veja-pp.skavt.netveja-pp.skavt.net/datoteke/PrirocnikSamovzgoja.doc · Web viewLahko je dober voditelj za tisoč drugih mladostnikov, pri enem pa mu sistem odpove. To je zelo razumljivo,

ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KATOLIŠKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV

(SLOVENIAN CATHOLIC GIRL GUIDES AND BOY SCOUTS ASSOCIATION)

Zapisale: Katka Brečko in Klavdija Kralj

Ljubljana, februar 2007

PREDGOVOR

Dragi voditelji veje PP!

Knjižica je nastala kot odgovor na številna vprašanja o področju samovzgoje v veji popotnikov in popotnic, ki so se pojavljala med voditelji na državnih srečanjih, tabornih šolah in drugih usposabljanjih za klanovodje in noviciatovodje. Mnogo stvari, ki so zapisane v knjižici, ste prispevali prav vi, voditelji, ki ste se na raznih srečanjih udeleževali delavnic, ki so se dotikale problematike samovzgoje (in slednjih v zadnjih treh letih ni bilo malo). V preteklosti sta se s tem področjem ukvarjala Matej Cepin (LJ 4) in Peter Železnik (CE 1). Bilo je veliko na novo odkritega, veliko začetega (predvsem na srečanjih POPR-a), a malo dokončanega.

Zato sva se odločili, da skušava na preprost in čim bolj pregleden način urediti vse, kar je s tega področja znanega in postaviti konkreten SISTEM OSEBNEGA NAPREDOVANJA, ki bi olajšal delo voditeljem, postavil bolj konkretne cilje klanovcu/noviciatorju in razjasnil številne dileme v zvezi z osebnim napredovanjem PP-jev.

Ker sva prepričani, da je med voditelji še vedno veliko takih, ki jim pojem »samovzgoja« in njeno izvajanje povzroča številne preglavice, sva prav zate uredili to knjižico, ki jo lahko uporabljaš na več načinov. Namenjena je tako izkušenim, kot manj izkušenim voditeljem. Knjižica je v posameznih odsekih podobna STRIPU, tako da sledi različnim stopnjam voditeljevega znanja.

Prav tako je v sam koncept knjižice zajeto bistvo obravnavane tematike, tako da voditelj že zgolj skozi grobo branje knjižice dobi občutek, kaj SAMOVZGOJA pravzaprav je in kako se jo izvaja. Vsak voditelj o določeni temi med prebiranjem namreč o temi izve toliko, kolikor želi. Vse je odvisno od njegove želje po znanju in lastnem napredovanju.

Potrebno je povedati še, da gre za delovno verzijo knjižice, kar pomeni, da so vaša mnenja, predlogi in izkušnje, ki ste jih dobili pri izvajanju samovzgoje v svoji skupini, zelo dobrodošle. Kakršne koli vaše pripombe bomo zelo veseli, saj bomo le s pomočjo vas, voditeljev, uspeli postaviti sistem osebnega napredovanja PP, ki bo funkcioniral tudi v praksi.

Svoje predloge in pripombe pošljite na [email protected] ali [email protected].

Veliko uspeha in zadovoljstva ob osebnem spremljanju vaših skavtov vam želita avtorici.

Za lažje potovanje po knjižici ti je na voljo LEGENDA:

SIMBOLI

... POMEMBNO, ne spreglej in si ZAPOMNI!

... ODGOVORI na pogosta VPRAŠANJA

... V RAZMISLEK voditelju/-ici

... KONKRETNI primeri za slikovitejšo predstavo

... PREVERI svoje znanje, ZAPIŠI

TO je KNJIŽICA in DELOVNI ZVEZEK obenem, skozi katero se voditelj veje PP uči in na koncu tudi OSVOJI izvajanje metodološkega pripomočka »SAMOVZGOJA« v

svoji SKUPINI. S tem, ko želi vzgajati druge, se nevede VZGAJA in raste tudi sam.

BARVE

ozadje ... DEFINICIJA

ozadje ... POMEMBNO

ozadje ... PRIMER, PRIPOROČILO

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]

...Priročnik o samovzgoji...za KLANOVODJE in NOVICIATOVODJE

KAZALO1.0 UVOD..............................................................................................................................................................................5

1.1 »OCENI SVOJO INFORMIRANOST«.............................................................................................................................5

2.0 SAMOVZGOJA.............................................................................................................................................................6

2.1 KAJ POMENI IZRAZ »SAMOVZGOJA«?.......................................................................................................................62.2 KAKO KONKRETNO IZVAJATI SAMOVZGOJO?..........................................................................................................62.3 LASTNOSTI NOPP/PP, KI JIH S POMOČJO SKAVTSKE METODE (PREDVSEM METODOLOŠKIH PRIPOMOČKOV SAMOVZGOJE) OPAZUJEMO IN SPREMINJAMO........................................................................................................7

3.0 METODOLOŠKI PRIPOMOČKI ZA IZVAJANJE SAMOVZGOJE....................................................................8

3.1 OSEBNO SPREMLJANJE...............................................................................................................................................83.1.1 UVOD v OSEBNO SPREMLJANJE....................................................................................................................83.1.2 KAJ JE OSEBNO SPREMLJANJE (OS)? Nekaj definicij….............................................................................103.1.3 KAKŠEN JE (idealen) OSEBNI SPREMLJEVALEC?.......................................................................................113.1.4 DESET KORAKOV K OSEBNEMU SPREMLJANJU.......................................................................................113.1.5 PREVERJANJE OSEBNEGA SPREMLJANJA.................................................................................................113.1.6 ZAKLJUČEK.....................................................................................................................................................12

3.2 SLUŽENJE..................................................................................................................................................................143.2.1 KAJ JE SLUŽENJE?.........................................................................................................................................143.2.2 ZNAČILNOSTI SLUŽENJA...............................................................................................................................143.2.3 ZAKAJ SLUŽITI?..............................................................................................................................................153.2.4 VRSTE SLUŽENJA............................................................................................................................................153.2.5 KAKO PP PREDSTAVITI SLUŽENJE?............................................................................................................163.2.6 KAKO MOTIVIRATI PP ZA SLUŽENJE?........................................................................................................163.2.7 VLOGA VODITELJA PRI SLUŽENJU.............................................................................................................173.2.8 KAJ MORA VODITELJ NUJNO VEDETI O SLUŽENJU?..............................................................................173.2.9 ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA V ZVEZI S SLUŽENJEM.................................................183.2.10 PRIPOROČILO državnega vodstva veje PP o služenju popotnikov in popotnic v vejah VV in IV.................19

3.3 ODHOD IZ KLANA.....................................................................................................................................................203.3.1 KAJ je ODHOD iz KLANA?..............................................................................................................................20

a) ODLOČITEV........................................................................................................................................................................20b) PRIPRAVA NA ODHOD.....................................................................................................................................................21c) OBRED (CEREMONIJA) ODHODA..................................................................................................................................25

3.3.2 VPLIV ODHODA na SKUPNOST.....................................................................................................................253.3.3 UPORABNE informacije v zvezi z ODHODOM iz KLANA..............................................................................26

3.3.3.1 KAKO NAPIŠEM PISMO ODHODA (navodila za odhodnika)?................................................................................263.3.3.2 KAKO NAPIŠEMO ZAHVALNO PISMO KLANA (navodila za preostale klanovce)?............................................26

3.3.4 PRIMER ODHODA OD ZAČETKA DO KONCA.............................................................................................263.3.5 POGOSTE TEŽAVE v zvezi z odhodom iz klana in MOREBITNE REŠITVE problema..................................27

