Arheologija okolja

ARHEOZOOLOGIJA proučuje živalske ostanke iz arheoloških najdišč

• ključen je odnos človek/žival

• način življenja

• kronologija

• interpretacija okolja (PALEOEKOLOGIJA)

Interpretacija nekdanjega okolja

orjaški jelen divja svinja

polarna lisica gozdna voluharica

načrt:

1. del

• Osnove osteologije

• Postkranialni skelet

KOLOKVIJ – po želji

2. del

• Lobanja in zobje

• Arheozoologija; raziskovalne metode …

IZPITNI ROKI: 7. feb., 14. feb., 21. feb., 20. jun., 12. sept. 2013

REFERAT (15-20 min.) – po želji

Govorilne ure:

torek, 11-12h (Paleontološki inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13)

IrenaDe@zrc-sazu.si

Tel. 01 4706 379

OSTEOLOGIJA nauk o kosteh (os = kost)

Funkcija in pomen kosti:

- podpora telesu

- zaščita notranjih organov

- pasivni gibalni aparat

- skladišče Ca-mineralov

- kostni mozeg – krvotvorni organ

Kemična sestava in lastnosti kosti:

• 1/3 organskih snovi

kolagena vlakna PROŽNOST

• 2/3 anorganskih snovi TRDOTA

85% Ca-fosfat (hidroksiapatit)

10% Ca-karbonat (kalcit)

TRDNOST (pogojena z zgradbo kosti)

* mladiči imajo v kosteh več organske snovi ??

Kako uničiti kost?

ORGANSKO SNOV:

Izpostavljenost

• kisiku v zraku (oksidacija, aerobne bakterije)

• spremembam v okolju

Na hitro:

• z žganjem ali luženjem

ANORGANSKO SNOV:

• s kislino

Kje v naravi je kislo okolje?

FOSILIZACIJA

Če so kosti v stabilnem okolju (npr. jama), prekrite s sedimentom …

• organske snovi propadejo počasi

• postopoma jih nadomestijo anorganske snovi iz okolice (PERMINERALIZACIJA)

• prvotna anorganska komponenta kosti ostane skoraj nespremenjena

Kost postane težja, prevzame barvo sedimenta …

* Posamezna kolagena vlakna se lahko ohranijo

več deset tisoč let !

osnova za radiokarbonsko datiranje kosti …

Izjemni načini fosilizacije

- npr. konservacija v ledu:

Dima, 1977 Ljuba, 2007

Dogovor:

• geološka preteklost (pleistocen in starejše)

FOSILNE KOSTI

• geol. sedanjost = holocen (~ zadnjih 12.000 let)

SUBFOSILNE KOSTI

• današnje, nefosilizirane: RECENTNE KOSTI

VRSTE KOSTI

1. Dolge (cevaste) kosti

2. Ploščate kosti

3. Kratke kosti

4. Mešane kosti

Različna zgradba trdnost ohranjenost

ZGRADBA DOLGE KOSTI

PROX.

EPIFIZA

DIAFIZA

DIST.

EPIFIZA

SPONGIOZA

KOMPAKTA

MOZGOVNA VOTLINA

2 tipa kostnega tkiva

Gobasta kostnina (spongioza):

Mozgovne votlinice – rdeči kostni mozeg

Kompaktna kostnina

(kompakta):

Haversov sistem - osteon

lakuna z osteocitom Haversov kanal

Kostni mozeg

• Krvotvorni organ

• Nekoč zelo iskano živilo! Zakaj?

diafize dolgih kosti so v arheoloških najdiščih običajno močno fragmentirane

ZGRADBA PLOŠČATE KOSTI

Dve tanki plošči kompakte + vmes redka spongioza

Lahka zgradba - vzrok, posledice ??

ZGRADBA KRATKE KOSTI

Zelo gosta spongioza!

Trdna zgradba – vzrok, posledice ??

RAST DOLGE KOSTI

Dva ločena procesa:

1. Diafiza se debeli

pokostnica na površini ustvarja nove kostne celice

mozgovna votlina se širi z razgrajevanjem kostnine

2. Rast v višino (oz. dolžino)

v rastni coni med diafizo in epifizo

s pokostenevanjem (osifikacijo) hrustanca

Zakaj tako?

Kompaktna kostnina

(kompakta):

Haversov sistem - osteon

lakuna z osteocitom Haversov kanal

RAST DOLGE KOSTI – ontogenetske faze:

Kaj, koliko se ohrani pri različni starosti?

Kako prepoznamo npr. juvenilno kost?

