qwertyuiopasdfghjklzxcvbnmqwerty

uiopasdfghjklzxcvbnmqwertyuiopasd

fghjklzxcvbnmqwertyuiopasdfghjklzx

cvbnmqwertyuiopasdfghjklzxcvbnmq

wertyuiopasdfghjklzxcvbnmqwertyui

opasdfghjklzxcvbnmqwertyuiopasdfg

hjklzxcvbnmqwertyuiopasdfghjklzxc

vbnmqwertyuiopasdfghjklzxcvbnmq

wertyuiopasdfghjklzxcvbnmqwertyui

opasdfghjklzxcvbnmqwertyuiopasdfg

hjklzxcvbnmqwertyuiopasdfghjklzxc

vbnmqwertyuiopasdfghjklzxcvbnmq

wertyuiopasdfghjklzxcvbnmqwertyui

opasdfghjklzxcvbnmqwertyuiopasdfg

hjklzxcvbnmrtyuiopasdfghjklzxcvbn

mqwertyuiopasdfghjklzxcvbnmqwert

yuiopasdfghjklzxcvbnmqwertyuiopas

dfghjklzxcvbnmqwertyuiopasdfghjklz

VAROVANJE ZDRAVJA IN OKOLJA

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

3. vsebinski sklop

MATEJA PETROVČIČ

2

KAZALO

1 FIZIČNO OKOLJE IN ZDRAVJE ................................................................................ 4

2 OSNOVNI ELEMENTI NARAVNEGA FIZIČNEGA OKOLJA ......................................... 4

2.1 ZRAK ............................................................................................................... 4

2.1.1 NARAVNO IN UMETNO ONASNEŽEVANJE ZRAKA ................................... 4

2.1.2 SNOVI, KI ONESNAŽUJEJO ZRAK .............................................................. 5

2.1.3 POSLEDICE ONESNAŽENEGA ZRAKA IN VPLIV NA ČLOVEKOV ORGANIZEM 5

2.2 VODA .............................................................................................................. 6

2.2.1 VIRI ONESNAŽENJA VODE........................................................................ 6

2.2.2 ONESNAŽEVANJE VODE IZ ZRAKA ........................................................... 6

2.3.3 POSLEDICE ONESNAŽENJA VODE ............................................................ 7

2.4 ZEMLJA ........................................................................................................... 7

2.5 ODPADKI IN OGROŽANJE ZDRAVJA ............................................................... 7

3. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ........................................................................... 7

3.1. VZROKI, KI OGROŽAJO ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU : ............................. 7

3.2 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU NAM OMOGOČAJO ..................................... 8

3.3 PRIJAVLJANJE POŠKODB NA DELOVNEM MESTU .......................................... 8

3.4 NEVARNE SNOVI V ZDRAVSTVENIH USTANOVAH .......................................... 8

3.4.1 ULTRAVIJOLIČNA SVETLOBA .................................................................... 9

3.4.2 IONIZIRAJOČE SEVANJE ........................................................................... 9

3.4.3 NUKLEARNA MEDICINA ........................................................................... 9

3.4.4 ŽIVO SREBRO ........................................................................................... 9

3.4.5 EKSPLOZIVNE SNOVI IN PLINI .................................................................. 9

3.5 POŽARNA VARNOST ..................................................................................... 10

3.5.1 NEPOSREDNA NEVARNOST ZA ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE LJUDI, PRI POŽARU 10

3.5.2 VZROKI ZA NASTANEK POŽARA ............................................................. 10

3.5.3 SREDSTVA ZA GAŠENJE POŽAROV MORAJO IMETI NASLEDNJE LASTNOSTI : 10

3.6 UKREPANJE V PRIMERU POŽARA ................................................................. 11

3.7 NEVARNOSTI ELEKTRIČNEGA TOKA .............................................................. 11

3.7.1 PRAVILA ZA RAVNANJE Z ELEKTRIČNIMI NAPRAVAMI .......................... 11

3.7.2 POMOČ PRI NESREČAH Z ELEKTRIČNIM TOKOM .................................. 12

3

4 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU .......................................................................... 12

4.1 PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADKI V ZDRAVSTVU ........................................ 12

4.2 NAČRT GOSPODARJENJA Z ODPADKI V ZDRAVSTVU ................................... 12

4.2.1 KAJ MORA VSEBOVATI NAČRT GOSPODARJENJA Z ODPADKI ............... 12

4.3 ODPADKI IZ ZDRAVSTVA ............................................................................... 13

4.3.1 OSTRI PREDMETI NEINFEKTIVNI ............................................................ 13

4.3.2 PATOLOŠKI ODPADKI ............................................................................. 13

4.3.3 INFEKTIVNI KUŽNI ODPADKI .................................................................. 13

4.3.4 INFEKTIVNI OSTRI ODPADKI .................................................................. 14

4.3.5 NEVARNI ODPADKI IZ ZDRAVSTVA ........................................................ 14

4.5 PREVOZ ODPADKOV IZ ZDRAVSTVA ............................................................ 14

4.6 ZBIRALNICA ODPADKOV .............................................................................. 14

5 BIVALNO IN DELOVNO OKOLJE ............................................................................ 15

5.1 ERGONOMIJA ............................................................................................... 15

6 CEPLJENJE ............................................................................................................ 16

6.1 VARNO CEPLJENJE ........................................................................................ 16

6.2 IZDELAVA VARNIH IN UČINKOVITIH CEPIV ................................................... 16

6.3 PRESKRBA S CEPIVI ....................................................................................... 17

6.4 IZVEDBA CEPLJENJA ...................................................................................... 17

6.5 DOKUMANTACIJA O CEPLJENJU IN SPREMLJANJE PRECEPLJENOSTI ........... 19

6.6 SPREMLJANJE NEZAŽELENIH UČINKOV ........................................................ 19

4

1 FIZIČNO OKOLJE IN ZDRAVJE

Okolje, ki nas obdaja je naravno okolje, prepletno z vplivi človekovega delovanja. Ljudje s svojim

delovanjem pomembno vplivajo na osnovne sestavine naravnega okolja, kot so zrak, voda in

zemlja. Prav tako pa tudi okolje vpliva na življenje in kakovost ljudi. Vpliv fizičnega okolja na

zdravje je odvisen od koncentracije posameznih škodljivih snovi v okolju, od trajanja

izpostavljenosti in poti vnosa v telo.

