dopoldanskem času.

O obsegu storitve, času izvedbe, medsebojnih pravicah, odgovor-nostih, obveznostih in organizaciji storitve se vodja pomoči na domu glede na kadrovske in organizacijske zmožnosti dogovori o izvajanju storitve v sodelovanju s svojci.

Za vse, ki potrebujete pomoč, kakor tudi tiste, ki bi želeli še več informacij, sem na razpolago na telefonski številki: 041/766-522.

Darja Hostej, univ.dipl.soc.del., vodja pomoči na domu

Pomoč družini na domu

Socialna oskrbovalka Irena z uporabnico Sonjo.

14 Vitanjčan

vitanje skozi čas

Bilo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Življenje je bilo težko, kajti vojne rane še niso bile povsem zaceljene. Posebno težko je bilo kmetom, saj jih je oblast držala v primežu. Hotela je čim več delovne sile v tovarnah in največ je je lahko dobila s kmetij. Obvezna oddaja je pustila določene posledice, saj so kmetje izgubili perspektivo in voljo za delo. Tudi prepoved sečnje lesa je bila hud udarec za pohorskega kmeta, ki sta mu gozd in les bila izhod v skrajni sili in edini vir dohodka. Zato so iskali vsemogoče vire, da bi prišli do potrebnega denarja za preživetje. Med drugim so nabirali razne gozdne sadeže in zdravilne rastline, gobe, mah, lišaj in podobno, kar je takrat iskala in tudi dobro plačala farmacevtska industrija. Na terenu je vzpostavila mrežo zbiral-nic in odkupovalcev, kamor so ljudje prinašali nabrano robo in dobili tudi takoj plačano v gotovini. To je zelo vzpodbudilo kmečko mladino, ki je odhajala v gozd, nabrala iskano robo, jo odnesla v zbirališče, z izkupičkom pa odšla v Vitanje v trgovine po nakupih. Zbiralnice pa so nabrano robo prodajale Kmetijski zadrugi Vitanje, Drogi, Gosadu ali drugim državnim – družbenim podjetjem.

Vsako leto se ti zbirni centri dobili sezname sadežev in rastlin, ki jih bodo drugo leto odkupovali. Tako se je v letu 1966 v seznamu pojavilo tudi »Seme divjega janeža«, ki naj bi ga odkupovali po zelo visoki ceni. Nabiralci so se spraševali, kaj je sedaj to in kje ga je najti. Nihče tega semena ni poznal niti vedel, kakšno je. Tudi v raznih knjigah, ki so jih o rastlinah imeli, ga niso našli.

Pa so najbolj zaupni izvedeli, da je to drugo ime za mravljinčja jajčeca. Ker je bil to najbolj mamljiv zaslužek, se je to hitro razvedelo in nabiranje mravljinčjih jajčec se je zelo razširilo po tem delu Pohorja, še posebno, ko so ljudje spoznali tehnike nabiranja. Vse to so jim zaupno razložili tudi odkupovalci.

Če kdo misli, da so mravljinčja jajčeca iz mravljišč ročno pobirali, se moti. Delo je bilo zelo enostavno. Nabiralci so mravljišče odprli, razgrnili, v sredo položili določeno posodo in mravljišče spet zagrnili. Mravlje so same znosile jajčeca v nastavljeno posodo. Šli so od mravljišča do mravljišča in tako nastavljali posodo. Zapomniti so si morali mravljišča, kamor so vstavili posode, kajti čez čas so prišli po jajčeca, ki so jih stresli iz posod, le-te vrnili v mravljišče, jajčeca odnesli v zbirni center, jih stehtali, dobili denar in potrdilo, da so oddali toliko in toliko »semena divjega janeža«.

S tem pa so propadala tudi mravljišča, ki pa so v gozdu neprecenljiva in koristna, saj ga varujejo, ker uničujejo mnogo škodljivcev. Tega so se zavedali tudi gozdarji, gozdna gospodarstva in tudi oblast, ki je sprejela strog zakon o zaščiti mravelj ter o prepovedi nabiranja in preprodaje

mravljinčjih jajčec. Trgovci in prekupčevalci so ta posel lahko skrili pod ime »Seme divjega janeža«, pobiralci pa tega niso mogli, saj so morali po jajčeca na mravljišča, nad katerimi so imeli gozdarji budno oko, kajti opazili so vedno več razkopanih in mrtvih mravljišč. Kmalu so ugotovili, za kaj gre. Prišli so na sled nabiralcem mravljinčjih jajčec in jih prijavljali oblastem in sodnikom za prekrške. To je dobilo precejšen obseg. Veliko ljudi je bilo poklicanih k sodniku za prekrške in visoko oglobljenih in kaznovanih. Še več pa je bilo prijavljenih. Kazni so bile tako visoke, da so presegale izkupiček za jajčeca. Ljudje so se vzne-mirili in začeli najprej pritiskati na tiste, ki so jih na to delo napeljali in gozdne sadeže zbirali. Začeli so jim celo groziti, naj jih zaščitijo in vendar nekaj ukrenejo. Jajčeca vendar odkupujejo za državna podjetja in če jih ta ne bi odkupovala, jih tudi nabirali ne bi. O vsem so se dolgo obtoževali. A sodniki so bili neizprosni in kaznovali so samo tiste, ki so jajčeca nabirali.

Takrat sem bil predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slov. Konjice. Socialistična zveza se je takrat dek-larativno povsod zavzemala za pravice ljudi, jih ščitila, jim pomagala in reševala iz njihovih težav. Sam sem to imel tudi za svojo dolžnost in sem tako tudi deloval, čeprav sem zaradi tega prišel večkrat v spor z občinskim partijskim vodstvom.

Pri občinski konferenci SZDL je delovalo več sekcij, med njimi tudi Konferenca za družbene aktivnost žensk. Članica te konference je bila Karlina Rošer iz Pake nad Vitanjem, ki je imela doma zbirni center gozd-nih sadežev in zdravilnih zelišč. Bil je eden največjih na tem območju.

Na eni izmed sej te konference je Rošerjeva poročala, kakšne krivice se godijo ljudem na Pohorju samo zato, ker nabirajo gozdne sadeže in jih prodajajo družbenim podjetjem. In za to jih ta podjetja celo nagovarjajo in s plačilom vzpodbujajo. Ta ista država pa jih za to drastično kaznuje. Tako početje države se nam je takrat zdelo nemogoče in nemoralno za socialistično družbo, ki se je povsod deklarirala za etično in moralno.

Ko smo zadevo bolje preverili, smo ugotovili, da mravljinčja jajčeca od zbirnih centrov odkupuje Kmetijska zadruga Slovenske Konjice pod lažnim imenom »Seme divjega janeža«, jih dalje prodaja in pri tem dobro zasluži. Spraševali smo se, kaj je pravzaprav seme divjega janeža, in prišli do zaključka, da tega semena sploh ni.

Na eni izmed sej predsednikov občinskih odborov SZDL Slovenije v Ljubljani, ki jo je vodila predsednica Vida Tomšič, sem poročal o tem problemu na naši vasi, o tem, kakšne krivice se godijo našim ljudem na Pohorju. Poudaril sem predvsem to, da Kmetijska zadruga Slovenske Konjice napeljuje ljudi na kazniva dejanja, jim to omogoča, drži vrečo,

a sama za to ničesar ne tvega, ampak ima pri tem celo visok zaslužek.

Tovarišica Vida Tomšič kar ni mogla verjeti in se je za primer močno zavzela. V državi je bila takrat avtoriteta. Kmalu so bili vsi ljudje oproščeni kazni, tudi podjetja so do-bila svoje in strogo je bil prepovedan promet s »semenom divjega janeža«, odnosno z mravljičnimi jajčecami. Doka-zali smo, da se tudi v socializmu lahko stori kaj za ljudi, in s tem je ugled Socialistične zveze močno zrasel.

Nekaj koristnega smo gotovo storili za mravlje, za gozd, s tem pa tudi za ljudi. Ostalo pa je le malo mravljišč in mravlje si še do danes niso opomogle. Če se sprehodite po pohorskih gozdovih, boste redko naleteli na velika mravljišča, to je na velike kupe iglic, kjer prebivajo te pridne živalce. Včasih je bilo tega veliko več.

Morda se kdo ob živečih še spominja tistega časa in na odkupni center zelišč, jagod, sadja, pa tudi jajčec, ki ga je na Paki zelo uspešno vodila Karlina Rošer. Svoja stara leta sedaj preživlja v Lambrehtovem domu v Slovenskih Konjicah. Vesela bo, če jo obiščete, in vam bo o tem še kaj več povedala.

Franjo Marošek, Vitanje, december 2007

Kako smo v Vitanju prodajali »SEME DIVJEGA JANEŽA«

Vitanjčan 15

iz vrtca

Zopet je leto naokoli in otroke obiščejo zanje najpomembnejši in najbolj prijazni možje. S seboj nosijo prijazne besede in koše daril. Prvi je letos vrtec Vitanje obiskal sveti Miklavž. Le ta nas vsako leto preseneti s suhim sadjem, s sladkimi parklji in kakšno palico. V vrtcu Vitanje pa so nas na Miklavževo jutro pričakala darila, povezana s pentljami, ki jih je dobri mož pustil v vseh treh igralnicah.

Otroci so tiho šepetali in se radovedno spogledovali ter se spre-hajali iz igralnice v igralnico. Ugibali so, kaj se skriva v paketih. Njihove očke in rokice so ogledovale in nežno božale pakete.

Nestrpno so čakali, kdaj bodo prišli v vrtec vsi otroci, da bomo lahko odprli darila. Medtem pa je minil tudi čas, ki je namenjen igram po želji. Vsi brez izjeme so hiteli dosledno pospravljati igrače.

Nato so se otroci zbrali okoli zavojev in pričeli odvijati darila. V

veliki vnemi niso nič več pazili na ovojni papir. Njihove rokice so nestrpno odpirale pakete. Zastal jim je dih, ko so zgrabili igrače in jih odprli. V vseh treh igralnicah so se slišali vzkliki: »Policijska postaja! Delavnica! Tabla! Kmetija! DVD!...« Veselje otrok je težko

opisati z besedo, zato naj o tem spregovorijo fotografije.Za to presenečenje sta poskrbela Miro in Vlasta Kuzman oz.

podjetje HANDLER d.o.o. Hvala za presenečenje, za lepe, poučne in ustvarjalne trenutke, ki jih bomo doživljali ob igri z igračami, ki ste nam jih poklonili.

A to še ni vse. Miklavž nas je presenetil še malo drugače. V sredo, 5. decembra, so se v vrtcu pojavili delavci g. Marjana Borovnika. Prišli so prekrivat streho in jo s svojimi pridnimi rokami prekrili v treh dneh. JU- HU – HU! AZBESTA ni več tu! Da pa je nova strešna kritina postala realnost, se moramo zahvaliti županu Slavku

Vetrihu, ravnatelju Tonetu Ošlaku, Občinskemu odboru Slovenske demokratske stranke in univ. dipl. prav. Nini Klemenc za strokovne nasvete.