3.4 LISTINA KLANA.........................................................................................................................................................283.4.1 KAJ JE LISTINA KLANA?................................................................................................................................283.4.2 ZAKAJ LISTINA KLANA?.................................................................................................................................283.4.3 KDAJ LISTINA KLANA?...................................................................................................................................283.4.4 KDO NAPIŠE LISTINO?...................................................................................................................................293.4.5 KAKO NAPIŠEMO LISTINO?..........................................................................................................................29

a) Sestavljanje besedila in oblika listine....................................................................................................................................29b) Podpis listine.........................................................................................................................................................................30c) Preverjanje spolnjevanja listine klana...................................................................................................................................30

4.0 SISTEM OSEBNEGA NAPREDOVANJA...............................................................................................................31

4.1 CILJ OSEBNEGA NAPREDOVANJA.............................................................................................................................314.1.1 FIDO PO 6 PODROČJIH VZGOJE.................................................................................................................314.1.2 FIDO prenesen v 4 TOČKE B.P.-ja..................................................................................................................35

4.2 KORAKI OSEBNEGA NAPREDOVANJA V VEJI PP.....................................................................................................384.3 NABOR PREDLAGANIH AKTIVNOSTI, RAZVRŠČENE V 4 TOČKE B.P.-JA................................................................47

5.0 ZAKLJUČEK IN PRILOŽNOSTI.............................................................................................................................52

elektronska oblika knjižice na strani http://veja-pp.skavt.net/samovzgoja

3

http://veja-pp.skavt.net/samovzgoja



4



1.0 UVOD

Knjižica je razdeljena v več poglavij, ki voditelja vodijo k postopnemu razumevanju tega na uho zelo znanstvenega pojma- SAMOVZGOJE. Voditelju (ne glede na njegovo izkušenost) ni potrebno brati cele knjige od začetka do konca, pač pa lahko bodisi preleti osnovne pojme (skozi sistem STRIPA) bodisi prebere posamezno poglavje bolj podrobno.

V kolikor želiš imeti dober vpogled v samovzgojo, ti svetujeva, da prebereš celotno knjižico, vendar tega ni treba storiti v enem samem dnevu. Razdeli si gradivo na več dni, o njem premišljuj in skušaj teoretično osnovo prenesti na svojo skupino. Ob vsakem pomembnem odseku imaš prostor, v katerega lahko zapišeš svoje ugotovitve, vprašanja, mnenja, idr.

Knjižica NIKAKOR ni namenjena ukalupljanju voditeljev, pač pa je zgolj pripomoček, ki ga uporabiš ali pa ne. Svetujeva pa ti, da vsaj poskusiš delati po njej. V kolikor se ti bo zdela preveč naporna, pa ti na srce polagava sledeče (sprejeto na srečanju tropa veje PP in potrjeno s strani državnega vodstva, januarja 2007):

1.1 »Oceni svojo informiranost«

* Če se ti niti sanja ne, kaj pomeni pojem SAMOVZGOJA, preberi STRIP na strani xx. Če želiš izvedeti več o prebranem, nadaljuj na strani 5 (poglavje o samovzgoji)…ZAČETNIK

** Če si že slišal/-a za osebno spremljanje, sistem osebnega napredovanja, služenje, osebnega spremljevalca, mentorja, a ta hip še ne veš, kakšna je razlika med temi pojmi, začni pri PRVEM POGLAVJU z naslovom »SAMOVZGOJA« (stran 5), kjer si bomo ogledali razlike in pomensko povezanost med omenjenimi pojmi, ki jih umeščamo v področje samovzgoje…UTRJEVALEC

*** Če so ti pojmi osebno spremljanje, služenje, listina klana, odhod iz klana popolnoma JASNI in bi rad/-a izvedela, kako lahko samovzgojo KONKRETNO izvajaš v SVOJI skupini, pojdi na stran 38 in preberi poglavje SISTEM OSEBNEGA NAPREDOVANJA…NADGRAJEVALEC

**** Če v svoji skupini posamezne elemente samovzgoje že izvajaš in potrebuješ le nekaj praktičnih predlogov in idej za izboljšanje le-teh, sledi znakom …LEGENDA


PRAVICE PP na področju samovzgoje:- Vsak PP ima pravico do svobodne izbire svojega osebnega spremljevalca (ta je lahko eden od

klanovodij, v primeru velikega števila PP in pomanjkanja klanovodij pa lahko tudi katerikoli član SKVO).

- Vsak PP ima pravico do menjave osebnega spremljevalca vsako skavtsko leto (v primeru večjih težav tudi tekom skavtskega leta).

- PP naj se, v kolikor z osebnim spremljevalcem ni zadovoljen, posvetuje s svojim klanovodjem (sledi reševanje težave: pogovor klanovodje z osebnim spremljevalcem ali zamenjava le-tega).

DOLŽNOSTI (oz. pravice) voditeljev na področju samovzgoje PP:

- Osebni spremljevalec JE DOLŽAN svoje PP REDNO osebno spremljati (formalno ali neformalno), se zanimati zanje, ukrepati v primeru stiske, ipd.

- Osebni spremljevalec JE DOLŽAN narediti prvi korak k osebnemu spremljancu (da začetni impulz, npr. pokliče PP-ja, ipd).

- KLANOVODJA je dolžan osebne spremljevalce, ki niso del klana/noviciata o načinu in namenu osebnega spremljanja PP-jev in ga vsake toliko vprašati, kako PP napreduje ter jim biti na voljo za morebitna vprašanja.

5



2.0 SAMOVZGOJA

2.1 Kaj pomeni izraz »samovzgoja«?SAMOVZGOJA je eden izmed 8 elementov skavtske metode (ostali elementi so: učenje z delom, delo

v majhnih skupinah, obljuba in zakoni, služenje v družbi, dejaven odnos med mladimi in odraslimi, simbolna govorica in dejavnosti na prostem), s katerim skavta oz. skavtinjo vzpodbujamo k prevzemanju odgovornosti za lastno OSEBNOSTNO RAST. Mlademu omogoča na eni strani odkrivanje še neodkritih, ter nadgradnjo že odkritih talentov, sposobnosti, interesov, na drugi strani pa odkrivanje svojih meja.

Posebnost samovzgoje je, da je ukrojena po meri vsakega skavta in skavtinje, ki samovzgojo načrtujeta skupaj z voditeljem. Vloga voditelja pri tem je spodbujanje, navduševanje, svetovanje, pomoč, zanimanje, preverjanje ter ustrezno priznavanje PP-jevega doseženega cilja.

Bistvo samovzgoje je torej, da PP dobi veselje in navdušenje do neprestanega osebnega razvoja, izboljševanja samega sebe na čim več področjih razvoja (glej razdelek o štirih točkah B.P.-ja in FIDO-ta od strani 27 dalje).

Pomembno!

V razmislek voditelju/-ici...1. Ali skrbiš za svojo osebnostno rast? Ali imaš stalnega osebnega spremljevalca, ki mu lahko zaupaš? 2. Če ga IMAŠ, ali se ti to zdi dobro ali ne? Zakaj da oz. ne?3. Če ga NIMAŠ, ali si ga želiš in kaj misliš, da bi z njim pridobil/-a oz. izgubil/-a?

2.2 Kako konkretno izvajati samovzgojo?

Tako kot za vse elemente skavtske metode, imamo tudi za SAMOVZGOJO bolj konkretne načine za njihovo izvajanje.

Znotraj samovzgoje oz. osebnega napredovanja imamo več METODOLOŠKIH PRIPOMOČKOV, ki so bolj konkretni in nam jo pomagajo uresničevati. Res je, da vsak metodološki pripomoček vsebuje vsaj delček samovzgoje, pa vendar so nekateri metodološki pripomočki za samovzgojo še posebej značilni. Samovzgoja se dogaja pretežno na nivoju posameznika, ki pa je vpet v SKUPINO. Zatorej bi lahko poleg samovzgoje, usmerjene na POSAMEZNIKA, govorili tudi o »na SKUPNOST usmerjeni samovzgoji« (glej tabelo 1).