Reakcije organizma so različne glede na doze. Čim višja je doza, težje so posledice za zdravje.

Trenutna izpostavljenost visokim koncentracijam škodljive snovi, privede do takojšnih

zdravstvenih okvar. Toda bolj so nevarne pogoste izpostavljenosti majhnih koncentracijam

škodljivih snovi, katere bolezni izbruhnejo šele čez nekaj časa.

2 OSNOVNI ELEMENTI NARAVNEGA FIZIČNEGA OKOLJA

2.1 ZRAK

Zrak je mešanica kisika, ogljikovega dioksida, dušika in žlahtnih plinov ( argon, neon, ksenon, helij

). Ljudje dnevno vdihnemo 10 – 15 kg zraka.

2.1.1 NARAVNO IN UMETNO ONASNEŽEVANJE ZRAKA

Naravno onasneževanje je odvisno od sestave tal, rastlinstva, živali in meteoroloških pogojev.

Umetno onasneževanje zraka pa je predvsem posledica delovanja in življenja človeka na zemlji.

Onesanžen zrak lahko na ljudi vpliva neposredno z vdihavanjem onesnaženega zraka, ali posredno z

uživanjem onesnažene vode, rastlinske ali živalske hrane. Onesnaženost zraka je eden največjih

problemov, s katerimi se srečujejo vse družbe. Onesnaženje je povezano predvsem z razvojem in

delovanjem industrije, ki v zrak oddajajo ogromne količine plinov in prašnih delcev. Poleg industrij

pa zrak onesnažuje tudi cestni promet, ki se naglo povečuje iz leta v leto.

Med najbolj pomembne vire onasneževalcev okolja sodijo :

- Promet

- Proizvodnja električne in toplotne energije s pomočjo fosilnih goriv

- Rudarstvo

- Industrijska proizvodnja

- Onesnaženje zraka v prostoru

- Letalski promet

5

2.1.2 SNOVI, KI ONESNAŽUJEJO ZRAK

Med snovi, ki onesnažujejo zrak prištevamo :

- Žveplov dioksid

- Žveplova kislina in sulfati

- Dušikovi oksidi

- Ogljikovodiki in organske spojine

- Ozon in organski oksidanti

- Ogljikov monoksid

- Težke kovine in nekovine

- Dim in prašni delci

- Cigaretni dim

- Mikroorganizmi

- Alergeni

2.1.3 POSLEDICE ONESNAŽENEGA ZRAKA IN VPLIV NA ČLOVEKOV ORGANIZEM

2.1.3.1 VPLIV NA ČLOVEKA

Vpliv onesnaženega zraka na ljudi :

- Težave zgornjih in spodnjih dihalnih poti

- Draženje očesne veznice

- Občutek utrujenosti

- Poslabšanje bolezni

- Nalezljive bolezni zgornjih in spodnjih dihalnih poti so pogostejše

- Težave srca in ožilja

- Pojav rakovih bolezni

2.1.3.2 VPLIV NA OKOLJE

Vpliv onesnaženega zraka na okolje :

- Gozd in zelene površine

- Pospešen razpad zgradb

- Onesnaženje zemlje in vode

- Klimatske spremembe

Ker onesnažen zrak nima postavljenih meja, in gre lahko po celem svetu govorimo o globalnem

problemu onesnaževanja, kajti posledice v atmosferi so lahko usodne tudi za ljudi.

6

2.2 VODA

Voda je nujno potrebna za življenje in za preživetje. Tako za rastline, ljudi in živali. Kljub temu da

je voda obnovljivi vir, je njena zaloga omejena. Kakovost vode je slabša, bolj ko se oddaljujemo od

izvira.

2.2.1 VIRI ONESNAŽENJA VODE

Med vire onesnaževanja vode štejemo :

- Kisel dež

- Škodljive snovi, raztopljene v zraku

- Usedanje prašnih delcev na površino

- Biološki agensi

- Organske snovi

- Nitrati in nitriti

- Pesticidi in herbicidi

- Gnojila

- Kovine in nekovine

- Kemične snovi

2.2.2 ONESNAŽEVANJE VODE IZ ZRAKA

2.3.2.1 KISLI DEŽ

Povečane količine anorganskih soli v zraku so vzrok, da se poveča količina kislega dežja. To

privede do zakisanja površinskih in podtalnih voda. Posledično to lahko onemogoči življenje

določenim vrstam rib in drugih vodnih živali. Kisel dež tudi raztaplja kovine, ki se nato spirajo v

vodo in podtalnico.

23.2.2 KOMUNALN VODE

Neposreden izpust komunalnih odpadnih voda vodi do povečane obremenitve voda z različnimi

organskimi in anorganskimi snovmi. Zaradi povečane količine fosforja in dušika, pride do

povečanih količin in razrasta alg v vodah. Prav tako odpadne komunalne vode bremenijo ostale

vode z večjimi količinami mikroorganizmov, ki lahko povzročijo okužbo.