Letošnje leto se v vrtcu Vitanje zaključuje zelo plodno. Obnovili smo igrišče, kupili nova igrala, nekaj miz in stolov za igralnice,

pomivalni stroj, nove zavese za eno igralnico in prekrili streho.Res je, da je zob časa močno posegel v objekt in opremo vrtca in

da so bile te stvari nujno potrebne, vendar sami vsega ne bi zmogli. Zato se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešnemu zaključku tega leta.

Hkrati pa vas prosimo, da nam še naprej stojite v oporo in nam pomagate, da v naslednjem letu nabavimo novo pohištvo in ob-novimo stopnišče.

Drugo decembrsko soboto pa smo s pomočjo mnogih Vitanjčanov uspešno izpeljali Miklavžev sejem, kjer smo prodajali unikatne izdelke z željo, da bi hkrati družinam polepšali predpraznični in praznični čas, otrokom v vrtcu pa omogočili še lepše bivanje. Vsi izdelki so ročno delo vzgojiteljic in pomočnic ter otrok vrtca Vitanje. Z zbranim denarjem bomo nadomestili zavese v še eni od treh igralnic in kupili material za ustvarjanje in igro.

Ponovno pa smo izvedli tudi zbiranje starega papirja. Zabojniki so kar dvakrat stali pred vrtcem – sredi poletja in v začetku oktobra. Skupaj smo zbrali 4.660 kilogramov starega papirja. Zbrani denar smo namenili za nakup materiala – barvic, papirja, lepila in ostalega. Za dobro sodelovanje in posluh se zahvaljujemo podjetju Dinos

iz Slovenskih Konjic in vsem Vitanjčanom, ki pomagate pri naših akcijah. Zbiranje starega papirja bomo še nadaljevali.

Za vrtec vodja Magda Kos

Nasmeh v očeh v teh prazničnih dneh!

16 Vitanjčan

godbeniki

V nedeljo, 25.11.2007, smo v kulturnem domu v Vitanju, praznovali oziroma obeležili s koncertom 10. obletnico delovanja. Začetki delovanja godbenikov segajo v leto 1997, ko se je na pobudo g. Jožeta Jakopa zbralo nekaj zagnanih Vitanjčanov .Društvo je takrat štelo 20 članov, predvsem starejših samoukov in pa mlajših osnovnošolcev, ki so obiskovali glasbeno šolo v Slov. Konjicah. Po odstopu predsednika društva, smo se ostali člani odločili, da nadaljujemo začeto delo, in tako z veseljem igramo že 10 let. Med tem časom je društvo pridobilo nekaj novih članov, poleg tega pa smo sofinancirali šolanje mladim članom v glasbeni šoli, tako da imajo v večini vsi končano nižjo glasbeno šolo.

V društvu deluje sedaj 30 članov, druži pa nas predvsem ljubezen do glasbe in pri-jateljstvo, ki nas združuje v polnem pomenu besede.

Na koncertu je bilo podeljenih 24 bronastih Gallusovih značk, dirigent g. Pavel Skaza pa je za 30-letno glasbeno delovanje prejel zlato Gallusovo značko.

Nastopamo skoraj na vseh prireditvah v občini Vitanje (proslave, Holcerija, oblet-nice, budnice za 1. maj), pa tudi na raznih otvoritvah in praznovanjih.

V letih delovanja smo spletli prijateljske vezi tudi z godbeniki zreške godbe, god-beniki iz Nove Cerkve in godbeniki iz Sp. Polskave. Medsebojno si izmenjujemo izkušnje, z godbeniki iz Zreč pa vsako leto skupaj igramo budnico za 1. maj, na meji obeh občin na Stenici (na Prevolah). Zreškim godbenikom, predvsem pa Marjanu in Av-gustu Skazi izrekam posebno zahvalo za strokovno in nesebično pomoč pri delovanju

Društvo vitanjskih godbenikov je praznovalo 10 let delovanja

zapolnili naš koncert. Hvala, prijatelji!Prav je, da se na koncu zahvalimo še

posameznikom in organizacijam, ki so omogočili, da je naše praznovanje uspelo. To so: Jože Podgrajšek, Zreče, GKN Driveline Zreče, Občina Vitanje, Mercator d.d. Vitanje, Jože Turk –župnik v Vitanju, Jože Mastnjak, Vitanje, Vlado Maligoj, Vitanje, Bojan Ribič, Vitanje, Stanislav Beranič, Vitanje, Valter Satler, Draža Vas, NSS-podružnica Unior d.d. Zreče, Slavo Kitek, Vitanje, Gostilna Kuzman Vitanje, Angelca Makovšek, Vitanje, Konrad Kajtna, Rečica pri Laškem, Milan Hrovat, Vitanje, Anton Rošer, Vitanje, Iganc Grm, Vi-tanje, Vili Jakop, Vitanje, KTD Sv. Vid Vitanje, Novice in Radio Rogla, Slavko Kejžar, Zreče, Foto Nareks Slov. Konjice, Izidor Fijavž, Vitanje, Gasilsko društvo Vitanje, Moto bar - Avto šola Sepi Vitanje.

V svojem imenu bi se rad zahvalil vsem godbenikom, njihovim družinskim članom za pomoč pri organizaciji koncerta in vsem obiskovalcem, ki ste z nami preživeli nedeljsko popoldne .

Društvo vitanjskih godbenikov vsem pri-jateljem in občanom občine Vitanje

želi vesele božične praznike in srečno novo leto 2008.

Predsednik godbenikov Gustimir Lamot

in igranju naše godbe. Prav tako se zahvalju-jem tudi ansamblu Vitezi Celjski, ansamblu Zlatorogi, ansamblu Die Freunde, članom tria violinistov iz Maribora, članom skupine Smeh ni greh Vladki Maligoj, Mojci Grobel-nik, Jasmini Vidmar in Mitji Krancu, ki so z igranjem, humorjem in dobrim vodenjem

Vitanjčan 17

noordung

Prvi delni prevod edine knjige Hermana Potočnika, pionirja načrtovanja vesoljskih postaj in raketnega strokovnjaka slov-enskega rodu, pri nas znane kot Problem vožnje po vesolju, je v Združenih državah Amerike izšel že manj kot leto dni za iz-virnikom v nemščini. Knjiga Das Problem der Befahrung des Weltraums je, sic-er z letnico 1929, v Nemčiji izšla v okto-bru 1928. Potočnik se je v knjigi pod-pisal s psevdonimom Hermann Noordung in pod tem imenom postal znan tudi v ZDA.

P r e v o d v angleškem jeziku je pod naslovom The Problems of Space Flying izšel v treh delih, in sicer v ju-lijski, avgustovski in septembrski številki mesečnika Science Wonder Stories leta 1929. Pod prevod Potočnikovega dela se je podpisal Francis M. Currier. Založnik in urednik revij Sci-ence Wonder Stories Hugo Gernsback, sicer tudi izumitelj, je v uvodu k prevodu zapisal, »da z ves-eljem sporoča, da mu je uspelo pridobiti pravice za ameriški prevod pomembnega novega dela stotnika Noordunga.« Dodal je še, »da gre najbrž za prvo premišljeno delo te vrste, ki je bilo natisnjeno in v kat-erem poznavalec z resnostjo obravnava probleme letenja po vesolju.« Nadaljeval je z besedami, »da gre morda za najpomembnejši korak v umetnosti vesoljskih poletov, kajti ko resni inženirji posvetijo svoj čas in tvegajo ugled s pis-anjem učbenikov o tem, smo lahko prepričani, da bo nekdanje sanjarjenje kmalu postalo resničnost.« Razumljivo je, da je Gernsback v svojem uvodu tolikokrat zapisal besedo »resno«, saj je želel poudariti, da v primeru Potočnikove knjige ne gre za znanstveno fantastiko, ki je sicer polnila njegove revije, ampak za znanstveno utemeljeno, tehnično delo. Potočnik je bil s svojo knjigo in idejo o vrteči se vesoljski postaji v geostacionarni orbiti daleč pred svojim časom, saj se še do danes ni povsem uresničila. Prvo obljudeno vesoljsko postajo – ruski Saljut 1 - so v zemeljsko orbito utirili leta 1971, več kot štiri desetletja po izidu knjige!

Gernsback se je, kot piše v reviji, odločil izpustiti prvo polovico Potočnikove knjige, ki se ukvarja z »višjo in zapleteno matema-tiko«. Objavil je le »bolj poljudne dele knjige, ki v razumljivih korakih bralce seznanja s skrivnostmi vesolja, na način kot še

nikoli doslej.« Prevod obsega približno polov ico knj ige , in sicer njen drugi del, kjer se Potočnik vizionarsko ukvarja z vplivom breztežnosti n a č l o v e k a , n a č r t o v a n j e m vesoljske postaje i n p r i h o d n o s t j o vesoljskih poletov.

V reviji Science Wonder Stories je urednik objavljal tudi pisma bralcev in na vsakega iz-med njih odgovoril. Potočnikov psevdon-im Noordung se tako pojavlja tudi med pismi, v katerih bral-ci večinoma hvalijo njegovo delo. V enem izmed pisem pa se neki bralec pritožuje, da je kupil revijo za lahkotno branje, po-tem pa naletel na prevod Problema vožnje po vesolju. Ta tematika ga sicer zanima, pravi, ven-dar bi, če bi se odločil za njen poglobljen študij, lahko odšel v knjižnico in tam poiskal ustrezno literaturo. Ni mu všeč, da kupi revijo, nato pa v njej najde razpravo, ki spom-inja na Einsteinove teorije ali kaj podob-nega. Urednik bralcu

odgovarja, da se moti o tem, da je Problem vožnje po vesolju mogoče enostavno dobiti. Pravi, da so knjigo z velikimi izdatki pridobili iz Nemčije, jo dali prevesti in pripravili ilustracije, preden so jo lahko natisnili v reviji.

Prvi prevod Potočnikove knjige, objavljen v treh številkah re-vije Science Wonder Stories, je znatno pripomogel k temu, da se je Potočnikova zamisel razširila med množice in postala klasična podoba vesoljske postaje, ki so jo drugi avtorji z manjšimi spre-membami poustvarjali še desetletja kasneje. Vesoljske postaje v obliki vrtečega se kolesa, kakršno si je zamislil Potočnik, tako najdemo v več ameriških, pa tudi ruskih filmih, knjigah, revijah in celo raziskavah ameriške vesoljske agencije NASA.

Simon Zajc

O prvem prevodu knjige Hermana Potočnika – Noordunga

18 Vitanjčan

Evropske unije! Časopis izhaja v nakladi pol milijona izvodov.

Februarja je Potočnikovo spominsko središče obiskala Mojca Mavec. Televizijski pris-pevek o tem je bil objavljen v priljubljeni nedeljski oddaji TLP, na 1. programu Televizije Slovenija.