Tabela 1Metodološki pripomočki samovzgoje

METODOLOŠKI PRIPOMOČEK POSAMEZNIK SKUPINAOsebno spremljanje Sistem osebnega napredovanja Služenje Listina klana Odhod iz klana

V nadaljevanju knjižice si bomo te metodološke pripomočke še pobliže ogledali.


Zmotno je misliti, da se samovzgoja konča z odhodom klanovca, pač pa poteka vse življenje. Zatorej je ena glavnih nalog voditelja (poleg izvajanja programa in osebnega spremljanja svojih PP) skrb za LASTNO osebno napredovanje!

SAMOVZGOJA = vzgoja samega sebe, vzgoja k stalnemu osebnemu napredovanju

6



2.3 Lastnosti NOPP/PP, ki jih s pomočjo skavtske metode (predvsem metodoloških pripomočkov samovzgoje) opazujemo in spreminjamo

Dejstvo je, da so PP-ji odraščajoči ljudje, ki v obdobju noviciata/klana doživljajo največji osebnosti razvoj in si začrtajo temelje lastnega življenja. Zaradi številnih eksistencialnih vprašanj in situacij, v katere so potisnjeni (npr. izbira študija, iskanje partnerja, osamosvajanje od staršev, odnosi z vrstniki, itd) velikokrat naletijo na konflikt in se nanj (ne)primerno odzovejo. Obdobje mladostništva je ponavadi precej (notranje) viharno, a kljub vsemu je le majhen odstotek mladostnikov težavnih. Voditelj lahko zato mladim v tem obdobju zelo veliko podari, jim svetuje in jim pomaga v kritičnih situacijah. Če se mu bo znal na pravi način približati in si pridobil njegovo zaupanje, ga bo PP povabil v svoj svet, ki je ponavadi poln dobrih idej, globokih misli in čustev.

Kljub temu pa je (predvsem v skupini), velikokrat mogoče opaziti nekatere vzorce vedenja, ki so za PP še posebej značilni. Voditelj naj jih ne jemlje preveč osebno in se jih ne ustraši, saj PP z njimi voditelja le preizkuša in ugotavlja, koliko mu lahko zaupa. Če bo voditelj ostal trden v svojih vrednotah in načelih, bo v očeh PP-ja zagotovo postal njegov velik zgled, ki mu bo sledil (čeravno tega ne bo nujno javno priznal).

Samovzgoja se usmerja predvsem na notranji svet skavta, zatorej je pomembno, da voditelj OPAZUJE POSAMEZNIKA (njegovo zadovoljstvo s samim seboj, njegove želje in potrebe, njegov odnos do skupine in voditelja) in SKUPINO KOT CELOTO (mnenje o voditelju, splošno vzdušje, prijateljske vezi, ipd). S pomočjo številnih pripomočkov lahko voditelj naredi veliko, da se posameznik počuti dobro v skupini in da skupina kot celota deluje dobro. V naslednjih poglavjih je predstavljeno kar nekaj pripomočkov, s katerimi se voditelj usmerja na posameznika (npr. osebno spremljanje) in skupino (npr. listina klana).

Tabela 2Tipične »drže« popotnikov in popotnic

»DRŽA« Kako jih omiliti/odpraviti?EGOCENTRIČNOST (usmerjenost nase in preokupacija s samim seboj- posledica telesnih in psihičnih sprememb v puberteti/adolescenci)

Usmerjanje k drugim (služenje,...)

PSEVDOHINAVŠČINA in uporaba obrambnih mehanizmov zanikanja (pogled iz ene same perspektive, kadar se stvar tiče njega osebno; dostikrat črno-belo doživljanje sveta)

Soočanje PP z njihovimi lastnimi argumenti in vzpodbujanje pogleda z druge perspektive.

RAZKORAK med željami in realnostjo oz. razkorak med besedami in dejanji (radi bi to in to- megalomanske ideje, nato pa tega ne uspejo uresničiti)

Beseda/dejanje, pomoč pri »projektih«, svetovanje glede ne/izvedljivega.

KRITIZIRANJE, NEGATIVIZEM (predvsem drugih, sebe vidi v lepši luči)+ pogosto se temu pridruži favoriziranje lasne skupine

Soočanje PP s samim seboj, usmerjanje k sebi (kaj pa jaz- sem kaj drugačen?)

RAZVAJENOST (pomanjkanje skromnosti, težko odrekanje vsakdanjim stvarem: mobiteli, sladkarije, TV, spalna vreča, senik, linija najmanjšega odpora...)

Manj/nič sladkarij na taborih, zimovanjih, omejena uporaba mobitelov (pomemben je dogovor!), deljenje dobrin z drugimi.

NEDISCIPLINIRANOST, težnja po anarhiji, hkrati neizražena težnja po mejah, varnosti

Voditelj mora imeti postavljene meje, ne odstopati od njih! Ravnotežje med zabavo in resnostjo.

Težave s sprejemanjem AVTORITETE voditelja, še posebej, če je ta mlad in neizkušen. Velika občutljivost na »krivice«, malenkosti, ki jih znajo dolgo očitati: razkorak med voditelji/PP

ODNOS, pogovor, doslednost voditelja!!!

SAMODOKAZOVANJE (mačizem/ feminizem) Promoviranje skromnost kot vrline

Velik ZRELOSTNI RAZKORAK in velike razlike v zanimanjih, osebnosti posameznikov

Različne naloge, vsak PP ima svoje mesto v noviciatu/klanu glede na lastne sposobnosti, starost, talente.


Ob vsem tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da je samovzgoja samo eden od elementov skavtske metode in da moramo uporabljati vseh osem, če želimo izvajati celostno, t.j. skavtsko vzgojo. Samovzgoja je torej le delček vsega, na kar mora biti dober voditelj pozoren.

7



TEŽAVE S SPREJEMANJEM VERE Duhovnost, ki bo blizu PP

Strah pred prevzemanjem ODGOVORNOSTI Postopnost!

Težave s KONTROLIRANJEM LASTNIH ČUSTEV (izbruhi jeze, ipd)

Pogovor, usmerjanje k samoopazovanju in delu na sebi (s pomočjo osebnega spremljanja in osebnega napredovanja)

MLADOSTNIŠKI IDEALIZEM

UPORABLJATI METODO PP OZ. METODOLOŠKE PRIPOMOČKE, KI RAZVIJAJO MOČNA PODROČJA!!

Veliko idej, globokih misliVeliko energije (telesne, duševne)Radi diskutirajo, se pogovarjajo o perečih temah (splav, vera, spolnost,...), naraščajoča sposobnost argumentiranja, kritičnega mišljenja.Razvijanje lastne identitete, postavljanje temeljev (poklicnih, osebnostnih) za nadaljnje življenje

Zgolj za interno uporabo (Katka, oktober 2006)

3.0 METODOLOŠKI PRIPOMOČKI za izvajanje SAMOVZGOJE

3.1 Osebno spremljanje

3.1.1 UVOD v OSEBNO SPREMLJANJE

Za lažje razumevanje si poglejmo PRIMER VRTNARJA, ki je tudi neke vrste (vz)gojitelj.


Osebno spremljanje je v svojem bistvu najbolj NARAVNA ŽIVLJENJSKA DRŽA VZGOJITELJA

Recimo, da najde ob robu poti njemu neznano čebulico. Čeprav pozna veliko rož, mu je ta neznana. Kaj bo storil?