2.3.2.3 KMETIJSKA DEJAVNOST

7

Pri kmetijski dejavnosti prihaja do večjih obremenitev voda z mikroorganizmi in organskimi

snovmi. Poleg tega pa se na veliko uporabljajo sredstva za pospeševanje rasti in uničevanje

škodljivcev, ki se spirajo v vodo in ogrožajo zdravje ljudi.

2.3.2.4 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA

Je velika porabnica vode, obenem pa nazaj v vodo spušča različne količine kemikalij, ki pa naj bi

bile prečiščene in naj bi tako manj ogrožale življenje ljudi in vodnih živali.

2.3.3 POSLEDICE ONESNAŽENJA VODE

Posledice se lahko kažejo, kot izbruh nalezljivih bolezni ali zastrupitev z vodo. Najpogosteje

škodljive snovi v pitni vodi so bakterije, šigele, salmonele, escerichia coli, streptokok fekalnega

izvora, virusi, paraziti ( biološke snovi ). Kemične snovi : nitrati in nitriti, svinec, arzen, živo srebro,

pesticidi, herbicidi, mineralna gnojila.

2.4 ZEMLJA

Zemlja oziroma tla se lahko onesnažijo na različne načine : preko zraka, vode, kmetijskih dejavnosti

in odpadkov. Škodljive snovi, ki povzročajo onesnaženje tal so predvsem biološke snovi, težke

kovine, uporaba gnojil v kmetijstvu. Težke kovine predstavljajo velik problem za zdravje

populacije, saj na rodovitnih tleh, onesnaženih tako s težkimi kovinami, kot gnojili uspeva hrana, ki

jo nato ljudje zaužijejo. Prav tako pa skozi zemljo pronica voda, ki gre v podtalnico z vsemi

nevarnimi snovmi, ki ogrožajo naše zdravje medtem, ko ljudje uživajo takšno vodo.

2.5 ODPADKI IN OGROŽANJE ZDRAVJA

Odpadki predstavljajo pomemben vir onesnaženja okolja. Nekateri odpadki predstavljajo vir

okužbe, drugi lahko povzročajo poškodbe, tretji onesnažujejo okolje.

Zato moramo pravilno ločevati in ravnati z odpadki. Upoštevati moramo navodila iz komunalnih

služb in odpadke ločevati, ter zbirati v posebnih vrečah ali zabojnikih.

3. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

3.1. VZROKI, KI OGROŽAJO ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU :

8

Nezadostna usposobljrnost delavca

Neugodna psihofizična stanja

Nedisciplina

Podcenjevanje varnosti

Naglica

Neinformiranost

Neuporaba osebnih varovalnih sredstev

Neurejenost delovnega okolja in pogojev

Slaba tehnična organizacija

Nezavarovani deli pri aparatih

Dvigovanje in premeščanje težkih bremen

Neustrezni kolegialni odnosi

Neprimerna ali pomanjkljiva kadravska zasedba

Nadlegovanje na delovnem mestu

3.2 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU NAM OMOGOČAJO

Primerna organizacija dela

Tehnično varstvo

Zdravstveno varstvo delavcev

Organizacija dela zajema tako odnose na delovnem mestu, prilagoditev dela človeku, kot pravilno

organizacijo delovnega časa in dolžino odmorov.

Tehnično varstvo zajema ustrezno opremljenost in vzdrževanje tehnične opreme ter uporabo

različnih pripomočkov. Delovna oprema mora biti kakovostna, varna in funkcionalna.

Zdravstveno varstvo delavcev pripomore k ohranitvi zdravja in k delovni sposobosti.

3.3 PRIJAVLJANJE POŠKODB NA DELOVNEM MESTU

Poškodba na delu, je vsaka poškodba, ki je nastala pri delu, na poti na delo, ali iz dela, oziroma na

službeni poti. Vsako poškodbo na delovnem mestu je potrebno prijaviti vodji.

Varnost in zdravje pri delu v Sloveniji ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Vsaka delovna

organizacija mora poleg Zakona o varstvu pri delu, ravnati še po Pravilniku o opremi in postopkih

prve pomoči ter organizaciji reševalne službe v primeru nesreč pri delu.

3.4 NEVARNE SNOVI V ZDRAVSTVENIH USTANOVAH

9

3.4.1 ULTRAVIJOLIČNA SVETLOBA

Se v zdravstvenih ustanovah uporablja za razkuževanje zraka, vode in trdnih površin. Ultravijolična

svetloba je učinkovita pri čiščenju zraka, toda pri uporabi moramo biti previdni, kajti za ljudi je

škodljiva, saj UV svetloba, spreminja beljakovine v koži in s tem širi kožne kapilare, zaradi česar

lahko pride do rdečine, mehurjev in luščenja kože. Prav tako je UV svetloba nevarna za roženico in

mrežnico.

Zato se pred UV žarki zavarjuemo z obleko z dolgimi rokavi in hlačami. Oči zavarujemo s

posebnimi zatemnenimi očali, ki ne prepuščajo UV žarkov.

3.4.2 IONIZIRAJOČE SEVANJE

Ionizirajoče sevanje se uporablja tako v diagnostične, kot terapevstke namene. Viri ionizirajočega

sevanja so rentgenski aparati, radioaktivni izotopi in radioaktivni odpadki.

Viri sevanja, prostori in aparature morajo biti zaščiteni tako, da ne ogrožajo zdravje zaposlenih.

Zato morajo zaposleni, ki imajo opravka s sevanji nostiti dozimeter, s katerim se ugotavlja raven

njegove obsevanosti. Saj ionizirajoča sevanja lahko povzročajo težke zdravstvene okvare. Največ

posledic lahko pusti na spolnih celicah in celicah rdečega kostnega mozga.