Slovenski poslanec v Evrop-skem parlamentu Lojze Pe-terle je v kulturnem domu v Vitanju 22. februarja pripravil svoj 5. evropski večer. Pred tem je skupaj z gosti, Ivom Boscarolom iz podjetja Pipistrel, Matjažem Vidmarjem z ljubljan-ske fakultete za elektrotehniko ter umetnikoma Markom Peljh-anom iz zavoda Projekt Atol in Draganom Živadinovom iz Kozmokinetičnega kabineta Noordung obiskal spominsko sobo Hermana Potočnika – Noor-dunga. Lojze Peterle je poudaril, da je Slovenska vesoljska agen-cija (SVA), ki naj bi imela tako znanstveni kot umetniški odd-elek, pomembna za prihodnost in ne zgolj za navdušence, ki si želijo sodelovanja Slovenije pri raziskovanju vesolja. Ne glede na to, da so pobudo za ustanovitev dali umetniki, meni, da gre za de-janske stvari in upa na politično voljo, ki je potrebna za njeno uresničitev. Spominsko središče si je ob tej priložnosti ogledal tudi Rene Oosterlinck, direktor za pravne in mednarodne zadeve Evropske vesoljske agencije (ESA) z delegacijo.

noordung

Ker 22. decembra 2007 mineva 115 let od rojstva slovenskega rojaka Hermana Potočnika, se je letos v Sloveniji in po svetu zvrsti-lo več dogodkov v počastitev tega dolgo pozabljenega pionirja as-tronavtike, to je vede o poletih v vesolje. Na spominsko središče Hermana Potočnika v Vitanju so opozarjali veliki obcestni plakati s panoramsko fotografijo Vitanja, ki so bili postavljeni po Ljubljani in drugod po Sloveniji. Herman Potočnik, čigar predniki izvirajo iz Slovenj Gradca in Vitanja, je v svetu znan predvsem kot Noordung. S takšnim psevdoni-mom se je namreč podpisal pod svojo knjigo Problem vožnje po vesolju, ki je izšla leta 1928 v Berlinu.

Spominsko središča Hermana Potočnika – Noordunga v Vitanju je sredi decembra 2006 obiskal ruski vesoljec (kozmonavt) in trojni doktor Jurij Baturin, ki je imel v gostišču Kuzman tudi predavanje. Dogodka se

Herman Potočnik – Noordung v letu 2007

je udeležilo veliko domačinov. Z zanimanjem so spremljali pripoved človeka, ki je izkusil skoraj vse, o čemer govori Potočnikova knjiga. Baturin je o obisku Slovenije napisal obsežen članek z naslovom „Iz Slovenije – k zvezdam“ in podnaslovom „V oddaljeni hribovski vasi je pred stoletjem živel pionir vesoljskih poletov“. Opremljen s fotografijo

mogočne vitanjske občinske stavbe z vhodom v spominsko sobo ter Potočnikovim portre-tom, je bil članek januarja letos objavljen v ruskem časopisu Novaja gazeta. Poleg pohvalnih besed o Potočniku je Baturin zapisal tudi, da je bil Hermanov stari oče v 19. stoletju župan Vitanja zdaj pa se tam srečujejo vesoljci, ministri in predstavniki

Peterletov Evropski večer v Vitanju.

Astronavt Fuglesang nago-varja Vitanjčane po obisku Spominskega središča.

Kozmonavt Baturin v gostišču Kuzman.

Vodja kustosov ameriškega muzeja Interpid na obisku v Vitanju.

Vitanjčan 19

noordungV začetku marca je Televiz-

ija Slovenija predstavila do-kumentarni film „Noordung – pionir vesoljskih potovanj“, ki je nastal po scenariju Andraža Poeschla, režiral pa ga je Slavko Hren. Premiera je bila v Celju, nato pa so ga predvajali tudi v najbolj gledanem času na 1. programu Televizije Slov-enija. V dokumentarnem fil-mu, ki so ga delno posneli v Potočnikovem spominskem središču v Vitanju, nastopajo slovenski poznavalci astronav-tike, umetniki in župan občine Vitanje Slavko Vetrih.

Marca je bil obsežen članek o Hermanu Potočniku objavljen v francoskem tedniku Courrier International. Tednik je znan po tem, da objavlja najzanimivejše prispevke z vsega sveta. V članku na dveh straneh ve-likega formata, ki je opremljen s Potočnikovimi risbami, je omen-jeno tudi Vitanje kot rojstni kraj prednikov slovenskega pionirja astronavtike.

Petega junija je Spominsko središče Hermana Potočnika v Vitanju obiskal prvi švedski vesoljec dr. Christer Fuglesang, ki je v Slovenijo prišel na pova-bilo Univerze v Novi Gorici. Fuglesang si je spominsko sobo, v kateri je razstavljen izvirnik Potočnikove knjige Problem vožnje po vesolju iz leta 1928, ogledal v spremstvu soproge, predsednika Univerze v Novi Gorici dr. Danila Zavrtanika, župana občine Vitanje Slav-ka Vetriha, režiserja Dragana Živadinova, producenta Orbit-alnih slavij Gorana Joviča, di-rektorja občinske uprave Srečka Fijavža in arhitekta spominske sobe Mihe Turšiča. Fuglesanga je ob prihodu pred občinsko stavbo pozdravila navdušena množica domačinov in obiskovalcev, za posebno slavnostno vzdušje pa je poskrbela godba na pihala iz Vitanja. Švedski vesoljec je dejal, da je Vitanje lahko ponosno na to, da je povezano s predniki pionirja vesoljskih poletov. Po-hvalil je spominsko sobo in Vitanjčanom zaželel, da bi jih obiskalo veliko ljudi, ki bodo tako izvedeli za Noordunga in njegovo delo. Dogodek je sprem-ljalo veliko novinarjev, med drugimi ustanovitelj Vesoljske tiskovne agencije Vojko Kogej, poročevalec francoske tiskovne agencije AFP, ekipi slovenske

in hrvaške televizije ter pred-stavniki krajevnih občil.

V sredo, 20. junija, so v Brus-lju, političnem središču Evrop-ske unije, v prostorih stavbe Ellipse odprli razstavo „Or-bitalna slavja 115.2“ avtorjev Dunje Zupančič, Mihe Turšiča in Dragana Živadinova. Razsta-va je posvečena slovenskemu vesoljskemu strokovnjaku Her-manu Potočniku in petdesetletni gledališki predstavi Noordung 1995-2045. Razstava po mnenju avtorjev povezuje na eni strani znanost, na drugi umetnost, projekt pa je vključen tudi v okvir evropske prestolnice kul-ture 2012 v Mariboru. Razstavo, o kateri je obširno poročala Slovenska tiskovna agencija, je poleg Ministrstva za zunanje zadeve in drugih podprla tudi občina Vitanje.

V začetku septembra je Potočnikovo spominsko središče v Vitanju obiskal vodja kustosov ameriškega pomorskega, letal-skega in vesoljskega muzeja, ki domuje na letalonosilki Interpid. John Zukowsky je bil navdušen nad predstavitvijo življenja in dela Hermana Potočnika.

V Štihovi dvorani Cankar-jevega doma v Ljubljani so v okviru 13. slovenskega festivala znanosti 20. septembra potekala predavanja na temo „Vesolje, življenje in človek“. V počastitev 115. obletnice rojstva Hermana Potočnika - Noordunga jih je organizirala Slovenska znan-stvena fundacija. Pred približno osemdesetimi obiskovalci so predavali štirje strokovnjaki za raziskovanje vesolja, ki so prišli iz Združenih držav Amerike. Med njimi sta bila dva slovenska rojaka, prof. dr. Dušan Petrač in prof. dr. Anton Mavretič, ki imata oba izkušnje z delom za ameriško vesoljsko agencijo NASA. Anton Mavretič je govoril o svojem sodelovanju pri izdelavi tipala za sondi Voyager 1 in 2, ki so ju izstrelili leta 1977. Dušan Petrač je predaval o Potočnikovih vizionarskih idejah, pa tudi o lastnostih snovi pri nizkih temperaturah, kar je področje njegovega raziskovanja. Prof. dr. James D. Sullivan je spre-govoril o potovanju po vesolju, prof. dr. Theodore A. Fritz pa o začetkih magnetosferske fizike. Na hodniku pred dvorano je bila postavljena razstava likovnih

del o vesolju, ki so jih ustvarili šolarji, dijaki in študentje.

Župan mestne občine Ljublja-na g. Zoran Jankovič je 26. sep-tembra na novinarski konferenci, ki je potekala v Mali dvorani Zn-anstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, županu občine Vitanje g. Slavku Vetrihu predal šesti videodokument. Posnetek je danes del razstave v Potočnikovem spominskem središču v Vitanju. Snemanje v Washingtonu je delno financirala prestolnica Slovenije. V videodo-kumentu nastopa dr. Roger Lau-nius, vodja oddelka za vesoljsko zgodovino v ameriškem narod-nem muzeju letalstva in astron-avtike Smithsonian. Launius je Hermana Potočnika - Noordunga uvrstil v stalno zbirko o pionir-jih vesoljskih poletov. Muzej Smithsonian si letno ogleda devet milijonov obiskovalcev. Na novinarski konferenci v Ljubljani so poleg županov Jankovića in Vetriha sodelovali še režiser Dra-gan Živadinov, direktor občinske uprave Vitanje Srečko Fijavž in arhitekt Miha Turšič. Znano je, da je Potočnikovo vesoljsko postajo že zelo zgodaj opazil pisatelj znanstvene fantastike Arthur C. Clarke, ki je napisal tudi scenarij za z Oskarjem nagrajeni film Odiseja 2001. V tem filmu se po-javi vesoljska postaji, zasnovana na Potočnikovi zamisli! Clarke je scenarij napisal v znamenitem Newyorškem hotelu Chelsea, na kar spominja marmornata plošča. Med snemanjem 6. vide-odokumenta je v tem hotelu potekala t.i. informacijska akcija v režiji Dragana Živadinova.

Leto 2009 bo v Sloveniji leto popularizacije vesoljskih po-letov ter vesoljske tehnologije. Posvečeno bo 40. obletnici pris-tanka na Luni. Dejavnosti v organizaciji Tehniškega muz-eja Slovenije in Spominskega središča Hermana Potočnika v Vitanju bodo namenjene pred-vsem mladim. To je sporočilo novinarske konference, ki je 12. oktobra potekala v pros-torih Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki. Na konferenci so sodelovali evropski poslanec in pokrovitelj leta vesoljskih poletov Lojze Peterle, Dragan Živadinov, ki že vrsto let prepleta vesolje z umetnostjo, direktor Tehniškega muzeja dr. Orest Jarh, župan občine Vitanje Slavko Vetrih,

direktor občinske uprave Vitanje mag. Srečko Fijavž in arhitekt Miha Turšič. Leta 2009 se bodo zvrstile razstave o astronavtiki, filmske projekcije, obiski koz-monavtov in astronavtov, preda-vanja strokovnjakov in simpoziji. Zmagovalci osnovnošolskih in srednješolskih natečajev bodo obiskali vesoljska središča v Evropi, Rusiji in ZDA. Razpisan bo tudi natečaj za mlade visokošolske raziskovalce v znanosti in umetnosti, ki bodo svoje poskuse lahko preverili v laboratorijih vesoljskih središč in v pogojih breztežnosti.