Subadultna kost: • diafiza skoraj tako velika kot pri odraslih

• epifize ločene od diafiz

Zakaj jih je v arheoloških najdiščih veliko?

Golenica mladega goveda

Določanje starosti!

Pokostnica vse življenje obdrži sposobnost tvorbe novega kostnega tkiva

celjenje zlomov

narastišča za kite pri delovnih živalih

postanejo bolj izrazita

Neraba redčenje kostnine

STIKALIŠČA KOSTI

• nepremična – SPAHI

vezivni, hrustančni, koščeni

• premična – SKLEPI

enoosni, večosni

oblika sklepnih ploskev

Kolenski sklep:

ORIENTACIJA KOSTI

• proti glavi – kranialno

• proti repu – kavdalno

• proti hrbtu – dorzalno

• proti trebuhu – ventralno

• bliže telesu – proksimalno

• stran od telesa – distalno

• proti sredini – medialno

• stran od mediane ravnine – lateralno

LATINSKA IMENA ŽIVALI

Rod vrsta

Homo sapiens

Ursus spelaeus

Carnivora - zveri

• Ursus arctos - rjavi medved

• U. spelaeus - jamski medved

• Canis lupus - volk

• C. l. familiaris - domači pes

• Felis silvestris - divja mačka

• F. catus - domača mačka

• F. lynx - ris

• Vulpes vulpes - lisica

• Martes - kuna

• Mustela - podlasica

• Lutra lutra - vidra

• Meles meles - jazbec

ORIENTACIJA KOSTI

• proti glavi – kranialno

• proti repu – kavdalno

• proti hrbtu – dorzalno

• proti trebuhu – ventralno

• bliže telesu – proksimalno

• stran od telesa – distalno

• proti sredini – medialno

• stran od mediane ravnine – lateralno

skelet goveda (Bos)

VRETENCE (VERTEBRA; množ. VERTEBRAE)

hrbtenica (columna vertebralis)

• Vratna (cervikalna)

• Prsna (torakalna)

• Ledvena (lumbalna)

• Križna (sakralna) križnica (os sacrum)

• Repna (kavdalna)

Osnovna oblika vretenca:

- neparna kost; bilateralna simetrija

• glavnina ali telo vretenca (corpus vertebrae)

• vretenčni lok (arcus vertebrae)

• vretenčna odprtina (foramen vertebrae) hrbtenični kanal (canalis vertebralis)

• 1x trnasti odrastek (processus spinosus)

• 2x prečni odrastek (processus transversus)

• 4x sklepni odrastek (processus articularis)

4 sklepne ploskve za vezavo sosednjih vretenc

skelet medveda (Ursus)

Vratna (cervikalna) vretenca

Sesalci imajo 7 vratnih vretenc!

1. vratno vretence – NOSAČ (ATLAS) - obroč

- nima telesa

kran.

kavd.

dorz.

ventr.

2. vratno vretence – OKRETAČ (EPISTROF ali AXIS)

zob

Ostalih 5 vratnih (cervikalnih) vretenc:

1 – prečne odprtine !

2 – vodoravne sklepne ploskve

skelet medveda (Ursus)

Prsna (torakalna) vretenca

skelet goveda (Bos)

Prsna vretenca: izraziti trnasti odrastki, vezava z rebri

Prsna (torakalna) vretenca (12-18x)

sklepne ploskve za vezavo z rebri !

izrazit trnasti odrastek

prox. del rebra

skelet medveda (Ursus)

Ledvena (lumbalna) vretenca

Ledvena (lumbalna) vretenca (5-7x)

- izraziti prečni odrastki (zakrnela rebra)

- navpične sklepne ploskve

skelet medveda (Ursus)

Križna (sakralna) v. KRIŽNICA (OS SACRUM)

KRIŽNICA (OS SACRUM)

konj jelen

Repna (kavdalna) vretenca

skelet goveda (Bos)

Repna (kavdalna) vretenca

Postopna redukcija odrastkov proti konici repa !