Med zaščitna sredstva spadajo svinčeni predpasniki, zaščita za ščitnico, zaščita za spolne organe,

rokavice in očala. Zadrževati se moramo čim dlje od vira sevanja. Izpostavljamo se le toliko,

kolikor je to nujno potrebno. Izpostavljanje sevanju v času nosečnosti je prepovedano.

3.4.3 NUKLEARNA MEDICINA

Nuklearne medicinske preiskave izvjamo s pomočjo radiotopov, katere vnesemo v telo bolnika.

Delavce moramo zaščititi glede na izpostavljenost in moč sevanja. Upoštevati morajo uporabo

osebnih varovalnih sredstev in čim manj čaa biti izpostavljeni ionizirajočim sevanjem. Če pridemo

v stik z radiotopi, je potrebno okuženo mesto, čim dlje izpirati pod tekočo vodo. S pravilnim

načinom prhanja dekontaminiramo celotno telo.

3.4.4 ŽIVO SREBRO

Živo srebro je nevarno kadar kapljice zaidejo v zrak ( npr. pri poškodbi steklenega termometra z

živim srebrom ). Živo srebro je še posebaj nevarno za otroke in nosečnice. Pri razlitju moramo

kapljice čim prej pobrati v zaprto embalažo in natančno očistiti prostor.

3.4.5 EKSPLOZIVNE SNOVI IN PLINI

10

Nevarne snovi, kot so eksplozivne snovi srečujemo tako v bolnišnicah, kot v domovih starejših

občanov. Eter, bencin, alkohol in drugi, sodijo med lahko vnetljive snovi. Zato morajo biti označene

s posebnim znakom, ki prikazuje plamen. Kisik, bencin in eter, so nevarne snovi predvsem v

določenih pogojih, kot sta prevelik tlak, ali visoka temperatura, kar lahko povzroči eksplozijo.

Eksplozivne snovi, hlapljive snovi in pline, shranjujemo ločeno od grelnih teles in direktne sončne

svetlobe. Prostor, kjer jih shranjujemo mora biti hladen in temen.

3.5 POŽARNA VARNOST

3.5.1 NEPOSREDNA NEVARNOST ZA ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE LJUDI, PRI POŽARU

Dim, ki otežuje dihanje in zmanjšuje vidljivost

Nevarnost izgorevanja strupenih produktov in nevarnost zastrupitve

Vročina in opekline

Možnost poškodb zaradi rušenja in podiranja zgradb.

Dim in strupeni plini, so glavna nevarnost požara v zaprtih prostorih. Pri manjših koncentracijah

dim deluje na živčni in kardiovaskularni sistem. Zmanjšuje miselne in gibalne sposobnosti. Zaradi

draženja oči in zgornjih dihal otežuje umik. Pogoste so tudi opekline in hude poškodbe pljuč.

3.5.2 VZROKI ZA NASTANEK POŽARA

Nepoznavanje in neupoštevanje splošnih ukrepov za zaščito pred ognjem, malomarnost,

nedisciplina, cigarete, vžigalice itd.

Neprimerno in slabo vzdrževanje električne napeljave. Plinskih inštalacij, kurilnih sistemov.

Neprimerno odlaganje smeti ( samovžig ).

Biološki naravni pojavi

Slabo vzdrževanje gasilnih aparatov

Gradbeno – tehnične pomanjkljivosti

3.5.3 SREDSTVA ZA GAŠENJE POŽAROV MORAJO IMETI NASLEDNJE LASTNOSTI :

Sposobnost dobrega odvzemanja toplote

Preprečevanje dostopa zraka do goreče snovi

Niso gorljive

Ne prevajajo električnega toka

11

Voda je najučinkovitejša pri gašenju požarov, kjer gori les, tekstil, slama, papir, plastika itd. Z vodo

ne smemo gasiti žarečih kovin, ker bi nastali gorljivi in eksplozivni plini. Ne smemo gasiti tekočin,

ki so lažje od vode, niti električnih napeljav in naprav.

Gasilni prah ne prevaja elektrike, ni strupen in dušljiv. Dober je za gasenje požarov, ki nastanejo

zaradi vnetljivih tekočin, plina in elektrike. Ne uporabljamo ga za gašenje lahkih kovin.

Ogljikov dioksid hranimo v jeklenkah. Učinek gašenja je dober v zaprtih prostorih, ne prevaja

električnega toka, niti ne povzroča škode. Uporabljamo ga za gašenje požarov nastalih zaradi

elektrike, vnetljivih tekočin in plina.

Pokrivala, pesek in zemlja so najpogosteje pri roki in dovolj učinkovita sredstva za gašenje požarov.

3.6 UKREPANJE V PRIMERU POŽARA

Bistvenega pomena je, da v primeru požara ne nastane splošna panika. Paniko lahko preprečimo s

pravilnim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih.

Vsakdo, ki opazi ali povzroči požar mora začeti z gašenjem. Če požara ni mogoče pogasiti z

lastnimi močmi in sredstvi, o tem obvsetimo gasilce. Toda z gašenjem nadaljujemo vse do prihoda

gasilcev.

Iz prostora, kjer gori je potrebno odnseti vse nevarne snovi in vnetljive tekočine in pline. Zapreti je

potrebno okna in prezračevalne naprave, da preprečimo dotok kisika v prostor. Če obstaja nevarnost

širjenja požara, je potrebno pričeti z evakuacijo bolnikov.