V decembru 2007 bo v Vitanju slavnostna Orbitalna akademija v počastitev 115. obletnice ro-jstva Hermana Potočnika – Noor-dunga. V vesolje je od začetka vesoljske dobe pa do danes po-letelo manj kot 500 ljudi. Vitanje sta v manj kot letu dni obiskala kar dva izmed njih! Leta 2008 bomo obeležili 80. obletnico iz-ida Potočnikove knjige Problem vožnje po vesolju. To bo torej spet leto priložnosti za Vitanje. Iz naštetega v prispevku je raz-vidno, da je bil trud Vitanjčanov, ki so Potočnika vzeli za svojega, več kot poplačan. Prepoznavnost kraja in okolice se je povečala, saj so o njem poročali številni domači in tuji mediji.

Pomembno je, da Vitanje postaja slovensko središče za astronavtiko, ki je napredna veda o raziskovanju vesolja in za to potrebni tehnologiji. Za prihodnost Vitanja, Slovenije in Evropske unije je pomembno, da vlagamo v raziskovanje in razvoj. Herman Potočnik nas je zakoreninil ne le v evropsko, ampak svetovno zgodovino as-tronavtike. Vitanje je na dobri poti, da ne bo ostalo zgolj pri ohranjanju zgodovine. Vesolje je danes del našega vsakdana, če se tega zavedamo ali ne. Sateliti nam pomagajo priti do cilja v neznanih krajih, prenašajo tel-evizijske signale in pošiljajo vre-menske podatke. Z organiziran-jem seminarjev, strokovnih in strateških pogovorov o vesoljskih raziskavah, izobraževalnimi de-lavnicami in drugimi dejavnost-mi v Potočnikovem duhu lahko Vitanjčani s svojo pregovorno gostoljubnostjo pripomorejo k temu, da bo tudi Slovenija končno stopila na pot k zvezdam.

Simon Zajc

20 Vitanjčan

spomini

Priimek Založnik je dokaj pogost tako v Sloveniji kot v našem Vitanju. Zanimivo bi bilo raziskati njegov izvor. Ta priimek se uporablja tudi na kmetiji Vrbnik v Breznu. Po ustnem izročilu naj bi se priimek Založnik na kmetiji obdržal že dolga leta, kmetija sama pa obstaja po nepreverjenih podatkih že od približno leta 1400 dalje. V nadaljevanju bom uporabljal domače ime Vrbnik, zaradi boljše razpoznavnosti. Od te hiše so se v bližnjo in daljnjo okolico poženili številni potomci in tako priimek še množili.

Pred sabo imam črno belo fotografijo, ki nosi častitljivo letnico 1929 in kaže poroko sedaj že pokojnih Franca Založnika in Mihaele Založnik, rojene Jeseničnik, po domače Vranjekove iz vitanjske Pake.

Stari oče sedanjega gospodarja Ivana je kot vojak Avstro-ogrske med vojno obolel in kmalu po končani vojni umrl, zato je sedaj že pokojni Franc moral prevzeti kmetijo. Za dobro gospodarjenje pa so potrebne tudi pridne gospodinje. Na kmetijo je prišla, kot sem zapisal že v uvodu, Vranjekova hči Mihaela. »Ohcet« je bila v takratnem stilu, saj je bila kmetija »trdna«. Čeprav fotografija ni bila posneta na gostiji, temveč na pogostivanju, je zelo zanimiva takratna noša ljudi. Vredno bi bilo raziskati, kakšna je pohorska narodna noša.

Mladi par, vajen kmečkega dela, se je na kmetiji dobro ujel. Kljub težkim časom sta dobro gospodarila. V zakonu se je rodilo devet otrok, kar je bilo za tisti čas povsem običajno. Toliko jih je dal Bog in konec! Pa še rejenec Alojz Moritz, po priimku sodeč rojen na Češkem, je živel na kmetiji, kar potrjuje trditve, da je pri tej hiši že v preteklosti živel rod, ki je bil odprtega srca. Kmalu se je na sosednjo Rošarjevo kmetijo omožila dekle Francka, prav tako doma iz Pake, in se hitro spoprijateljila z Mihaelo. Obeh se spominjam s spoštovanjem, saj sta bili pravi kmečki materi. Kot otrok sem bil dostikrat deležen kruha iz njunih darežljivih rok, ko sva z očetom z voli vozila les do ceste Dolič - Vitanje. Tudi moja mama Justina je velikokrat pri njej iskala nasvetov, če je bil kateri od otrok bolan. Matere takrat niso hodile k zdravniku za vsako malenkost. Verjele so v zdravo kmečko pamet. Pa tudi v drugih vsakodnevnih težavah se je dostikrat obrnila na sosedo. Vrbnikova kmetija je bila že tisti čas zelo napredna, saj so med prvimi pričeli uvajati mehanizacijo in kupili televizor. V tistem času pa je bilo to razkošje. Otroci in odrasli iz bližnje okolice smo hodili ob nedeljah gledat televizijo. To je bilo

za nas otroke veliko doživetje. Čas pa je mineval, otroci so odhajali po svetu in gospodar Franc

in žena Mihaela sta se postarala. Tiho in neopazno, kot je živela , je žena Mihaela tudi umrla. Za vedno mi bo ostal v spominu njen pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. Še posebno se spom-injam besed, ki jih je ob slovesu od pokojne izrekla tudi že pokojna Rošarjeva mama Francka. To je bil govor, ki je bil pisan v srcu in ne na listu papirja, kot se običajno uporablja v podobnih primerih. Bil je govor, ki bi bil v ponos najvišjim državnikom ali izobražencem. Zvenel je, kot zveni čudovito napisana knjiga življenja, in razkrival tesne vezi prijateljstva med njima. Prepričan sem, da smo bili vsi prisotni enakih misli; koliko modrosti in resnice v izrečenih besedah! Kmalu je ženi Mihaeli sledil mož Franc, kmetovanje pa nadaljeval sin Ivan, ki kmetuje še sedaj. Kmetija je napredna, kar nedvomno kaže na podedovane odlike že pokojnih gospodarjev. Dobre delovne navade se prenašajo iz roda v rod. Pri hiši raste že novi rod in nakazuje, da je kmetija na dobri poti. To pa je danes že pravo bogastvo ob dejstvu, da je veliko kmetij, ne samo v naši okolici, temveč širom po podeželju, brez primernih naslednikov, ki bi kmetovanje nadaljevali!

Kadar me pot vodi na pokopališče in mi čas dopušča, se sprehodim med grobovi in vedno znova ugotavljam, kako hitro čas teče. Skoraj na vsakem nagrobniku preberem ime osebe, ki se je spomnim še iz časa njenega življenja. Spominjam pa se jih s spoštovanjem, še posebej imen pokojnih, o katerih teče beseda.

Žal ali pa na srečo, je naše življenje tesno vezano na čas in prostor in je čas tisti dejavnik, ki nas oblikuje in spreminja. Po zakonu časa se v otroški dobi veselimo in igramo, v dobi odraščanja, nas razganjajo neumnosti, v zreli dobi smo najbolj ustvarjalni, potem pa sledi doba, ko začnemo brez tesnobe v duši razmišljati o človeški minljivosti, ki nepreklicno sledi kot dnevu sledi noč. In še tako temni noči sledi novo jutro. Tako smo tudi mi samo člen v neskončni verigi obstoja človeštva. Ali je naš člen trden ali ne, pa se pokaže šele takrat, ko se naš čas izteče. Za nami pa v tem prostoru ostane samo napis na nagrobniku in spomin, ki je takšen, kakršno je bilo naše življenje.

Jernej Fijavž Brezen

Spominjamo se jih s spoštovanjem

Vitanjčan 21

RAZMIŠLJANJA

Danes je 31. 10. 2007.Jutri, 1. 11. 2007, bo dan spomin na naše umrle, ki jih ne moremo

pozabiti. Z možem sva se odločila, da greva v Vitanje po jabolka. Zakaj v

Vitanje? V resnici naju je glas srca poklical, da greva prižgat svečko na grob g. Jožeta Špeglja. Zakaj njemu?

Spoznali smo se pred štirimi leti, ko naju je povabila njegova hči Katarinca. Niti v sanjah si nisem mislila, kam bom prišla.

Prijazni pogledi, stisk rok in vabilo v hišo so naju osrečili. Zdelo se nama je, da sva stopila v hišo, kot da pripadava njej.

Katarinca, mati Marijana, oče Jože in sin Joži so bili tako prijazni, da se mi je oko zarosilo. Spomnila sem se na dom, ki je bil trden kot skala, ko sta še živela moja oče in mama in nas osem otrok.

Takoj se je miza napolnila z dobrotami in izmenjavali smo si pri-jazne besede. Pogovarjali smo se, kot da se že dolgo poznamo.

Ko sva po nekaj urah odhajala, so prijazno rekli: »Pridita, le še pridita!«

Z veseljem sva rekla, da bova še prišla. In res, v to hišo sva se z veseljem vračala in vedno so si vzeli vsi čas za klepet, miza je bila vedno okrašena z dobrotami in vedno so nama rekli: »Pridita, le pridita še, in kmalu!«

Povedali so, da je v Vitanju praznik Holcerija, in rekli, naj prideva pogledat, kaj vse se bo dogajalo.

In res sva šla na Holcerijo. In glej! Presenečena sva videla, kako je aktivna cela družina. Bila sva vesela, uživala z njimi in poslikala sem cel film. Bila sva zelo srečna, da sva jih spoznala.

A žal, nekega dne me je Katarinca poklicala in v joku povedala, da je ati Jože v bolnišnici.

Še isti dan sva ga šla z možem obiskat. Ko naju je zagledal, je tiho

zajokal. Nama obema je bilo zelo hudo, saj to je bil človek, ki nama je pomenil veliko. Hudo nama je bilo, ko je povedal, kaj se dogaja z njim. Nisva našla pravih besed, a upam, da sva ga malo le potolažila. Dala sva mu slike, ki sem jih prinesla s Holcerije. Gledal jih je in jokal. To so bile solze poštenega moža, trdnega kot skala, a žal, bolezen ga je pričela uničevati.

Ko sva odhajala, je rekel: »Pridita k nam domov, ko se vrnem iz bolnišnice.«

In res sva jih obiskala, ko se je vrnil domov. Prihajala sva še in še, kajti zelo nama je bilo hudo, ko sva videla, kaj se dogaja z njim.

Vedno so nas lepo sprejeli in si vzeli čas za klepet.Vedela sem, da trpi a nikoli ni tarnal. Vedno je prijazno rekel:« Le

pridita še, in kmalu.«Žal g. Jožeta ni več. Ostali so lepi spomini.Tudi sedaj, ko jih obiščeva, je njegova družina zelo prijazna in

vedno rečejo: »Le pridita še kmalu.«Miza je vedno obložena z dobrotami, a stol, na katerem je sedel g.