V podobnem položaju se znajde skavtski voditelj, ko se njegovi skupini pridruži nov skavt. Veliko drugih mladostnikov je že spoznal, toda tega še ne pozna.

Vrtnar bo neznano čebulico posadil v zemljo. Pripravil ji bo najboljše pogoje za rast, kar jih premore.

Voditelj naredi isto. Mladostnika povabi v skupino in mu poskusi dati največ, kar lahko.

Če ima vrtnar srečo, posadi čebulico v ravno pravo zemljo, ji daje ravno pravo količino vode, posadil jo je v primernem letnem času itd. Čebulica se bo lepo razvijala. Če ima skavtski voditelj srečo, je mladostnika nagovoril s pravimi besedami, mu ponudil ravno prave izzive, ga vključil v skupino dovolj dobrih vrstnikov. Mladostnik se bo lepo razvijal.

Če pa vrtnar nima sreče, bo pri kakšnem temeljnem pogoju zgrešil. Čebulica bo rasla počasneje, morda bo začela tudi propadati.

Tudi skavtski voditelj včasih ne more pravilno uganiti, kaj nek konkreten mladostnik potrebuje. Pa to še ne pomeni, da ni dober voditelj. Lahko je dober voditelj za tisoč drugih mladostnikov, pri enem pa mu sistem odpove. To je zelo razumljivo, saj je vsak človek drugačen in pri nekaterih pač stvari ne delujejo po ustaljenih vzorcih.

Tudi, če se je vrtnar zmotil in čebulici ni zagotovil najbolj ustreznih pogojev, pa se vseeno zavzame za rast čebulice in jo poskuša ohraniti pri življenju. Pri tem VZTRAJNO IN POZORNO OPAZUJE, kaj se s čebulico oziroma mlado rastlinico dogaja. Pazi na vsak najmanjši znak življenja in rasti, hkrati pa je pozoren tudi na znake bolezni, nelagodja ali morebitnega propadanja.

Voditelj dela isto: vztrajno in pozorno opazuje. Gleda, posluša, se pogovarja...

8



Življenje posameznika je zaznamovano z osebnimi odločitvami. Čas za posamezne odločitve ni enak za vse, tudi okoliščine in odločitve pred katerimi je posameznik, niso enake. Po določeni osebno prehojeni poti je vsak poklican, da izrazi svojo osebno odločitev za poklicanost in vero. Posameznik se usmerja k poklicanosti za služenje Bogu in ljudem. Pri tem potrebuje osebno odločitev začrtane poti za napredovanje, kjer potrebuje tudi spremljevalca.

Voditelj v veji PP je s svojim služenjem v tej veji še posebej poklican za osebno spremljanje. V skupini, kjer so posamezniki, voditelj odpira mlade za različnost posameznika v skupini in znotraj nje opazuje tudi posameznika. Voditelj uspešno spremlja posameznika tako, da zna ovrednotiti osebne odločitve in izkušnje. Seveda mora pri tem upoštevati celotno okolje posameznika in vzgojne pristope različnih vzgojiteljev, učiteljev, staršev, ki jih je posameznik deležen. Voditelj je za mladega brat/sestra, ki pa je s svojo izkušnjo obogaten. Spremljati posameznika v njegovih odločitvah za voditelja pomeni, da se mora aktivno vključiti v komunikativno mrežo teh različnih in izvirnih dejavnikov.

Voditelj se zaveda, da je odnos s posameznikom drugačen, kot je odnos, ki ga imajo mladi z drugimi vzgojitelji. Je križišče mreže odnosov in mlade vzame za res, se z njimi pogovarja in jim dovoli spoznavati tudi sebe. Voditelj ustvarja takšne medsebojne odnose, kjer bodo mladi mogli: bolj spoznati sami sebe, postati svobodnejši in se bodo zavedali smernic, ki jim jih življenje odpira. Prav tako jim voditelj skuša okrepiti osebno zrelost v življenju in v veri ter jim pomaga spoznavati svojo poklicanost in jih vzpodbuja k rasti v duhovnem življenju.

Osebno spremljanje se uresničuje v različnih trenutkih in na različne načine, to pa ne pomeni, da ga je potrebno pustiti spontanosti. Tako voditelj poskrbi za čas pogovora, pozornost po telefonu in v vsakdanu, se zanima za mladost.

Voditeljeva razpoložljivost se kaže v nekaterih njegovih držah:

- pripravljen je poslušati,- zna določiti čas za pogovor,- je sogovornik in se zaveda, da v tem srečanju nima glavne vloge,- z vso resnostjo sprejema svojo odgovornost pri vzgoji mladostnika,- pomaga mladim v njihovem prizadevanju za osebno napredovanje in se zanima za njihovo življenje.

Voditeljeva izkušnja osebnega spremljanja mladih pušča v njem globoko sled tudi v njihovem življenju. Še po mnogih letih nosi v sebi zgodbe mladih, ki jih je srečal, spremljal tako, da so se naučili sprejemati življenje z odgovornostjo. Vedno pa zmore voditelj nositi posameznika v molitvi, kjer je moč tudi takrat, ko se zdi, da ne zmore več.


Vrtnar RAZMIŠLJA, ali lahko življenjske pogoje rastlinice kaj spremeni, da bi rastlinica rasla bolje.

Tudi voditelj razmišlja. Ima mladostnik vse, kar potrebuje? Bi bilo potrebno kaj spremeniti? Kaj dodati? Kaj odvzeti?

Vrtnar POSKUŠA IZBOLJŠATI POGOJE RASTI. Morda postavi rastlinico bolj na sonce, morda ji zmanjša količino vode, morda jo presadi v večji lonček. Voditelj naredi nekaj podobnega: morda se začne z mladostnikom pogovarjati na drugačen način; morda ga vključi v druge aktivnosti; morda ga bolj poveže z drugimi člani skupine; morda...

Ko mlada rastlinica rase, se vrtnar VESELI vsakega njenega NAPREDKA.

Voditelj se prav tako veseli napredka svojih mladostnikov. Le da se ne veseli sam, pač pa se veseli skupaj z mladostnikom.

9



3.1.2 KAJ JE OSEBNO SPREMLJANJE (OS)? Nekaj definicij…

V razmislek voditelju/-ici...1. Ali veš, kaj pomeni besedna zveza »osebno spremljanje«, kaj vse zajema in kako se izvaja? 2. Ali si osebno spremljanje že izvajal/-a v svoji skupini in kako se je obneslo?

Preveri svoje znanje... Na spodnje črte napiši vse, kar veš o tem področju (ne pozabi se vprašati o vlogi voditelja pri tem). Ko vse zapišeš, pojdi dalje in si še bolj razjasni to temo.

OSEBNO SPREMLJANJE je:

- praviloma oseben (pogovor na štiri oči) in zaupen odnos med voditeljem v klanu ali noviciatu in popotnikom, popotnico,

- proces rasti v skavtskih vrednotah, načrtno vzpodbujanje PP, da »hodijo navzgor«,- proces razvoja celotne mladostnikove osebnosti, ki ga spodbujamo načrtno,- pripomoček za premagovanje samega sebe,- rast posameznika, rast v vrednotah, služenje, ravnanje po vesti, pot k zastavljenemu cilju.- proces, v katerem spremljevalec PP spodbuja, da bi postal to, za kar je poklican,- spremljanje PP na šestih področjih razvoja oz. štirih točkah B.P.-ja. Je pregled, kako PP gradi odnose do

sebe, drugih in Boga, je proces kritičnega vrednotenja ali je PP na pravi poti k ciljem fanta in dekleta odhoda (FIDO).