3.7 NEVARNOSTI ELEKTRIČNEGA TOKA

Stopnja poškodbe oziroma nevarnosti za človeka, je odvisna od jakosti toka, trajanje

izpostavljenosti, smeri prehoda in vrste toka.

Mokra usnjena obutev na mokri zemlji ima majhno upornost. Upornost je velika, če so podplati ali

talna obloga iz umetne mase. Izolirana tla in obutev, pa nič ne pomaga, če je človek, ki je prišel v

stik z deli, ki so pod napetostjo in se hkrati z drugo roko dotika še drugega vodnika ali prevodnika.

3.7.1 PRAVILA ZA RAVNANJE Z ELEKTRIČNIMI NAPRAVAMI

Kadar rokujemo z električnimi napravami moramo vedeti da :

- Električne naprave lahko popravlja in vzdržujejo samo usposobljena oseba.

- Kadar prestavljamo ali prevažamo električne aparature, jih moramo izklopiti iz vodnika.

- Vtikanje in iztikanje vtikalnih naprav opravimo šele, ko smo aparat izključili.

- Pri iztikanju vlečemo za vtič ne za kabel.

12

- Če se pri uporabi elektrčnih aparatur pojavijo nenormalni pijavi ( iskrenje, dim, prasketanje )

napravo izključimo in odklopimo.

- Mestu kjer leži na tleh pretrgana žica električnega voda, se ne približujemo.

- Vse električne aparature z vidnimi okvarami izklopimo, odstranimo in zamenjamo.

3.7.2 POMOČ PRI NESREČAH Z ELEKTRIČNIM TOKOM

Dotik ponesrečenca z električnim tokom čimprej prekinemo tako, da izklopimo električni tok s

stikalom, ali izvlečemo vtič. Če to ni mogoče poškodovanca odstranimo iz predela, ki je pod

električno napetostjo tako, da ga primemo za suho neprevodno oblačilo, ali pa si pomagamo s

predmeti, ki ne prevajajo električnega toka.

Šele, ko je prekinjen stik ponesrečenca z visoko napetostjo, mu lahko pomagamo.

4 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

4.1 PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADKI V ZDRAVSTVU

V zdravstveni dejavnosti nastaja okoli 5 % odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi. Manj kot 5 %

zahteva posebno obravnavanje. V skladu z zakonodajo, Republika Slovenija pripravi vsaki

zdravstveni organizaciji načrt ravnanja z odpadki.

Vse večja uporaba materialov za enkratno uporabo povečuje količino odpadkov v zdravstvu, kar pa

prekomerno obremenjuje okolje.

Z ozaveščanjem in pravilnim ravnanjem z odpadki v zdravstvu želimo preprečiti možne škodljive

vplive odpadkov v zdravstvenih ustanovah na okolje. Preprečiti želimo tveganje za okužbe in

poškodbe oseb, ki prihajajo v stik z odpadki. Predvsem pa želimo zmanjšati količino odpadkov.

4.2 NAČRT GOSPODARJENJA Z ODPADKI V ZDRAVSTVU

V načrtu gospodarjenja z odpadki iz zdravstva morajo biti opisane vse vrste odpadkov iz zdravstva,

ki nastajajo na območju opravljanja zdravstvene dejavnosti, in odpadki, ki nastajajo v stavbi ali

njenem delu, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost.

4.2.1 KAJ MORA VSEBOVATI NAČRT GOSPODARJENJA Z ODPADKI

Načrt gospodarjenja z odpadki mora vsebovati podatke o :

13

- Načinu ločevanja posameznih vrst odpadkov iz zdravstva na kraju njihovega nastanka.

- Načinu označevanja posod in vreč, ter vrsta materiala, iz katerega so izdelane posode in

vreče.

- Prevozu odpadkov iz zdravstvenega območja

- Zbiralnici, o njenem vzdrževanju in čiščenju

- Začasnem skladiščenju odpadkov iz zdravstva v zbiralnicah.

- Urniki oddaje oddpadkov.

- Notranjih navodilih o ravnanju z odpadki

- Usposabljanje zaposlenih v zvezi z ravnanjem z odpadki iz zdravstva

- Finančnem vrednotenju načrta gospodarjenja z odpadki

- Časovnem načrtu izvajanja načrta gospodarjenja z odpadki iz zdravstva.

4.3 ODPADKI IZ ZDRAVSTVA

Razvrstitev odpadkov iz zdravstva v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri

opravljanju zdravstvene ali veterinarske dejavnosti mora vsebovati klasifikacijsko številko, naziv

odpadka in opis odpadka.

Odpadna embalaža se zbira ločeno od odpadkov iz zdravstva. Odpadki iz zdravstva se shranjujejo

in začasno skladiščijo v posodah ali vrečah, na katerih je vidna oznaka. Prav tako se ne smejo

mešati z drugimi odpadki ali med seboj. Niti se ne prepuščajo kot mešani komunalni odpadki.

4.3.1 OSTRI PREDMETI NEINFEKTIVNI

Ostri predmeti, s katerimi se lahko poškodujemo in ki niso bili v stiku s človekom : igle, igle za

šivanje, skalpeli, lancete, škarje, žage, razbito steklo, steklca za mikroskopiranje. Odlagamo jih v

namenske zbiralnike za ostre predmete z oznako 18 01 01

4.3.2 PATOLOŠKI ODPADKI

Med patološke odpadke štejemo vsa človeška tkiva in organe, dele teles, zarodke, kri in druge

telesne tekočine, ter ostanke laboratorijskih živali. Zbiramo jih v namenske zbiralnike ali plastične

vreče. Napolnimo jih tri četrine, dobro zapremo, zaščitimo in označimo z datumom, ter mestom

nastanka. Zažgemo jih v krematoriju. Zdravnik mora ustrezno izpolniti spremni list. Niso

obravnavani v uvedbi o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti.