Jože, je prazen. V kotu je njegova slika, ob njej pa gori svečka.Ko pa vnučka Mihca vprašajo, kje je dedi, reče: »Tam,« z rokico

pokaže proti sliki in se nasmehne.Mi smo se mu nasmehnili in v srcu, vem, smo čutili praznino.Gospodu Jožetu bom ob obisku njegovih najdražjih vedno prižgala

lučko in se mu zahvalila za vse.Družini ŠPEGELJ pa še enkrat hvala za tako srčno spoštovanje

človeka, kot ga imajo.Pa kmalu na svidenje. Z možem bi bila vesela, da bi tudi midva

vas sprejela v najinem domu v Celju.

Ivica in Lojze Velenšek iz Celja

Moja prababica se je rodila 1. 1. 1923 v Wieržbici na Poljskem. Bila je peta hči od osmih otrok velike kmečke družine. Doma so

imeli: konje, purane, gosi, zajčke, kokoši in ovce.Njeno življenje je bilo težko. Preživljali so se s težkim kmečkim

delom. Že kot otrok je morala orati s konji in vleči brano po polju. Njen oče je v hudi zimi s sanmi vozil žito v mlin. Med potjo so

ga napadali tropi volkov. Da se jih je branil, si je doma naredil ma-jhne butare iz koruznih stebel ali slame. Te je prižigal in jih metal pred volkove, da si niso upali blizu. Doma pa ga je družina čakala v skrbeh.

Janina je imela zelo veliko željo po izobraževanju. Ker doma ni bilo možnosti, je zelo rada odhajala k teti v bližnje mesto, kjer je bila lastnica trgovine. Med drugim sta jo zelo zanimala zgodovina in zemljepis.

Ko se je odvijala 2. svetovna vojna, se je pri njih nastanila nemška vojska. Rekli so, da so bili na kvartirah.

Tako se je na njihovi domačiji pojavil nemški vojak, po rodu Vitanjčan, Ignac Laznik, moj praded. Ker sta si bila sorodni duši, se je med njima spletla trdna vez.

Pot ju je pripeljala v Vitanje, kjer sta se poročila in si ustvarila družino. Imela sta tri hčere in sina. Dokaj hitro je osvojila slovenski jezik, navezala stike z domačini in povsod je bila priljubljena. Bila je zelo delovna ženska, kljub temu pa je našla čas in prebrala kakšno knjigo. Z velikim spoštovanjem je prebirala zgodovino slovenskega naroda. Zelo rada je tudi pela slovenske ljudske pesmi. Še sedaj mi odzvanjajo v ušesih njene besede: »Vse, kar boš dal dobrega, se ti bo nekoč vrnilo.«

Svojo prababico sem imela zelo rada. Še zelo dobro se spominjam najinih trenutkov druženja. Ponosna pa sem tudi na to, da sem njena prva pravnukinja.

Zdi se mi, da je 5. marca 1999 spet odpotovala na Poljsko.

Maša Šolman, 8.r.

Praznik spominov

Janina Stanislawek: zgodba moje prababice

22 Vitanjčan

RAZMIŠLJANJA

Vsako nedeljo praznujemo Gospodov dan, velikonočno skrivnost (Gospodovo smrt in vstajenje). Vsako nedeljo nas vstali Gospod zbere v cerkvi k obhajanju spomina na njegovo zmago nad smrtjo. Tisti, ki se redno in lahkomiselno izmika temu vabilu, neha prejemati hrano za življenje svoje vere. Stik s svojimi brati izgubi in trmasto zanemarja ne le Gospodov klic, temveč tudi ponudbo, prihajajočo od Gospoda, ki mu hoče sam sebe dati v hrano. Udeležba pri maši je dolžnost in življenjska potreba. Če kristjan opušča mašo, vera sčasoma v njegovem srcu umre in skupnost obuboža. Naše zveličanje je odvisno tudi od obiska nedeljske maše. Pri maši se spominjamo vsega, kar je Bog za nas že storil in kar nam je še obljubljeno. Z udeležbo pri maši si vzajemno omogočimo praznovanje.

Cerkvena zapoved natančneje določa Gospodovo zapoved: V

nedeljo in zapovedanih praznikih so verniki dolžni udeležiti se maše. Zapovedi udeležiti se maše zadosti, kdor je navzoč pri maši, ki se opravi kjerkoli po katoliškem obredu na sam praznični dan ali zvečer prejšnjega dne ... Nedeljska maša utemeljuje in potrjuje celostno krščansko prakso. Zato so ver-niki dolžni na zapovedane dneve udeležiti se evharistije, razen če jih od tega opravičuje resen vzrok (npr. bolezen, nemogoče vreme, velika oddaljenost od cerkve ...). Tisti, ki premišljeno brez razlogov opustijo to obveznost, storijo veliki greh (prim. KKC, čl. 2180 in 2181).

Cerkev vernikom živo priporoča, da prejmejo sveto evharistijo ob nedeljah in praznikih ali še bolj pogosto, celo vsak dan ...

Obhajilo poveča naše zedinjenje s Kristusom. Prejem evharistije ima za svoj poglavitni sad notranje zedinjenje z Jezusom Kristu-som. Jezus namreč pravi: “Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.” Kako pomembno je biti v nedeljo pri skupni maši in vredno prejeti sveto obhajilo!

Nedeljska maša je najtrdnejši temelj in hkrati najlepši izraz

župnije oziroma Cerkve sploh. Nedeljsko bogoslužje je še na poseben način vir in vrh krščanskega življenja. Nedeljska maša je edino zbiranje vse župnije hkrati. Nedeljska maša pa ni tisto, kar naj bi bilo, če nima ozadja: počitka in družinske skupnosti. Brez tega je nekako iztrgan in osamljen dogodek. Zato se v nedeljo ne smemo zadovoljiti samo z mašo. Vemo sicer, da je marsikdaj “težko s počitkom in skupnostjo”, a potegovati se moramo za ideal, kajti počitek in skupnost pomagata ljudem tudi k maši.

Udeležba pri evharističnem slavju nam omogoča odrešenjsko povezavo s Kristusom in Svetim Duhom. Kristus živi in odrešenjsko deluje ne samo v evharistiji, ampak tudi v občestvu vernih, zbranih pri oltarju. Pri maši se vključujemo v konkretno božje ljudstvo, ki je odrešenjska skupnost, potrebna tudi za naše odrešenje. Odrešenje ni samo občestvo z Bogom, ampak tudi občestvo z vsemi odrešenimi. To občestvo pa oblikujemo zbrani pri oltarju.

Šiška, november 2007

P. Zdravko Jakop

Sveta maša – nedeljska dolžnost

Sveti adventni čas gre h koncu, čudovit čas za vse, ki zmorejo molčati, znajo premišljevati in hrepeneti. Poleg mnogih domačih običajev v tem času doživljamo kot dejstvo Gospodov prihod. Cerkev praznuje vsak dogodek kot srečanje Boga z ljudmi. Bog je še vedno pripravljen dajati ljudem jedro, milost dogodka, ki ga praznujejo skupaj. Doživljamo torej enako srečanje z Bogom in celo globlje, kakor so ga doživljali tisti, ki so tedaj z odprtim srcem sprejeli ta dogodek.

Za kaj gre? Eden od “nočnih stražarjev” prerok Izaija nam predstavi Božjo ponudbo: “Tisti dan požene mladika iz Jesejeve korenine, poganjek vzcvete iz njegove korenine” (Iz 11,1). To je za človekovo hrepenenje po Odrešeniku kot balzam za pekoče rane. “Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki naj dežujejo pravičnost! Odpre naj se zemlja in rodi Zveličarja” (Iz 45,8). Praznovati advent torej pomeni: biti deležen hrepenenja po Božjem prihodu, po spreobrnitvi, ki nas obrača k njemu. Tako doživljamo, da se nam Bog v naši temi vedno bolj približuje, kar lepo izraža pesem Zdaj razsvetljena je noč! Advent pomeni vse načine Jezusovega prihoda. Najprej vstop Gospoda v ta svet. S tem hkrati tudi njegov prihod v našo človeško skupnost tukaj in zdaj. Tega pa spet ne gledamo neodvisno od prihoda sploh: njegov-ega razodetja na koncu sveta. O tem smo slišali na prvo adventno nedeljo. Naša lepa Zemlja ne bo mogla obstajati večno. Kdaj pride konec? Ni v Jezusovem duhu, da bi izračunavali točen čas. Njemu gre predvsem za to, da doumemo: tudi če se bodo majale sile neba in moči zemlje, bo Božja ljubezen do nas ostala neomajna. Jezusov nauk o koncu sveta ne vsebuje klica strahu, marveč je poln osvobajajočega sporočila: Naše življenje je v Božji roki.

Če je tako, potem advent pomeni “zavzeti se”, pripraviti se na Njegov prihod in ga hvaležno sprejeti: “Da, vsak narod in vsako kraljestvo, ki ti ne bo hotelo služiti, bo izginilo, ti narodi bodo pov-sem pokončani” (Iz 60,12). Advent je novo upanje, nov začetek, saj iz štora (panja) požene nova mladika in življenje se začne znova. Zato: “Bodite pogumni, ne bojte se, vaš Bog je tukaj!”

Pater Zdravko

Advent – novo upanje

Vitanjčan 23

RAZMIŠLJANJA

Bratje in sestre, samo Bog ve, koliko časa je preteklo od trenutka, ko je prvi človek zapustil raj, do časa, ko je Božji Sin stopil na zem-ljo. Obljuba, dana v raju, je izpolnjena. Z učlovečenjem Božjega Sina pa so bile premoščene vse daljave, ki jih je med Bogom in človekom povzročil greh. Kako prijetno nas greje dejstvo: “Ko je vse objemal globok molk in je bila noč v svojem teku na pol poti, je prišla tvoja vsemogočna Beseda, Gospod, iz nebes, s kraljevega prestola” (Mdr 18, 14-15). Apostol Pavel to veselo vest še dopolni, ko pove namen prihoda: “Ko je prišla polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako prejeli posinovljenje” (Gal 4, 4-5).

Ob rojstvu Boga-Človeka sta se povezala nebo in zemlja, predvsem pa sta postala povezana Bog in človek: postala sta prijatelja. Z Bogom krepimo to vez v osebnem življenju, družini in vsakem oltarnem

občestvu, kjer se Bog v zakramentih na poseben način dotakne naših, po sreči hrepenečih src. To posebej čutimo v božičnih praznikih. Bog je postal človek za vse!

Praznik Svete družine lepo dopolnjuje božično praznovanje. “Cerkev visoko ceni trajno vrednoto družine, utemeljeno v zakonu, kajti družina je Stvarnikova ustanova. Kdor posveča svoje moči varstvu in pospeševanju zakona in družine, si pridobiva zelo velike zasluge za prihodnost države in Cerkve.

In pogled naprej! Kakor se svet suče in kakor smo ljudje včasih slabi, bi se kar predali in rekli: Vse skupaj je brez smisla. In vendar je zaradi naše nemoči Vsemogočni prišel med nas. In to je razlog veselega praznovanja. Torej praznujmo!