Je proces, ko voditelj po svojih najboljših močeh PP-ju pomaga:

- spoznavati dobro v njem samem in mu pomaga, da se svojih dobrih lastnosti zave ter jih razvija, - odpravljati pomanjkljivosti (ga opogumlja) na področjih, kjer si PP želi napredovati,- sprejemati odločitve.

Osebno spremljanje je:

a) neposredno (pogovor, pismo, pogovor po telefonu, e-mail, …) b) posredno (molitev za sprejemanje takšnega kot je, za spodbudo, …),c) formalno (zmenita se, da se dobita z namenom OS) d) neformalno (PP spremljaš, ne da bi se PP tega posebej zavedal).

Pri osebnem spremljanju je zelo pomembno, da se NE odločamo namesto PP in da sprejemamo njegovo odločitev, ne glede na to, ali je nam po godu ali ne.


Dobro osebno spremljanje je rast tako za PP kot tudi za osebnega spremljevalca. Osebni spremljevalec načrtno spoznava PP, njegove potenciale in ga sooča s posledicami lastnih dejanj.

10



3.1.3 KAKŠEN JE (idealen) OSEBNI SPREMLJEVALEC?

Osebni spremljevalec je:

- zrela oseba (v odnosu z osebnim spremljancem ne rešuje svojih težav, ne projecira, itd), ki skrbi za svojo osebno rast in je zgled PP,

- oseba, vredna zaupanja (ga ne zlorablja),- je nevsiljiv, odprt, iskren, dosleden, objektiven in zna vzpostaviti pravo mero bližine,- pomembno je, da se ne dela popolnega in ne zanika lastnih napak,- pozorno spremlja PP in si zapomni, kaj se dogaja z osebnim spremljancem oz. si redno beleži PP-

jevo napredovanje (glej spodaj)

Osebni spremljevalec izhaja iz točke, kjer se PP nahaja, a je en korak pred njim, omogoča izkušnjo, usmerja, se je sposoben PP približati in z njim komunicirati, skrbi za lastno osebno napredovanje (tudi na področju skavtske metode), zna PP na primeren način pohvaliti, pa tudi izreči kritiko, iz katere se PP lahko kaj novega nauči. Zna ustvarjati odnos zaupanja (oseben odnos), a se ne zapleta preveč globoko v življenje PP (OS prilagodi posamezniku- nekateri PP potrebujejo več OS, drugi manj, eni več, drugi manj bližine).

3.1.4 DESET KORAKOV K OSEBNEMU SPREMLJANJU

3.1.5 PREVERJANJE OSEBNEGA SPREMLJANJA

Osebno spremljanje hitro izgubi svoj smisel, v kolikor ni kontinuirano in v kolikor se ne preverja. Zato je priporočljivo:

a) da si PP dogovore, cilje in korake, ki jih je določil v sodelovanju z voditeljem, ZAPIŠE (idealno je, da ima PP svoj dnevnik osebnega spremljanja in služenja) in jih na naslednjem srečanju pregleda skupaj z voditeljem. Poleg individualnega preverjanja OS z osebnim spremljevalcem je priporočljivo tudi preverjanje OS in služenja v klanu/noviciatu (na približno tri mesece),

b) Cilje in dogovore si zapiše osebni spremljevalec (brez imen in razpoznavnih podatkov ter jih skrbno hrani primeren čas).

Dobro je, da voditelj po srečanju OS naredi osebno refleksijo, ter s tem spremlja, kaj dela dobro in kaj ne.

... KONKRETEN primer...

Voditelj si v beležko za osebno spremljanje na kratko zapiše:


Osebni spremljevalec ne načrtuje namesto PP, prav tako se namesto njega ne odloča. Osebni spremljevalec je PP na voljo za svetovanje in usmerjanje.

PP ima možnost izbrati osebnega spremljevalca. Voditelj naredi prvi korak v tem odnosu, ga ustvarja. Voditelj posluša: osebna zgodovina PP, trenutne življenjske okoliščine (družina, šola, prijatelji), skavtska pot (služenje, listina, Kristus), želje in cilji, ki jih ima PP. Voditelj usmerja, odpira nove vidike, PP išče. Voditelj prepoznava ključne točke pogovora/ov. PP pove, kaj si želi, kaj bi rad, sprejema odločitev. PP in voditelj skupaj izbereta cilj in načrtujeta pot (metodo), po kateri bo PP cilj dosegel OSEBNO NAPREDOVANJE. PP skuša doseči cilj, voditelj ga pri tem spodbuja (je pozoren na konkretno napredovanje - četudi objektivno ni veliko- opazuje in mu pove svoja opažanja, ga pohvali, zanj moli). Ponovno srečanje OS s preverbo ciljev (uresničevanje), počutja, korakov: pregled vzrokov za neuspeh. PP (na novo) postavlja cilje.

11



3.1.6 ZAKLJUČEK

Bistvo osebnega spremljanja je torej, da mladostniku omogočimo IZKUŠNJO, DA JE NEKOMU MAR ZANJ, da se nekdo zanj zanima, da mu želi dobro, da ga ima rad, da nekomu pripada. Gre za to, da si voditelj dovoli biti sproščen z mladostnikom - da ob tem ne dvomi, ali dela prav ali narobe, ali je v redu ali ne, ali bo sprejet ali ne...

... Izkušnja voditeljice PP v ZSKSS

...LJUBI IN DOVOLI SI BITI LJUBLJEN!...

..SPREJEMAJ IN DOVOLI SI BITI SPREJET...


Datum, ciljKaj je delal on kot spremljevalec in kaj je delal PP? Skupaj poiščita vsaj eno POZITIVNO stvar, dogodek, spoznanje, ipd. Vtis, občutje po OS.Konstruktivna, kritična pripomba.Kaj je bilo dobro, kaj je uspelo?Je bil cilj dosežen?Kje mi je »stvar« ušla iz rok?Zakaj mi je ušla iz rok, kje je bila storjena napaka?Kako bi ocenil/a svoje osebno spremljanje (številčno)? 1 2 3 4 5

Ko gledam nazaj na svojo pot hoje z ljudmi, se spominjam prvih let, ko sem ves čas hotela nekaj delati z mladostniki. Saj smo res veliko naredili, toda to je bilo zelo naporno. Nikoli nisem vedela, ali delam prav. Mladostniki so bili motivirani samo na pol, včasih pa so se očitno uprli mojim predlogom. Prepričana sem bila, da moram skrbeti in misliti za vse - in bila sem zelo nesproščena. Iz ene akcije smo skakali v drugo in počasi postajali utrujeni drug od drugega in še bolj od sebe.

Kasneje sem svojo držo precej spremenila. Zdaj ne razmišljam o nobeni akciji. O tem naj razmišljajo mladostniki sami. Zdaj pridem v skupino in se usedem mednje. Vodijo se sami (eden od njih). Saj ni važno, katero temo ali dejavnost izberejo. Vem pa, da vedno izberejo nekaj, kar jih osebno nagovori - včasih pozitivno, včasih tudi negativno. Pustim jim, da se pogovarjajo sami. Včasih sem mislila, da je moja zamisel najboljša ali vsaj zelo dobra. Zdaj vem, da je njihova velikokrat veliko boljša. Predvsem je njihova in zato zelo osebna. In to je tisto, kar pri osebnem spremljanju šteje: to, da lahko PP RAZVIJAJO OSEBNE ZAMISLI.

Ne trudim se imeti zadnje besede. To je preveč naporno. Povem jim samo moje mnenje, moj pogled. Včasih postavim kakšno vprašanje, ali opozorim na dilemo. Spodbudim, da se oglasijo: "Kaj pa ti misliš?" Jih opozorim na doživljanje, ki je pogosto globlje od razumskega mnenja...Skratka: na nevsiljiv način poskrbim, da RAZŠIRIJO SVOJ ZORNI KOT. To je moja edina naloga. Nihče ne misli prav. Nihče ne misli narobe. Vsi pa lahko mislimo globlje, gledamo širše...