Njihova klassifikacijska številka je 18 01 02.

4.3.3 INFEKTIVNI KUŽNI ODPADKI

Odpadki so kužni kadar vsebujejo patogene mikroorganizme. Sem spadajo naslednji odpadki : kri in

krvave tekočine nad 100 ml, krvav ali gnojen obvezilni material, materiali ali predmeti, ki so prišli

14

v stik s kužnimi izločki bolnikov kjer so izolacijski ukrepi, diagnostični materiali in pripomočki

uporabljeni pri laboratorijskem delu s kužninami, rokavice, oblačila, brisače za enkratno uporabo,

higienski pribor kontaminiran s krvjo. Njihova klasifikacijska številka je 18 01 03.

4.3.4 INFEKTIVNI OSTRI ODPADKI

Mednje sodijo odpadki, ki so bili v stiku s človekom. Odlagamo jih v namenske zbiralnike za ostre

predmete z neprodušnim zapiranjem. Polnimo jih do dve tretinji prostornine. Označiti jih moramo z

datumom in mestom nastanka. Z bolniškega oddelka jih odvažamo vsaj enkrat tedensko. Imajo

kalsifikacijsko številko 18 01 03.

4.3.5 NEVARNI ODPADKI IZ ZDRAVSTVA

Nevarni odpadki so vsi tisti odpadki, ki nastanejo v procesu zdravstvene nege in ne predstavljajo

tveganja za okužbo. Mednje sodijo : infuzijski in transfuzijski sistemi brez igel, brizgalke brez igel,

žilni in nežilni katetri, črevesne razbremenilne in prehranjevalne cevke, drenažne cevke, izpraznjene

urinske in aspiracijske vrečke, material za enkratno pokrivanje, obvezilni material ( ne krvav in ne

gnojen ), tamponi in zloženci, mavčne obveze, inkontinenčne podloge, vložki in plenice,

uporabljena osebna varovalna oprema, uporabljeni kozarčki, cevke sesalca in ščitniki. Imajo

klasifikacijsko številko 18 01 04

4.5 PREVOZ ODPADKOV IZ ZDRAVSTVA

Povzročitelj mora zagotoviti, da se odpadki iz zdravstva v prostorih stavbe ali med stavbami, kjer se

opravlja zdravstvena dejavnost prenašajo, ali prevažajo v posodah in vrečah, ki so namenje

skladiščenju. Lahko se uporabljajo prevozna sredstva za prevažanje odpadkov, ki pa morajo biti

namenjena le tej dejavnosti. Prevozna sredstva morajo imeti gladke, neprepustne in nepremočljive

površine, ki se lahko mokro čistijo, razkožujejo in osušijo, ter so nedostopna mrčesu in glodalcem.

Izdelana morajo biti tako, da omogočajo lahko in varno nakladanje in razkladanje odpadkov, ter

onemogočajo njihovo raztresanje ali razlitje med prevozom.

Povzročitelj mora imenovati odgovorno osebo za začasno skladiščenje, oddajanje zbiralcu in

prevažanje odpadkov iz zdravstva na območju, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost. V primeru

poškodovanja, poškodbe, ali razlitja mora površine ustrezno dokontaminirati. Odpadke odvažamo iz

bolniškega oddelka do začasnega skladišča v vsaki izmeni, od tam pa vsaj enkrat dnevno.

4.6 ZBIRALNICA ODPADKOV

15

Odpadki iz zdravstva se shranjujejo ali začasno skladiščijo v zbiralnici tako, da ne onesnažujejo

okolja, ali ogrožajo zdravja ljudi, ter da je zbiralcu omogočen dostop z vozilom. Zbiralni prostor

mora biti namenjen izključno začasnemu skladiščenju. Biti mora pokrit in ločen od drugih

prostorov. Zagotavljati mora požrno varnost.

5 BIVALNO IN DELOVNO OKOLJE

Primerno bivalno in delovno okolje nam omogočata dobro počutje, uspešno delo in zdravo

življenje. Ker je počutje in delovna uspešnost veliko odvisna od primerne temperature, gibanja

zraka in vlage moramo poskrbeti, za vse te dejavnike. Temperatura naj bi se gibala med 18 in 24

stopinj celzija. Relativna vlaga naj bi bila 30 – 70 % .

Hrup sodi med onesnaževalce okolja in moteče dejavnike pri vsakdanjem živlenju, moramo

poskrbeti, da le – ta ne bi presegel 60 decibilov.

Osvetlitev delovnih površin in prostora pripomore k dobemu počutju, večji delovni storitvi in

preprečevanju motenj vida.

5.1 ERGONOMIJA

Je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim

prilagajanjem delovnih obremenitev.

Z ergonomsko ureditvijo delovnega mesta skušamo delo čim bolje prilagoditi človekovim fizičnim

in psihičnim lastnostim, ter zmanjšati ali preprečiti škodljive učinke na zdravje. Oblikovanje zajema

človeške navade, da naredi delo bolj produktivno, učinkovito, varno in zanesljivo.

Ergonomija v zdravstveni negi se ukvarja z varnim dvigovanjem in premikanjem bolnikov,

stanovalcev, poškodovancev itd. Zajema sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja

bolnikov. Ob uporabi varnih metod in tehnik ne prihaja do poškodb pri bolniku in negovalnemu

osebju.

Negovalno osebje v zdravstvenih in socialnih ustanovah večino svojega delovnega časa preživi pri

bolnikih in stanovalcih in ker je ena od metod tudi gibanje in ustrezna lega je pomembno dobro

poznavanje ergonomije in ustrezno timsko delo.