Šiška, november 2007 P. Zdravko Jakop

Gospodovo rojstvo

Zvestoba v zakonuKrščanski zakon, ki ga skleneta dva krščena in kot zakonca krščansko tudi

živita, je poseben način poklicanosti k svetosti. Da, tudi zakonci so poklicani k svetosti. Ta zavest mnogim manjka. Odsotnost tega spoznanja je vzrok, da nekateri poroko odlašajo ali pa živijo skupaj brez zakramenta in menijo, da je dovolj, če se imajo radi. V času pred poroko, ker se niso zares obvezali, lahko vse zbalansirajo, potem se pa dva smrtno ranjena nekdanja zaljubljenca razideta. Koliko ponesrečenih poskusov! “Zakon ni trden, ko menita, da bo trden, ampak ko se odločita, da ga bosta naredila trdnega - tudi čez težave.” Skupnost, ki naj vzgaja zdravo potomstvo, mora biti trdna in trajna. Zato pa je potrebna poroka, javno sprejeta obveznost. Družina ima prednost pred državo. Ljudje so že davno prej živeli v družini, ko o državi še nihče ni govoril. Država je v službi družine. Država še ni rodila nobenega otroka, spodleteli pa so tudi vsi poskusi, da bi jih vzgajala. Tudi pri vzgoji je družina prva. Sveti zakon je pravi temelj za stavbo skupnega življenja. Poskusni zakon! Te prakse se mnogi oprimejo. To velja za mlade, a tudi nekateri vdovci na stara leta živijo v neurejenem zakonskem življenju in dajejo slab zgled ne le svojim otrokom, ampak tudi mnogim drugim. Poskusni zakon je brez trajne obveznosti in brez blagoslova. Jemlje si pravice, izogne pa se obveznostim. Cerkev seveda odločno pravi, da tak način ni v skladu z njenim naukom. V poskusnem zakonu nihče ne pride do izkušnje pravega zakonskega življenja, ker gre za dve različni obliki. Skupno življenje pred zakonom ni prava priprava na zakon, čeprav nekateri menijo drugače.

Huda stvar je nezvestoba in težak moralni nered (greh). Nezvesti mož ali nezvesta žena ostane izgubljen sin, ki ga Bog zaupa skrbi zvestega zakonca, tudi če obnovitev zakonske zveze ni mogoča. Kristjanu je prepovedano iskati zdravilo v ločitvi, ki bi bila še eno izdajstvo več. Mati ljubi svojega otroka v vsem, mati se ne ločuje od njega. Nezvesti mož ostane pred Bogom za ženo njen prvi otrok. Še ga mora ljubiti, kakor ljubimo bolnika, in v svojem srcu čuvati zaklad, ki ji ga je nepreklicno zaupal Bog. Božja ljubezen je neprek-licna. Tako nepreklicna je tudi ljubezen zakoncev. Silno junaštvo zahtevajo te besede. V to brezno trpljenja vabi Gospod tiste, ki poznajo preizkušnjo nezvestobe. A to je pot evangelija. Druge ni. Kdor se loči, pač ni izpolnil Božjega načrta in obljube, ki jo je dal.

Omenili že smo, da je za skupno zakonsko življenje izrednega pomena, da sta zakonca enake vere. Seveda so možne tudi poroke z različno vernim in celo z nevernim, vendar je to veliko tveganje. Gre za življenjsko odločitev, ne le za poskus. Mladi, ki se odločajo za taka tveganja, seveda ne morejo vedeti, kaj vse bo z leti prišlo in kako težko bo vernemu partnerju izpolniti obljubo, ki jo mora dati pred poroko, namreč, da bo sam ohranil vero in da bo v veri vzgajal tudi svoje otroke. Biti veren ali neveren je temeljna odločitev. Jezus je apostola vabil: “Ne bodi neveren, ampak veren!” O vsem tem je vredno pravočasno in temeljito razmisliti. Tudi to je namen leta družine.

Šiška, september 2007 Pater Zdravko Jakop

24 Vitanjčan

IZ ŠOLE

Že v septembru smo bili na plavalnem tečaju. Večina nas je splavala, vsi pa smo se prilagodili na vodo...

V mesecu oktobru so nas obiskali gasilci. Veliko so nam pov-edali o požarih in poplavah. Tudi o tem, da so bili v tistem tednu večkrat v pravi reševalni akciji.

Če zagori v vaši hiši, pokličite na številko 112. Mamica in ati naj takoj začneta gasiti. Otroci pa morajo takoj na kakšen varen kraj. Poleg ljudi moramo čim prej rešiti tudi živali. Igrače pustimo v hiši. Tudi pri poplavah najprej rešimo ljudi in živali.

Gasilke so se poslovile. Najboljši v likovnem natečaju so prejeli priznanje, vsi pa smo za nagrado dobili bonbone.

Gaja Hribernik, 2. a

Šli smo v gledališče. Peljali smo se z avtobusom. Gledali smo Mačka Murija. Bilo mi je smešno in bilo mi je všeč. Še večkrat bi lahko šli v gledališče.

Andraž Kušar, 2 .a

V novembru smo imeli naravoslovni dan. Vsega, kar smo zapis-ali, ne moremo objaviti, zato smo se odločili, da objavimo nekaj utrinkov učencev 2. a :

Najprej smo se odpeljali na ogled Beškovnikove kašče. Ogledali smo si, kako so živeli včasih. Gospa nam je pokazala cokle. Videli smo, kako so prali perilo, mleli kavo, v čem so gnetli testo za kruh… Na kmetiji smo si lahko vzeli tudi perje pava.

Všeč mi je bilo na jesenskem naravoslovnem dnevu.Vanessa Skornšek

Obiskali smo Beškovnikovo kaščo. Kašča je prekrita z lesom, zi-dana s kamni, ima leseno ograjo. Na domačiji Rotovnik smo videli traktorje in priključke. Ogledali smo si še naprave za molzenje krav, bazen za mleko. Po mleko pridejo s tovornjakom. Imeli so tudi pave, račke, druge ptice, psa in muco. Bilo mi je zanimivo in imel sem se lepo.

Urh Jakop

V starih časih so bile hiše iz lesa. Videli smo poseben ključ za odpiranje vrat. Ogledali smo si tudi klet. Nato smo se odpeljali na kmetijo sošolca Benjamina, Najbolj so mi ostali v spominu fazani…

Pred odhodom smo se zahvalili in zapeli pesmico,To je bil zame lep jesenski dan.

Tjaša Skok

V kašči je gospa pripovedovala, kako so komaj čakali pisanke, da so dobili potico iz orehov in pomarančo. Potem smo odšli k sošolcu Benjaminu, kjer imajo zelo veliko kmetijo in 35 krav. Ogledali smo si tudi sadovnjak. Benjaminovi starši so nam po-nudili čaj in pecivo.

Zelo sem užival na tem naravoslovnem dnevu.David Slatinek

2. A - NIKOLI NAM NI DOLGČAS…

Pri pouku sedaj – življenje nekoč v živoPred kratkim smo imeli na obisku dedija sošolke Petre, Žovsovo Marjano

in njeno mamo. Pričarali so nam življenje nekoč.Najprej smo prijeli v roke laneno nit, ki je nihče ni mogel pretrgati. Potem

je moj sošolec Luka (ta dan je imel rojstni dan) pomeril hlače, ki so jih včasih nosili. Bilo nam je zelo zanimivo, nekateri sošolci in Luka so se ob tem nas-mejali. Pokazali so nam tudi izvezen lanen prt in lanena semena, ki smo jih lahko jedli. Poskusili smo tudi presti na kolovratu, ampak to nam ni šlo tako dobro od rok. Ko smo opazovali spretno Marijo, se je zdelo enostavnejše. Potem je bil na vrsti Petrin dedek. Pokazal je, kako se plete košara. Povedal je tudi, da so včasih na dnu koša ali košare naredili luknje ročno. Danes pa delajo to s stroji. V te luknje damo palice, okrog katerih pletemo vrbove šibe. Nato je dedi začel plesti, Petra mu je podajala vejice. Tudi mi smo lahko poskusili, kako se to dela. Nazadnje smo ob pomoči Marjane izdelali še dva venčka iz zelenja. Tako smo skupaj z gosti preživeli dve pestri šolski uri in prejeli še sladke nagrade. Učiteljica je fotografirala in z razstavo na hodniku smo delček tega utripa predstavili tudi drugim učencem in staršem.

Gaja Hribernik, 2. a

Na kmetiji mi je bilo najbolj všeč, ko nam je Benjamin pokazal pava, njegovo samico in malega pava.

Klara JavornikNa kmetiji nas je gospa Jožica peljala v hlev, kjer smo videli krave, prašiče,

zunaj pa pave in race. Gospod Andrej nam je pokazal, kako se njiva orje s traktorjem. Ogledali smo si stroje, ki jih uporabljajo na kmetiji danes.

Anja Kvac

Na naravoslovnem dnevu mi je bilo v kašči zanimivo. Na kmetiji sem se imel zelo lepo, ker imam rad živali.

Kristjan Korže

Vitanjčan 25Vitanjčan 25

IZ ŠOLE

Kaj vse dišiDiši trava, kadar se kosi, in

seno, kadar se suši.Diši tudi sneg, kadar leti z neba,

diši tudi dež, kadar se zlije z neba.

Diši tudi mama, saj je edina in prava mama,diši tudi oče, ko se trudi zame, in brat, kadar mi vso srečo zaželi.

Diši tudi pes, kadar me čuva doma, inmuca, kadar se z menoj igra.

Dišijo tudi zvezki, kadar dobim pet,dišijo tudi živali, ki so mi všeč.

Diši tudi papir, ko se sam napiše,diši tudi denar, če ga imaš.

Diši tudi bonbon, ko ga ližeš, in žvečilni, ko ga žvečiš.

Diši tudi potica, ko se peče,diši tudi postelja, ko spim na njej,

ker mi daje globok spanec.

Janez Golenač, 7. r.

3. razred in veseli december

Ana Marija in Božiček

Gaja in dedek Mraz

Jelko nam bodo krasili jelenčki

Izdelava snežink za okrasitev učilnice

Zaljubljena snežaka - Lucija in Natalija

Jernej in Miklavž

Tehniški danPrejšnji teden, ravno na Miklavžev dan, smo imeli tehniški dan

in sicer izdelovanje punčk iz cunj. Zelo mi je bilo všeč, ker je z mano delal ati. Najprej smo si izbrali blago, nato smo začeli izr-ezovati in šivati. Pri šivanju mi je bil ati v veliko pomoč. Nato smo punčko napolnili z vato in jo do konca sešili. Prišili smo gumbe, narisali oči, usta in nos. Lahko smo kaj dodali. Midva sva ji nare-dila še krilo. In tako je bila moja punčka narejena. Izbrala sem ji tudi ime – Rosella. Potem smo odšli k posebni – »Miklavževi« malici. Staršem smo ponudili čaj in mandarino. Vsi starši niso mogli priti. Poleg staršev sta zato prijazno pomagali še nekdanji učiteljici gospa Marija in Nada.