Ko mladostnika osebno spremljamo, nam ni potrebno ničesar narediti. Ni potrebno izpeljati nobenega projekta, z nobenim dosežkom se nam ni potrebno dokazovati. Nič takega. Ljubezni in časa, pozornosti in skrbi, ki jih namenimo nekomu, ne moremo meriti z metri. Pot osebnega spremljanja je kot potovanje z nekom, ki ga imamo radi, zelo radi in v katerega neskončno verjamemo. Morda ne bomo s tega potovanja prinesli nič otipljivega. Ostala pa bo izkušnja, da je mogoče potovati skupaj in biti ljubljen.

Kot voditelji se moramo zavedati, da je ravno STIK osebnih spremljevalcev s PP tisti, ki največ pove o delu SKVO-ja, o tem, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. PP morajo imeti občutek varnosti, vedenje, da niso sami in da se lahko v vsakem trenutku obrnejo na svoje voditelje s problemi, težavami, strahovi, pa tudi veseljem.

12



V prazni prostor vpiši svoja nova spoznanja in pomembne poudarke o obravnavani temi. Kako boš nova spoznanja vključil/-a v delo v svoji skupini?


13



3.2 Služenje

3.2.1 KAJ JE SLUŽENJE? Zapiši čim več asociacij na besedo »služenje« in šele nato nadaljuj z branjem.

Služenje je eden od treh temeljnih gradnikov življenja popotnikov in popotnic, pa vendar se pomena služenja v vsakdanjem življenju skavtinje in skavta vse premalo zavedamo ali pa ga enačimo s projektnim delom, ki prinaša dobiček (in potemtakem ni služenje).

Glavne asociacije na besedo »SLUŽENJE« na eni izmed delavnic za voditelje veje PP (izvajane leta 2005):

- odgovornost- odločitev- osebna rast, napredovanje- razdajati se- življenjska drža- darovanje, trpljenje- srečanje- odrekanje- uporaba lastnih talentov- zastonjskost

- navdušenje- veselje- zadoščenje- samozavest- osebno zadovoljstvo- občutek potrebnosti

Bistvo definicije služenja je zajeto v molitvi popotnikov in popotnic :

SLUŽENJE združuje različne dejavnike:

a) osebno pričakovanje (srečanje), b) potrebe okolice in c) skavtske vrednote.

Čeprav je na prvi pogled usmerjeno v korist drugim (je zastonjsko delo, brez pričakovanja plačila ali drugih ugodnosti), je v prvi vrsti namenjeno osebni rasti popotnikov in popotnic. Izhaja pa iz prepričanja, da se človek popolno uresniči v dobrih delih, v posnemanju Jezusa, ki ni prišel na svet, da bi mu stregli, temveč da bi On stregel nam (npr. Jezus umiva noge apostolom). Z drugimi besedami, služenje je aktivno udejanjanje skavtskih zakonov in vrednot, predvsem pa izpolnjevanje skavtske obljube. Skavt, ki ne služi, ni skavt.

3.2.2 ZNAČILNOSTI SLUŽENJA

- ZASTONJSKOST (služenje zahteva darovanje lastnega časa in ne zahteva plačila. Služimo zastonj, a NE zaman!);

- ODGOVOR NA RESNIČNE POTREBE (služenje ni naključno, pač pa izhaja iz potreb v ožjem/širšem okolju. Najprej moramo potrebe prepoznati, da bi lahko ukrepali v skladu z njimi);

- VSAKDANJOST (služenje je življenjska drža, ki naj bi jo udejanjali vsak dan in na ta način postajali podobni Jezusu);

- RAZPOLOŽLJIVOST (je značilnost človeka, ki je pripravljen sprejeti drugačno izkušnjo in drugačen odnos z drugim ter ga oblikovati v življenjsko držo. Gre za to, da se nam služenje najprej morda zdi pretežko, a zaupamo v Božjo previdnost in sprejmemo izziv- damo na razpolago vse svoje talente, svoj čas in pripravljenost);

- NEPRETRGANOST (vzgaja k učenju odgovornosti- PP naj izvaja služenje kontinuirano, ponavadi enkrat na teden);


»…DA BI SLUŽIL, NE DA BI PRIČAKOVAL DRUGE ZAHVALE, KAKOR ZAVEST, DA VRŠIM TVOJO SVETO VOLJO.«

14



- PRIPRAVLJENOST (je neprestano iskanje primernega odgovora na potrebe drugih in načina, da sprejmemo vedno bolj koristno služenje);

- UČINKOVITOST (služenje mora v nas nekaj premakniti, nekaj spremeniti- vzbuditi nekaj novega, vzpostaviti novo čutenje. Človeku mora dati dostojanstvo, hkrati pa mora biti v resnično korist tistemu, ki prejema).

3.2.3 ZAKAJ SLUŽITI?

ker te drugi potrebujejo zastonj (vsak človek nosi potrebo po koristnosti in pomembnosti, saj si tako krepi samospoštovanje,

ker tako osebno rasteš, si pridobiš nove izkušnje in si bolj samostojen,

ker boš delal nekaj, kar ti bo v veselje in te bo osrečilo,

ker boš naredil veselje drugim,

ker si zastonj prejel talente in ni prav, da jih zakoplješ,

ker postajaš bolj odgovoren, drugi pa ti bolj zaupajo.

3.2.4 VRSTE SLUŽENJA

S služenjem skušamo odgovoriti na potrebe posameznika in družbe.

Prednost imajo naloge, kjer prihajajo PP do stikov z ljudmi. Obliko služenja izbere PP v dogovoru z voditeljem. Služenje PP-ju ne sme biti v breme, temveč mu mora njegovo darovanje (za katerega odloči odgovorno in prostovoljno) predstavljati vir zadovoljstva in osebne rasti. Naloga voditelja je, da PP-ju služenje smiselno približa ter mu daje osebni zgled. Da bi služenje imelo pravi pomen in smisel, je potrebno kontinuirano izvajanje (približno enkrat tedensko), pa tudi preverjanje služenja (v praksi je več načinov, ki si jih bomo pobliže ogledali v nadaljevanju).

a) Individualno služenje lahko poteka:

1) ZNOTRAJ ZDRUŽENJA a) služenje znotraj stega b) pomoč združenju na državni ravni (sodelovanje pri Skavtiču, pomoč pri pripravi projektov,

razni tropi, itd).

2) ZUNAJ ZDRUŽENJAa) v župniji b) v drugih nevladnih organizacijah ali ustanovah (delo z ostarelimi, prizadetimi, vedenjsko

motenimi otroki, zaporniki, itd).

SOCIALA ŽUPNIJA STEG delo z ostarelimi, bolnimi

prizadetimi

obiskovanje beguncev, zapornikov, socialno ogroženih družin

inštrukcije

SOS telefon (zahteva se polnoletnost in opravljen njihov tečaj)

obnovitev učnih poti

vodenje birmanskih skupin

vodenje zbora

krašenje in čiščenje cerkve

branje beril med tednom

priprava posebno doživetih maš

karitas

pomoč v veji VV/IV/PP

izdaja stegovega glasila

sodelovanje v tropu za projekte (luč miru, ekološke akcije, materinski dan...)

skrb za stegovsko knjižnico

skrb za redno obnavljanje internetnih strani


15



delavnice za otroke

varstvo otrok

skrb za skavtske maše

priprava križevih potov

skrb za predstavitev državnih praznikov in obešanje zastave na skavtski hiši

plakati o skavtskih aktivnostih stega, ki visijo na javnih oglasnih deskah

pomoč blagajniku, tajniku,..