Cilj ergonomije je zmanjšati fizično obremenitev dela, preprečiti mišično – skeletne bolezni in

travme, vzdrževati delovno kapaciteto in imeti poziteven odnos do dvigovanja.

16

Torej, ko se soočate s težko fizično obremenitvijo najprej preučite prostor, situacijo in pomislite.

Izogibati se morate trenju vretenc in delati korak za korakom. Delati morate z umirjenimi

harmoničnimi odnosi in biti obrnjenji k bolniku. Da bi se izognili poškodbi ali bolečini uporabljajte

pri dvigovanju, premeščanju ali obračanju rjuhe, odejo, ali tehnične pripomočke. Določite vodja, ki

bo dajal navodila. Pazati morate na pravilno držo telesa in dobro ravnovesje.

6 CEPLJENJE

Cepljenje je varen in učinkovit način zaščite pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. S cepljenjem

preprečimo širjenje bolezni in zaščitimo tudi druge pred morebitno okužbo. Je eden najbolj

učinkovitih javno – zdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni.

Cepljenje je postopek s katerim izzovemo imunost, tako da v telo vnesemo oslabljene ali uničene

bakterije, viruse ali njihove sestavine, ki jih imenujemo cepiva. Cepiva ne morejo povzročiti

bolezni, ampak le spodbujajo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju

nalezljivih bolezni. Če pridemo v stik s povzročiteljem te bolezni, ga protitelesa prepoznajo in nas

tako zaščitijo pred boleznijo.

6.1 VARNO CEPLJENJE

Varno cepljenje je proces, ki zajema :

- Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni

- Izdelavo varnih in učinkovitih cepiv

- Preskrbo s cepivi

- Izvedbo cepljenja

- Dokumentacijo o cepljenju in spremljanju precepljenosti.

- Odstranjevanje cepiv in imonoglubolinov po pretečenem roku.

- Obveščanje javnosti o pomenu cepljenja in zagovorništvo.

6.2 IZDELAVA VARNIH IN UČINKOVITIH CEPIV

Cepiva vsebujejo učinkovino antigen, ki izzove imunski odgovor in pomožne snovi. Pomožne snovi

podpirajo aktivno učinkovino. Izboljšajo učinkovitost cepiv, ali pa delujejo kot konzervansi in

zmanjšujejo možnost kontaminacije. Stabilizatorji ohranjajo učinkovitost zdravil.

Glede na sestavo ločimo živa cepiva, ki vsebujejo živ ali oslabljen virus. In mrtva cepiva, narejena

iz delov virusov ali bakterij. Živa in mrtva cepiva izzovejo imunski odgovor v organizmu. Razvije

se tako imenovana aktivna imunost. Na splošno velja, da živa cepiva izzovejo boljši imunski

odgovor. Prav tako je pri živih cepivih potrebno manj odmerkov, za doseganje kakovostne

imunizacije. Žal pa se pri živih cepivih večkrat pojavijo reakcija in nezaželeni učinki, v smisli

vročine, slabega počutja itd.

17

Pasivno imunost dosežemo z dajanjem protiteles v žilo oziroma v mišico. Protitelo =

imunoglobulin. Imunoglobuline pridobimo iz plazme krvodajalcev z uporabo zahtevnih in dragih

postopkov. Imunoglobulini zagotavljajo hitro zaščito pred nalezljivimi boleznimi, največ tri

mesece. Kajti imunoglobulini zelo hitro propadejo. Slabosti pasivne imunizacije so kratkotrajna

zaščita, zahtevnost postopkov, aplikacija človeškga biološkega materiala.

Cepiva uvrščamo med rizična zdravila, kamor sodijo še plazma, derivati plazme in drugi krvni

derivati. Pred uporabo se morajo cepiva izkazati za varna in učinkovita. Varnost cepiv se več let

preizkuša v laboratorijih na živalih in šele na to na prostovoljcih.

Cepiva so dobro učinkovita. Če pred boleznijo zaščitijo več kot 90 % oseb, predvsem zdravih in

mlajših. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, je cepljenje bistveno manj učinkovito. Pri

starejših ljudeh ni pričakovati optimalnega odgovora na cepljenje, saj se imunski sistem stara in je

manj sposoben tvoriti protitelesa in druge komponente imunskega sistema.

Pri cepljenju z več cepivi hkrati je potrebno upoštevati pravilne razmake med cepljenjem. Dve živi

cepivi lahko damo istočasno, vendar na različna mesta. Pri mrtvih cepivih ni potrebno upoštevati

časovnih razmakov. Lahko jih damo istočasno, ali z nekaj dnevnim razmakom. Prav tako, tudi pri

kombinaciji živega in mrtvega cepiva ni potrebno paziti na časovni razmak.

6.3 PRESKRBA S CEPIVI

Ker so cepiva rizična zdravila, morajo biti od proizvajalca, do porabnika skladiščena, shranjena in

nadzorovana, kot hladna veriga. Cepiva se shranjujejo pri temperaturi od 2 – 8 stopinj celzija.

V Sloveniji nimamo lastne proizvodnje cepiv. V celoti smo odvisni od tujih proizvajalecv.

Učinkovitost in varnost teh cepiv pa spremlja Agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

Večino cepiv shranjuje in uvaža Inštitut za varovanje zdravja ( IVZ ). Prav tako tudi skrbi, za

zagotavljanje hladne verige in za prevoz do uporabnika. Uporabnik mora zagotoviti nadzor in

voditi evidenco o zalogah. Pravočasno mora naročiti nove zaloge, ni pa smiselno shranjevati večjih

količin.. Zelo pomembna je sledljivost. Za vsak odmerek cepiva je dobro vedeti kje se nahaja in ali

se je že porabil. Če se ugotovi, da celotna serija ni utrezna, in da bi ob cepljenju nastala škoda, se

serijo odpokliče.