Po malici smo sešili še denarnice ali torbice. Večina punc je izdelala torbice, fantje pa denarnice. Poslušali smo še pravljico Trije Miklavži, zapeli in se posladkali z bonboni.

Najbolj všeč mi je bilo, ker smo izdelali punčke. Oba izdelka smo nesli domov, naslednji dan pa smo jih prinesli zopet v šolo, saj bomo uredili razstavo, ki si jo bodo lahko ogledali vsi starši, ko jih bomo ob koncu koledarskega leta povabili v šolo.

Zelo sem bila vesela, ker je bil ati z mano ves dan v šoli in mi je bil v veliko pomoč. Želim si, da bi še kdaj imeli tak dan, kot je bil ta.

Klara Rošer, 2. a

26 Vitanjčan

iz šole

V četrtek, 6.12.2007, smo se s šolsko košarkarsko ekipo odpravili v Celje na finalni regijski turnirv košarki. V ekipi smo bili: Luka Pačnik, Ervin Jančič, Kristjan Plankelj, Gregor Plankelj, Luka Mastnak, Jan Pogladič, Anže Plankl, Lovro Dobrosavljevič, Jernej Brodej, Miha Grm, Don Sadikaj, Leon Jelenko, Urban Plankl. Prvo tekmo smo imeli proti ekipi Osnovne šole Hudinja. Tekma je bila zelo izenačena, ekipi smo se izmenjavali v vodstvu, a na koncu smo bolje zaigrali v obrambi in napadu. Potem se je začelo slavje. Po tekmi smo se malo odpočili in si ogledali drugo polfinalno tekmo med ekipama Šmarja in Polzele. Zmagali so Šmarčani tako, da smo se v finalu pomerili z ekipo Šmarja. Tekmo smo začeli zelo spraščeno in igrali zelo dobro. Povedli smo z razultatom 12:2 in prednost smo z odlično igro obdržali do konca. Tako smo postali novi regijski prvaki in se uvrstili na državno tekmovanje.

Ervin Jančič, 9.a

V soboto, 27.10., smo se učenci devetega razreda zbrali pred OŠ Vitanje, da bi šli na ljubljanski maraton. Po nas je prišel avtobus in nas odpeljal do Ljubljane.

Ko smo prispeli, smo se šli preobleč v garderobe. Nato smo si ogledali progo.

Gospod Robi Pritržnik nam je pokazal ogrevalne vaje in nam dal nekaj napotkov za tekmo.

Čakali smo, da še mlajše generacije pretečejo pred nami. Nato smo odšli letniki 93 in mlajši na štart.

Čakali smo še samo pok za začetek tekmovanja.Ko smo pretekli 2100 metrov, smo na cilju dobili majice in medalje.

Gospod Robi nas je čakal na tribuni, kjer smo bili zmenjeni. Nato nas je odpeljal na zasluženo malico v Mc Donalds. Uživali smo in si še želimo več takšnih dni.

Luka Pačnik, 9. a

Ljubljanski maraton

Učenci devetega razreda si poleg šole najdemo nekaj časa tudi za zabavo. Mesec oktober je bil v znamenju le-te, kajti poleg končnega izleta in matematičnega vikenda na Gorenju nam tudi pečeni kostanji niso ušli. Tako smo si na začetku oktobra pripravili kostanjev piknik. Delo smo si razdelili tako, da smo punce kostanj pripravile, fantje pa so ga kasneje spekli. Žejo je potešil jabolčni sok, za razvedrilo pa smo imeli razne igre. Vsakdo je malo brcal žogo in kazal svoje spretnosti. Čeprav je popoldan hitro minil in smo morali domov, se je za nas prava zabava šele začenjala, kajti naslednji dan smo imeli prosto in smo se lahko pripravili na izlet vseh izletov, ki je sledil dan kasneje. V soboto, 12. oktobra, verjetno ni bilo nikomur težko vstati, kajti že nekaj minut čez tretjo uro zjutraj smo krenili iz Vitanja proti Gardalandu. Z nami so šli učenci osmega razreda. Med približno šesturno vožnjo smo si čas krajšali z gledanjem televizije in poslušanjem glasbe, nekatere pa je premamil spanec. Pot nas je vodila mimo zanimivih italijanskih mest, kot so Benetke in Verona, ki jo poznamo predvsem po tragediji o Romeu in Juliji. Po dolgi vožnji smo prispeli do našega končnega cilja. Pred nami se je bohotilo mogočno Gardsko jezero, ob njem pa zabaviščni park Gardaland. Ko so se vrata le-tega odprla, smo vsi polni pričakovanj stekli novim dogodivščinam naproti. Vsak je hotel dokazati svoj pogum in mislim, da ni bilo skoraj nikogar, ki ni sedel na blue tornado, prosti pad, vlak smrti ter druge adrenalinske naprave, ki so jemale dih. Poleg že omenjenih smo se lahko peljali še na raznih vodnih atrakcijah, kot so Colorado boat, divja reka in druge. Tako smo se vse do poznih ur podili po Gardalandu, ob mraku pa krenili zopet proti domu. Odšli smo z lepimi občutki, nepozabnimi spomini in željo, da se še kdaj vrnemo.

Za piko na i, smo se učenci, ki obiskujemo izbirni predmet

matematična delavnica, odpravili na Gorenje, kjer smo preživeli lep vikend, v znamenju matematike in skupinskega druženja. Iskali smo idealne vsote, reševali in sestavljali sudoku, spoznali diofantske enačbe, ustvarjali svoje vzorce in fraktale, šifrirali in dešifrirali ter izdelovali platonska telesa. Ga. Tilka je poskrbela, da nam ni bilo nikoli dolgčas, zato smo se tudi v prostem času odpravili v telovadnico, kjer smo igrali odbojko in košarko, ob večerih pa zaplesali v disku. Kot že lani nas je tudi letos čakal matematični lov, presenetile pa so nas prve snežinke. Tako smo preživeli te tri dni na Gorenju. Imeli smo se super in vsi bi še verjetno radi ostali kakšen dan.

Kot pravijo, je vsega lepega enkrat konec, in to velja tudi za nas. Zo-pet gulimo šolske klopi in si nabiramo novega znanja. Skupaj pa smo preživeli nepozabne trenutke, ki se jih bomo vedno radi spominjali.

Jerneja Ovčar, 9.a

Nepozabni trenutki devetošolcev

Košarka na Osnovni šoli Vitanje

Vitanjčan 27

iz šole

Na naši šoli si je enajst učencev 7. razreda izbralo za izbirni predmet šport za sprostitev. Tako smo se v jeseni s kolesi podali na prvo turo, ki nas je vodila na Sp. Brezen, Sv. Marjeto, Sp. Dolič in nazaj v Vitanje. Iz Vitanja proti Breznu smo imeli kar naporen vzpon, vendar je bilo vredno, saj nas je potem čakal prijeten spust in obisk pri sošolcu.

Druga tura s kolesi je bila smer Paka, Hudinja , Sv. Vid, Ljubnica, Vitanje. Tudi ta tura se nam je zdela naporna, vendar z malo vztrajnosti in truda smo jo prevozili. Na obeh turah smo lahko videli, kakšna je ra-zlika, če vozimo po asfaltu ali po neasfaltirani cesti. V programu športa za sprostitev je bilo tudi športno plezanje, ki smo ga izvedli na CŠOD Gorenje in v Slovenskih Konjicah. Plezanje nam je bilo zanimivo, saj je bila večina učencev prvič na plezalni steni. Steni se razlikujeta. Plezalna stena v Slovenskih Konjicah je bolj zahtevna kot v CŠOD Gorenje. Zadnja dejavnost pa je bila vožnja z monokolesom v vitanjski telovadnici. Tudi pri tej vožnji se moraš kar precej potruditi, da prepelješ vsaj nekaj metrov. Zraven pa seveda izvajaš zelo čudne gibe.

Bilo je kar nekaj smeha saj smo veliko padali z monokolesa. Šport za sprostitev se mi zdi zanimiv, saj pri vsaki uri spoznamo nekaj novega in zanimivega.

Mitja Zbičajnik, 7. razred

Izbirni predmet šport za sprostitev

V petek, 7.12.2007, smo se sedmošolci, ki smo prijavljeni k izbirnemu predmetu Matematična delavnica 7, z učiteljico gospo Tilko Jakob odpravili na Gorenje, v center šolskih in obšolskih dejavnosti. Tam smo ostali do nedelje, 9.12. 2007.

Spoznali smo, kako so računali Egipčani, Indijci. Naučili smo se poiskati srečna števila, gradili gradove iz številk, reševali različne miselne in logične naloge ter matematične križanke. Poiskali smo poti iz zapletenih labirintov, merili in tlakovali površine iz oglatih in okroglih likov, reševali naloge z rimskimi števili, iskali božične škorenjčke, risali kombinatorična drevesa, izdelovali matematične okraske ter naše delo predstavili na plakatih …

V prostem času pa smo se zabavali v telovadnici in sodelovali v kvizu.

Trdo smo delali, toda imeli smo se super. Komaj čakamo, da bomo zopet obiskali Gorenje.

Julijana Grašiner, 7. a

V petek, 9. novembra 2007, so nas, učence 8. razreda, starši pripeljali na Gorenje nad Zrečami, kjer smo ostali do nedelje popoldan in se ukvarjali z izbirnim predmetom matematična delavnica 8. Vsi navdušeni in željni novih dogodivščin smo se takoj zapodili vsak v svojo sobo, malo poklep-etali, razpakirali stvari in odšli v učilnico. Tam smo najprej izvedeli, kako bomo preživeli ta vikend, obnovili pravila, kako se moramo obnašati, kaj lahko in česa ne smemo početi v domu. In že smo zavihali rokave ter se lotili dela.

Po zelo okusni večerji je sledilo še malo pouka, nato pa v pozni večerni uri odhod v telovadnico. V njej smo se podili za žogo in pokurili odvečno energijo, ki je nismo porabili prej v učilnici.

Obravnavali smo različne teme, kot so: tangrami, nenavadna aritmetika, drugačna geometrija in zgibanje papirja, kombinatorična drevesa, grafi, diagrami, miselne igre in zanimivi miselni postopki … Te tri dni smo preživeli zelo delovno. Poleg že prej omenjenih tem smo se podali še na matematični lov. Ta naloga je potekala zunaj v naravi, in sicer smo morali najti podobne oblike geometrijskih teles, števil, likov …

Zadnji dan našega skupnega druženja smo se posvetili zgodovini matematike in izdelavi plakatov. Okoli 17. ure pa so po nas prišli starši. Tako smo se malo utrujeni, vendar polni novih spoznanj in doživetij,

Matematična delavnica sedmošolcev na Gorenju

Matematična delavnica 8

vrnili domov. Hvala gospe Tilki, ki je preživela ta vikend z nami, in upamo, da se je

v naši družbi dobro počutila.