Poleg individualnega služenja poznamo še skupinsko služenje. b) Skupinsko služenje se prakticira predvsem v NOVICIATIH (ko je zaradi razvojnih značilnosti mladostnikov največji poudarek na skupnosti, ne toliko na posamezniku) in ob posebnih priložnostih KLANA (npr. skupinska akcija pobiranja jabolk, grozdja, obračanje sena, itd). Prav bi bilo, da bi bilo takih aktivnosti v življenju klana/noviciata čim več!

V razmislek voditelju/-ici...1. Ali si v svoji skupini že izvajal/-a služenje? 2. Kje služijo tvoji PP in ali znaš za vsakega posameznika povedati, kje služi in kako pri tem napreduje?

3.2.5 KAKO PP-jem PREDSTAVITI SLUŽENJE?

Če imaš slabe izkušnje s predstavitvijo služenja svojim PP oz. ti nad njim niso posebej navdušeni, ti bo morda v pomoč spodnji primer.

V svetem pismu se lahko opremo na odlomek o telesnih in duhovnih delih usmiljenja.

SREČANJE na temo SLUŽENJA

Služenju posvetimo eno celo srečanje ali več (odvisno od tega, koliko so PP seznanjeni s služenjem).

Možnosti so različne:

oglejte si film ali igro, ki nosi v svoji vsebini služenje, nato pa se pogovorite o njihovih izkušnjah s služenjem, če so kje opazili potrebe po služenju, kaj si že od nekdaj želijo poskusiti, pa si tega niso upali...

vsak PP naj nariše velik strip o svojem služenju in napiše, kako se je počutil med služenjem. Nato PP predstavijo svoje občutke, pogovorite se tudi o nadaljnjem služenju in o tem, kako premagati negativno izkušnjo služenja.

odpravite se na enodnevni izhod, kjer je polovica PP slepa, druga polovica pa zanje skrbi, jih hrani, zanje skuha, jih vodi. Po končanih igrah vlog se nujno pogovorite o počutju, doživljanju enih in drugih.

posnemite radijsko reportažo o tem, kaj vam pomeni služenje, zakaj se vam zdi dobro ali ne, kje vidite največje možnosti služenja. (Pripomoček: diktafon in PP, ki bodo v vlogi novinarja in voditelja oddaje. Klan lahko razdelite na pol. Ena skupina posname radijsko reportažo, druga pa video reportažo ali pa naredi fotografije v stilu nemega filma in priloži podnapise. Predstavitev je obvezna).


S PP se nujno pogovorimo, kaj jim pomeni služenje. Nekateri mislijo, da mora biti služenje nekaj mukotrpnega. Ko v služenju ne trpijo več, se jim zdi, da to ni več služenje. Pomembno se je zavedati, da je SLUŽENJE NEKAJ, KAR DELAŠ IZ SRCA IN Z LJUBEZNIJO.

16



Primer: NAČRT SLUŽENJA za PP

Popotnikom in popotnicam lahko damo tudi liste (glej spodaj), ki jim pomagajo pri motivaciji in k bolj konkretnemu (tudi resnejšemu) pristopu k služenju. Izpolnjene liste lahko PP predstavijo drug drugemu, da se k služenju še bolj obvežejo. Tudi OBRED s podpisom načrta služenja je morda pot do tega, da bodo PP služenje vzeli bolj resno in se zavedali pomembnosti tega početja.


Ime in priimek: ____________________________________________________

NAČRT SLUŽENJA

Naslov služenja: ___________________________________________________

Namen služenja: ___________________________________________________

Cilji (osebne spremembe): ___________________________________________________

___________________________________________________

___________________________________________________

Cilj služenja: ____________________________________________________

Vrsta služenja: ___________________________________________________

Mentor (pri komur delaš): __________________________________________

Spremljevalec (strokovni nasveti): ___________________________________

Program služenja – ideje:

_________________________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________________________

Podpis: ________________________

OPOMBE:- preverba mora biti zapisana- preverba s spremljevalcem – 3x letno- preverba v klanu – 1x letno- dnevnik služenja - izbirno

17



3.2.6 KAKO PP MOTIVIRATI ZA SLUŽENJE?

PP-je k služenju lahko vzpodbujamo še na naslednje načine:

voditelj naj bo zgled služenja in naj služi občasno tudi izven stega, voditelj naj pokaže pripravljenost pomagati PP pri prvih korakih, da se slednji znebijo predsodkov in

strahu,

ljudje v kraju, ki bi potrebovali stalno pomoč, naj pridejo na srečanje in izrazijo svoje potrebe ali pa napišejo pismo,

organizirajte skupna služenja, ki pustijo pečat (npr. služenje na kmetiji),

PP predstavite veliko izbiro raznolikih služenj, ki PP zanimajo kot 'hobi',

poskrbite za pozitivno vzdušje. Ko skupinsko služite, naj voditelj izbere ljudi, ki bodo navdušeni nad vašo pomočjo in bodo PP za opravljeno delo pohvalili,

predstavite realne in resnične potrebe v vašem kraju (ali pa naj jih PP raziščejo sami). Lahko vključite tudi čustva npr. družina rabi pomoč. Mami je brezposelna, ata invalid, imata pet otrok, ki bi potrebovali kakšno igračo, obleko, pomoč pri učenju...

pripravite srečanje, kjer PP v parih s pogovorom na institucijah sami najdejo potrebe za služenje (šola, dom za ostarele, bolnišnica, župnija, itd).

3.2.7 VLOGA VODITELJA PRI SLUŽENJU

Da ima služenje sploh pravi pomen, je potrebno sprotno preverjanje le-tega. Preverba lahko poteka na treh nivojih:

a) STALNO INDIVDUALNO PREVERJANJE SLUŽENJA, ki se izvaja v okviru osebnega spremljanja z osebnim spremljevalcem. PP spremlja samega sebe (nekateri PP-ji prisegajo na DNEVNIK SLUŽENJA, saj je dnevnik dobro sredstvo samoopazovanja in spoznavanja sebe). V okviru osebnega spremljanja si PP v dogovoru s klanovodjem zadaja cilje služenja in jih nato preverja, sprašuje o nejasnostih in izraža svoje občutke ob služenju.

b) DEJAVNO SPREMLJANJE VODITELJA, ki spremlja delo PP-ja,. Klanovodja se srečuje z osebami, vpletenimi v PP-jevo služenje in pomaga širiti pogled na njegovo delo. Tovrstno srečanje naj bi bilo dva do trikrat letno. Primer: klanovodja se o napredovanju popotnika/popotnice na služenju v veji IV pogovori s četovodjo, dobro je, da se vsaj enkrat na pogovoru srečajo tudi vsi trije (klanovodja je torej most med četovodjem in PP-jem).

c) SKUPINSKI POGOVOR V KLANU, ki se v klanu/noviciatu izvaja na vsaka dva do tri mesece. PP spoznajo področja služenja drugih, njihove izkušnje, sprašujejo, svetujejo in se na ta način zajemno navdušujejo nad služenjem).


Primer: Mojca je klanovka, ki ji je samo do diska in zabave. »Jaz, da bi služila? Danes se nič ne dela zastonj, sploh pa mi ni do tega, da bi skrbela za neke čudne ljudi.«

Ponudimo ji služenje, ki ji bo v tem trenutku najbolj blizu, hkrati pa ji bo omogočilo začutiti, da je lepo narediti tudi nekaj za druge. Npr. vsaka dva meseca mora kot glavna organizatorka pripraviti zabavo za ves klan. Izbrati igre, glasbo, jedačo in pijačo in poskrbeti, da bo teklo vse lepo in prav.