6.4 IZVEDBA CEPLJENJA

Področje cepljenja ureja Zakon o nalezljivih boleznih in Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in

varstvu pred vnosom in razširjanjem nalezljivih bolezni.

18

V program cepljenja so zajeti :

- Predšolski otroci.

- Šolarji, dijaki, študenti.

- Osebe, ki so potrebne cepljenja, zaradi nevarnosti okužb pri delu.

- Cepljenja za potnike, ki so obvezna v mednarodnem prometu.

V program obveznih cepljenj za predšolske otroke spada cepljenje proti :

- Davici

- Tetanusu

- Oslovskemu kašlju

- Otroški paralizi

- Hemofilus influence tip B

- Ošpice

- Mumps

- Rdečke

- Hepatitis B

Študenti in dijaki, ki so zaradi študija izpostavljeni nalezljivim boleznim, kot je klopni meningitis

ali steklina, se morajo obvezno cepiti. Prav tako se morajo obvezno cepiti dijaki in študenti

zdravstvene šole, proti hepatitisu B, če niso bili cepljeni v predšolskem obdobju.

Potniki, ki potujejo v predel sveta, kjer je možna okužba z rumeno mrzlico ( subsaharska Afrika in

Amazonski del Južne Amerike ), morajo prejeti cepivo proti rumeni mrzlici.

Centralni register prebivalstva posreduje podatke o novorojeniih otrocih, obveznikih za cepljenje v

določenem letu. IVZ podatke posreduje območnim zavodom za zdravstveno varstvo, ki podatke

vsak mesec pošiljajo izvajalcem cepljenja.

Cepitelji opravijo cepljenje z dajanjem enega cepiva ( monovakcina ), več cepiv ( kombinirana

cepiva ), ali hkrati cepijo z več cepivi na različna mesta.

Cepljenje bo varno, če smo pred tem preverili cepivo in se pozanimali o kontraindikacijah.

Kontraindikacije cepljenja so lahko :

A ) splošne : vročinska stanja, blag nahod ni ovira za cepljenje.

B ) posebne : alergija na cepivo , ali njegovo sestavino, nosečnost, določena bolezenska stanja (

oslabljen imunski sistem ).

Cepivo dajemo v mišico ( intramuskolarno ), v podkožje ( intradermalno ), ali per os. Pri nas edino

registrirano zdravilo, ki se daje per os, je proti rotavirozam. Majhne otroke cepimo v mišico

aneterolateralnega dela bedra, večje otroke in odrasle pa v nadlahtno mišico. Cepljeno osebo,

moramo nato še 20 minut opazovati.

19

6.5 DOKUMANTACIJA O CEPLJENJU IN SPREMLJANJE PRECEPLJENOSTI

Vsako cepljenje je potrebno zapisati v karton cepljene osebe. Zapišemo vrsto cepljenja, odmerek,

mesto cepljenja, datum, podatek o cepivu in cepitelja. Osebi, ki je bila cepljena izpolnimo cepilno

knjižico. Če cepimo istočasno na različna mesta, si mesta zapišemo, kam smo dali katero cepivo.

Dobra precepljenost je osnova, da preprečimo širjenje nalezljivih bolezni. Zaželeno je, da bi

precepili več, kot 90 % prebivalstva.

6.6 SPREMLJANJE NEZAŽELENIH UČINKOV

Nezaželene učinke razdelimo v pričakovanje in nepričakovane. Po resnosti pa nezaželene učinke

delimo v :

A ) LAHKE NEZAŽELENE UČINKE :

So večinoma lokalne narave in so pričakovani. Bolečina, oteklina, rdečina na mestu aplikacije

cepiva so posledica vboda in dajanja cepiv v podkožje ali mišico. Lokalni nezaželeni učinki, redko

ovirajo vsakdanje življenje cepljene osebe. Prav tako sta splošna utrujenost in povišana telesna

temperatura pričakovana nezaželena učinka.

B ) TEŽJI NEZAŽELENI UČINKI :

Resni nezaželeni učinki, so po cepljenju izjemoma redki. Eden najtežjih je alergija na komponente

cepiva in pojav anafilaktičnega šoka. Zelo pomemebno je, da vsako cepilno mesto opremimo z

zdravili za obvladovanje anafilaktičnega šoka.

O resnih nezaželenih učinkih je potrebno poročati na posebnem obrazcu, ki vsebuje podatke o

cepljeni osebi in cepivu. Obrazec mora vsebovati še opis nezaželenega učinka : vrsto, trajanje in

potek težave, ki je nastopila po cepljenju. Izpolnjene obrazce se pošlje na Inštitut za varovanje

zdravja.

V preteklosti, ko so bile nalezljive bolezni kot so ošpice, mumps in ostale zelo v porastu, ni bilo

pomislekov glede cepljenja. Danes se vse več pojavlja vprašanja o smiselnosti cepljenja in v smislu

varnega cepiva. Varnega cepiva ni, vsako lahko teoretično povzroči vsaj blag nezaželen učinek.

Celo zdravstveni delavci so pogosto preveč zaskrbljeni zaradi možnosti nezaželenih učinkov in so

do cepljenja zadržani. Zato je toliko bolj pomembno seznanjanje prebivalstva o cepljenju in

cepilnem programu. Ter seznanjanje laične javnosti o nalezljivih boleznih in njihovi pojavnosti in

resnosti.