Mateja Jančič, 8.a

28 Vitanjčan

obvestila

Eden od ansamblov v svoji pesmi pravi, da je Silvester začetek in slovo. Z novim letom načrtujemo nove poti, kujemo nove načrte in se poslavljamo od vsega, kar je minilo v odhajajočem letu. Tudi v našem ansamblu je tako, le da smo sedaj vsako leto načrtovali in sprejemali naročila za igranje že za naslednje leto, letos pa naj bi bilo novo leto naše slovo. Čisto pravo slovo seveda ne more biti. Za nami namreč ostaja zgoščenka in kaseta, ostajajo videospoti, ostajajo drugačni posnetki. Tudi nam ostajajo mnogi lepi spomini, ki smo jih smeli deliti z občinstvom in posamezniki. Večkrat smo čutili vaše navdušenje nad izva-janjem in tega smo seveda bili vedno veseli. Iz takih nastopov smo črpali moč za delo naprej. Še vedno imamo radi glasbo, vendar je čas izbral tako, da gremo odslej vsak svojo osebno pot. Do te ima vsakdo pravico. Želeli smo tudi, da našim občanom predstavimo svojo resnico, saj vemo, da kroži več resnic.

Namen našega pisanja pa je še eden – večji od tega. V Vitanju, ožji in širši okolici smo imeli namreč veliko takšnih ljudi, ki ste nas spodbujali, nam dajali srčno in finančno pod-poro, nam pomagali pri izvedbi, nas povabili k sodelovanju, si želeli naše glasbe na svojem

praznovanju ali prireditvi; skratka, počutili smo se sprejeti. Prav zato je naša dolžnost, da izrečemo vsakemu od vas ISKRENO ZA-HVALO.

Če bi naštevali poimensko, bi vas bilo preveč. Morda bi koga nenamerno izpustili. Naj bo torej dovolj zahvala vsem, ki ste nam kakorkoli in kadarkoli pomagali sooblikovati naše ustvarjanje in izvajanje v vseh letih našega delovanja.

Za konec naj vam izrečemo še voščilo:

V času praznovanj se zrcali svetloba

pričakovanj

in toplota doživetij.

Zato vam iz srca želimo,

da najdete tiste drobne poti, ki vodijo k

uspehu,

pa tudi tiste, ki vodijo od srca do srca,

k sreči, zdravju in zadovoljstvu…

SREČNO 2008 torej.

Ansambel Založnik

Staro leto se poslavlja, z njim pa Ansambel Založnik

Otroci iz vrtca voščili županu

Tudi kakšna pohvala je dobrodošla.

Vitanjčan 29

obvestila in sporočila

LJUBITELJI PLESA POZOR !

ŠPORTNO DRUŠTVO VITANJE NAMERAVA ZA LJUBITELJE PLESA OR-GANIZIRATI PLESNI TEČAJ S PRIČETKOM PREDVIDOMA OB KONCU MESECA JANUARJA 2008 V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE, IN SICER OB PONEDELJKIH OD 19.30 DO 21. URE. VSI, KI BI SE TEČAJA ŽELELI UDELEŽITI, NAJ POKLIČEJO PREDSEDNIKA ŠPORTNEGA DRUŠTVA VI-TANJE G. BOŽIDARJA PESJAKA. INFORMATIVNA CENA TEČAJA ZNAŠA 100 EVROV NA PLESNI PAR. OB VEČJEM ODZIVU PA JE LAHKO TUDI NIŽJA. TEČAJ BI VODILA PLESNA ŠOLA DEVŽEJ, TEČAJ PA BI TRAJAL OSEM TERMINOV. ČE BO DOVOLJ PRIJAV, BOMO TEČAJ ORGANIZIRALI, V NASPROTNEM PRIMERU PA NE, ZATO, LJUBITELJI PLESA, POZOR. PRIJAVITE SE NA 031 3215 34 - BOŽIDAR PESJAK.

ŠPORTNO DRUŠTVO VITANJEBOŽIDAR PESJAK

30 Vitanjčan

OBVESTILA IN SPOROČILA

OD 21. SEPTEMBRA 2007

DO 13. DECEMBRA 2007

SO SE V NAŠI OBČINI

RODILI DVE PUNČKI

IN DVA FANTKA.

STARŠEM ISKRENO

ČESTITAMO,

NOVOROJENČICI

PA ŽELIMO VSE LEPO

V ŽIVLJENJU.

Slavko Vetrih

župan

NOVOROJENČKI

Prispevke za naslednjo številko glasila pričakujemo do 10. marca 2008,

po možnosti na disketi ali v elektronski obliki na naslov: info@vitanje.si.

Zaželene so fotografije, pri katerih naj bo naveden avtor in kaj predstavlja.

Telovadba za otrokeDruštvo prijateljev mladine vabi vse mlade, željne iger in gibanja, ter njihove starše, da se udeležijo telovadbe za otroke, ki bo potekala vsako sredo ob 17. uri od 9. januarja 2008 dalje v telovadnici Osnovne šole Vitanje. Hkrati prosimo, da s sabo prinesete ustrezno telo-vadno opremo (oblačila, primerna za šport, in čiste športne copate). V nasprotnem primeru se telovadbe ne boste mogli udeležiti. Starše pa obveščamo, da zaradi prostovoljnega vodenja telovadnih ur voditelji ne morejo prevzeti odgov-ornosti za morebitne poškodbe otrok. Zato jih pozivamo, da se telovadbi pridružijo, in svojega otroka aktivno spremljajo pri njegovi igri.

Ure pravljicV petek, 11. januarja 2008, se bodo začele Ure pravljic za otroke. Potekale bodo vsak petek ob 16.30 v Vrtcu Vitanje. Otroci bodo lahko uživali ob poslušanju pravljic in liko-vnem ustvarjanju.

Vitanjčan 31

UČENCI 1. RAZREDA OŠ VITANJE SO RAZMIŠLJALI, KAKO BI LAHKO RAZVESELILI TRI DOBRE MOŽE- MIKLAVŽA, BOŽIČKA IN DEDKA MRAZA, KI SE VSAKO LETO TRUDIJO Z OBDAROVANJEM, ZAGO-TOVO PA SI TUDI SAMI ŽELIJO BITI OBDAROVANI.

NJIHOVE ISKRIVE MISLI SVA ZAPISALI UČITELJICI VERA IN LIDIJA. ZAMISLILI SVA SE IN UGOTOVILI, DA SO OTROCI V SVO-JIH ŽELJAH SKROMNI, KAR NAJ BO VODILO VSEM STARŠEM OB PRIHAJAJOČIH PRAZNIČNIH DNEVIH. NAJLEPŠE DARILO VSEM PA BO ZAGOTOVO ČAS, KI GA BOSTE NAMENILI DRUG DRUGEMU.

MIKLAVŽU SO NAMENILI NASLEDNJE:JULIJA: OD MENE BOŠ DOBIL LEPE ČEVELJCE ,S KATERIMI BOŠ

LAHKO DOLGO HODIL.JONA: PRI NAS TE BO DRUGO LETO ČAKALA ČOKOLADA ZATO,

KER SI PRIJAZEN.ANDREAS: DAL TI BOM SUHO SADJE IN BONBONE. HVALA TI

ZA VSA DARILA DOSLEJ.LUKA: JAZ TI BOM V PISMO NASTAVIL SVOJO RISBO.ANJA: NA DARILU JE TVOJE IME, ZATO JE ZATE. DOBIL SI BON-

BONE IN KULIJE, DA BOŠ LAHKO PISAL DOLGE SEZNAME.KLARA: TUDI JAZ BOM PRIPRAVILA DARILO ZATE, TO BO MOJA

NAJLEPŠA RISBA.

BOŽIČKU SO OTROCI NAMENILI TOLENATAŠA: NA NAŠEM BALKONU BO TUDI TEBE LETOS

ČAKALO DARILO - ČOKOLADICA, MANDARINA IN VOŠČILNICA, KI SEM JO NAREDILA SAMA.

ALEŠ: LETOS BI TUDI JAZ TEBE OBDARIL. PRI MENI V DIM-NIKU BOŠ NAŠEL SLADKO VREČKO.

KLEMEN: DAL BI TI RAD ČOKOLADNO JAJČKO Z IGRAČKO.KLARA SLATINEK: NASTAVILA TI BOM ČOKOLADICO IN

RISBICO Z OKRASKI.NIK: POD SMREČICO TE BO ČAKALA VOŠČILNICA IN

ČOKOLADA TER DENAR, PA SI KAJ LEPEGA KUPI.ANAMARIJA: NARISALA NAJU BOM SKUPAJ, DA BOŠ IMEL

LEP SPOMIN.

DEDKU MRAZU PA SPOROČAJO:LUCIJA: OD MENE BOŠ DOBIL KAPO, DA TE BODO OTROCI

PREPOZNALI.SARA: Z MOJIM DARILOM BOŠ ZADOVOLJEN. Z MAMICO

BOVA VARČEVALI DENAR, DA BOŠ LAHKO NATO TI OBDARIL ŠE VEČ OTROK.

MONIKA: NAREDILA TI BOM ZVEZDICO IN TE PRESENETI-LA.

AMADEJ: PRI NAS TE BO PRIČAKALA LEPA PESEM IN NA-POLITANKE.

1. razred

ČOKOLADA TER DENAR, PA SI KAJ LEPEGA KUPI.

Vitanjčan 31

32 Vitanjčan

Program božično novoletnih prazničnih prireditev 2007

23. 12. 2007 ob 14. uri v Kulturnem domuPRIHOD BOŽIČKA ZA NAJMLAJŠE

(organizator: Društvo prijateljev mladine in Turistično društvo)

24. 12. 2007 ob 19. uri – Zbor na sedežu KTD Sv. VidPOHOD Z BAKLAMI DO SKOMARSKE CERKVE

(organizator: Kulturno-turistično društvo Sv. Vid)

26. 12. 2007 ob 18. uri - v Kulturnem domu PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI

(organizator: Občina Vitanje)

26. 12. 2007 ob 19. uri – v gostilni Kuzmanza člane Društva upokojencevVESELO SILVESTROVANJE

31. 12. 2007 ob 23. uri - na Grajskem trgu SILVESTROVANJE NA PROSTEM

(organizator: Občina Vitanje in Moto bar Sepi)

1. 1. 2008 ob 19. uri v Kulturnem domu NOVOLETNI PLES Z ANSAMBLOM POGUM

(organizator: Kulturno-turistično društvo Sv. Vid)

Vabljeni!

(organizator: Občina Vitanje in Moto bar Sepi)

NOVOLETNI PLES Z ANSAMBLOM POGUM(organizator: Kulturno-turistično društvo Sv. Vid)

31. 12. 2007 ob 23. uri - na Grajskem trgu SILVESTROVANJE NA PROSTEM

(organizator: Občina Vitanje in Moto bar Sepi)

Program:Ob polnoči slavnostno voščilo župana.

Nazdravili bomo s šampanjcem in se posladkali s praznično torto.

Vabljeni v čim večjem številu!