Zadnja repna vretenca – samo še glavnina valjaste oblike

skelet goveda (Bos)

REBRA (COSTAE)

hrustanec

kost

REBRO (COSTA)

rebrni hrustanec

rebrna glavica

rebrna grbica

vrat

žleb

medialno

telo rebra:

• zveri: okrogel presek

• rastlinojedci: sploščeno

Rebro (goveda) z vrezi

"T-bone"

GRODNICA (PRSNICA) – STERNUM

slabo osificirane prsničice se slabo ohranijo

skelet goveda (Bos)

ORIENTACIJA KOSTI

• proti glavi – kranialno

• proti repu – kavdalno

• proti hrbtu – dorzalno

• proti trebuhu – ventralno

• bliže telesu – proksimalno

• stran od telesa – distalno

• proti sredini – medialno

• stran od mediane ravnine – lateralno

skelet goveda (Bos)

LOPATICA -

SCAPULA

leva (sin.)

lateralno

Cervus

PLEČNICA (LOPATICA)

- SCAPULA

spina scapulae

acromion

tuber scapulae

(kranialno)

collum

fossa articularis

lateralno:

kra

n.

kavd.

leva (sin.)

skelet goveda (Bos)

NADLAHTNICA – HUMERUS

kavdalno

leva (sin.)

lat.

med

.

NADLAHTNICA - HUMERUS

razlika: humerus femur

kavdalno

caput humeri

prox.: okrogla sklepna glava v osi kosti !

dist.: komolčna jama

fossa olecrani

Ursus

skelet goveda (Bos)

KOŽELJNICA - RADIUS

diafiza: ovalen prečni presek

Radius leži kranialno pred ulno. Distalno je ulna zakrnela in leži lateralno ob radiusu.

kranialno:

lat. kran.

me

d.

lat.

KOMOLČNICA (PODLAHTNICA) – ULNA

sin.

kran. lat. med.

KOMOLČNICA

(PODLAHTNICA)

- ULNA

kranialno lateralno

kra

n.

kavd

.

komolčni podaljšek ! processus olecrani

polmesečna zareza incisura semilunaris

stik z radiusom

Distalni del je bolj ali manj zakrnel!

Equus Bos

RA

DIU

S

RA

DIU

S

ULNA

ULNA

UL

NA

Pozor:

Pri konju in prežvekovalcih je ulna

zraščena z radiusom!

Distalni del ulne je zakrnel (najbolj pri konju)

• Radius leži (kranialno) pred ulno.

• Komolčni podaljšek ulne štrli kavdalno.

skelet goveda (Bos)

skelet medveda (Ursus)

Zveri

značilna je navzkrižna lega radiusa in ulne:

• proksimalno: radius lat., ulna med.

• distalno: radius med., ulna lat.

vrtenje radiusa okoli ulne v omejenem obsegu

Prašič

Radius in ulna samostojni kosti, vendar negibljivo povezana

Augusta Raurica (goveje plečnice)

Arheološki kontekst; primer:

scapulae (rimsko govedo) – sušenje oz. dimljenje plečnega dela

skelet goveda (Bos)

MEDENIČNI OBROČ …

KOLČNICA (OS COXAE) – X2

KRIŽNICA

leva KOLČNICA – OS COXAE (lateralno)

kranialno kavdalno

KOLČNA PONVICA - ACETABULUM ČR

EV

NIC

A

Incisura acetabuli je usmerjena kavdodistalno!

fossa acetabuli

facies lunata

foramen

obturatum

skelet goveda (Bos)

STEGNENICA - FEMUR

kranialno kavd. lat.

me

d.

lat.

me

d.

lat.

kra

n.

ka

vd

.

caput femoris trochanter major

fossa trochanterica

trochlea

patellaris

condylus

lat.

STEGNENICA - FEMUR

razlika: humerus femur

• okrogla sklepna glava pravokotno na glavno os kosti !

• ima vezno jamico

• distalno je valj za pogačico (na kranialni strani !)

okrogel presek

POGAČICA – PATELLA

• največja sezamoidna kost

• trikotaste ali ovalne oblike

kranialno:

hrapava kožna ploskev (facies cutanea)

kavdalno:

gladka drsna ploskev (facies articularis)

skelet goveda (Bos)

GOLENICA - TIBIA

kranialno

me

d.

lat.

FIBULA

tuberositas tibiae trikotna oblika

crista tibiae

cochlea tibiae:

planum

cutaneum

MEČNICA - FIBULA

TIB

IA

- najbolj vitka kost

- ploščat ali trikoten prerez

KONJ, PREŽVEKOVALCI:

Fibula močno zakrnela !

ZVERI, PRAŠIČ, ČLOVEK:

Fibula enako dolga kot tibia, vendar veliko šibkejša.

• tibia – medialno

• fibula – lateralno

V kolenskem sklepu artikulirata le femur in tibia.

skelet medveda (Ursus)

skelet goveda (Bos)

KATEGORIJE MESA

- ramstek

- stegno

- bočnik (golen, krača)

osso buco