Če se posameznik ne more odločiti za služenje, naj voditelj zazna potrebe posameznika in mu predlaga služenje, ki bi mu glede na njegovo področje osebne rasti najbolj ustrezalo.

18



3.2.8 KAJ MORA VODITELJ NUJNO VEDETI O SLUŽENJU?

3.2.9 ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA V ZVEZI S SLUŽENJEM

V razmislek voditelju/-ici...Razlika med služenjem in dobrim delom Klanovodje/noviciatovodje v načrte letnih taborov, zimovanj in rednih tedenskih srečanj dostikrat vključujemo »služenje«. Pa je to, da npr. na taboru kmetu pomagamo pri pobiranju krompirja, pograbimo travnik, pospravimo župnišče, pomagamo starki čez cesto, ipd. res SLUŽENJE? (še enkrat si preberi temeljne značilnosti služenja na strani 13). Ali si lahko pojasniš razliko med pojmoma?

V razmislek voditelju/-ici...1. Kaj pa ti? Kje služiš in ali ti je služenje v osebno rast?2. Kaj bi lahko naredil/-a, da bi na tem področju napredoval/-a?


voditelj mora imeti jasno predstavo o tem, kaj je služenje.

voditelj PP vzpodbuja in pohvali.

če PP ne pišejo dnevnikov služenja, naj v začetku leta napišejo neke vrste pogodbo, kje bodo služili, koliko časa bo potekalo služenje, kaj od njega pričakujejo. Pogodbo lahko predstavijo pred klanom, nato pa jo shranijo pri voditelju. Tako bodo PP v klanu začutili večjo moč, vzpodbudo in željo, da bodo služenje zares izvajali.

voditelj se mora zavedati, da PP duhovno rastejo na različne načine in z različno hitrostjo. Nekateri bodo kmalu začutili velik oseben pomen služenja, nekateri pa sploh ne. Nekateri PP ne bodo hoteli služiti (in to NI katastrofa!) Take PP naj voditelj vključuje v občasne pomoči in jim daje občasne naloge, ki naj jih izpolnijo. Tako bodo služili po korakih in se ob ostalih, ki redno služijo, začeli zavedati, da je služenje pomembno in da tudi njih navdaja z zadovoljstvom.

VODITELJ (še posebej pa OSEBNI SPRELJEVALEC) naj se zanima za vsakega PP posebej in ga pred ali po srečanju povpraša, kako napreduje s služenjem. PP naj čutijo, da jih voditelj pri služenju

podpira, da se zanj zanima in ga spremlja.

Primer 1: Kaj narediti, če je zimovanje čete in klana istočasno, klanovec pa služi v četi?

Vedno je na prvem mestu klan. Zatorej je potrebno narediti vse, da si četa (ali pa katera druga veja) dobi zunanje pomočnike, klanovec pa odide na zimovanje klana.

Primer 2: Ali je služenje, kadar v zameno za opravljeno delo prejmemo hrano, prenočišče, ipd (največkrat na potepih)?

Odgovora na to vprašanje ne bomo podali (interpretacij je namreč več). Pomagajte si z molitvijo PP in z navedenimi značilnostmi služenja. Prav tako smo se na delavnici dolgo zadržali pri vprašanju: »Koliko stroškov si lahko (če sploh) povrne voditelj? Do kod se temu še lahko reče zastonjskost?« Do enoznačnih odgovorov žal nismo prišli. Kaj pa ti misliš?

Bistvena razlika med SLUŽENJEM in DOBRIM DELOM je v tem, da je služenje VEČKRATNA, KONTINUIRANA DEJAVNOST, ki ima v ozadju filozofijo OSEBNOSTNE RASTI skavta. Dobro delo pa je enkratna dejavnost, ki v osnovi ni namenjena osebnostni rasti skavta, pač pa predstavlja ODGOVOR NA

TRENUTNE POTREBE v okolju in vzpodbuja skavta, da deluje v skladu z obljubo.VSAKO DOBRO DELO TOREJ ŠE NI SLUŽENJE!

19



3.2.10 PRIPOROČILO državnega vodstva veje PP o služenju popotnikov in popotnic v vejah VV in IV


KAJ JE NUJNO ZA SLUŽENJE?- Cilj klana je vzgojiti FIDO in služenje je samo ena izmed poti, kako to dosegamo. - Je prostovoljno. - Je koristno (s svojim delom nekomu konkretno pomagam; ne delam samo zato, ker nekaj moram

narediti).- Ne pričakuje povračila.

PRIPOROČILA ZA KLANOVODJE- Čeprav je služenje usmerjeno v korist drugim, je v prvi vrsti namenjeno osebni rasti PP. - NE bodo vsi PP tudi voditelji! Ne vzgajamo za voditeljstvo, pač pa vzgajamo odgovorne in aktivne

kristjane in državljane. - Prvi dve leti klana poteka služenje na področju sociale ali župnije, da PP spozna potrebe v širši okolici

in se zna nanje tudi odzvati.- Zadnje leto ali dve lahko PP služi v veji (priporočljivo za tiste, ki razmišljajo o voditeljstvu).- Voditelj PP tehta med željami klanovcev, možnostmi za njihovo osebno rast ter potrebami in v skladu

s tem predlaga, kje bi posamezen PP lahko služil. Najpomembnejša pri tem je osebna rast PP!- Klanovodja se o služenju pogovarja z mentorjem (voditeljem veje/zunanjim sodelavcem) in PP-jem ter

tako ugotavlja PP-jevo osebno napredovanje.- PP piše dnevnik služenja, v katerega vpisuje svoja pričakovanja in spoznanja.- Obliko služenja izbere PP v dogovoru z voditeljem.

PRIPOROČILA ZA VODITELJE DRUGIH VEJ - Čeprav je služenje usmerjeno v korist drugim, je v prvi vrsti namenjeno osebni rasti PP. - Voditelji vej na SKVO-ju po prvem trimesečju povedo zgolj potrebe po PP-jih na služenju (fant/punca,

koliko PP, morda kake posebne lastnosti - npr. da igra kitaro). Kdo konkretno pride na služenje pa je dogovor klanovodja in PPjev (dopušča se možnost enega veta ).

- PP-ju ni potrebno biti na vseh srečanjih veje (lahko sta npr. dva PP-ja na služenju, ki se izmenjujeta na 14 dni).

- Na načrtovanjih veje PP ni prisoten.- PP lahko pripravi posamezne aktivnosti za srečanje (npr. lov, molitev).- Na načrtovanju za tabor je lahko prisoten (za odhodnika je celo priporočljivo, da bolj spozna delo

voditelja).- Kadar se dejavnosti veje in klana prekrivajo, ima prednost klan (tudi voditelj veje je dolžan PP-ju to

jasno povedati).- Voditelj veje je mentor PP-ju; počasi ga uvaja.

20



3.3 Odhod iz klana

3.3.1 KAJ je ODHOD iz KLANA?

V razmislek voditelju/-ici...1. Spomni se svojega zadnjega leta v klanu. Ali si se na odhod posebej pripravljal/-a? Ali ti je pri tem kdo pomagal, ali si se skozi obdobje odločanja za voditeljstvo prebijal/-a sam/-a?2. Kako je potekaj tvoj odhod in kaj ti je najbolj ostalo v spominu?

Napiši nekaj asociacij na besedno zvezo »odhod iz klana« in nato nadaljuj z branjem.

V priročniku Dvigni peruti (stran 105) piše, da je odhod eden izmed načinov, s katerimi PP (med 19. in 21. letom starosti ) zapusti klan. Gre za odločitev PP, ko spozna, da mu klan ni več nujno potreben za njegovo rast in je zrel za samovzgojo zunaj skupine. Z odhodom se torej konča skavtska vzgojna pot. PP je pripravljen na življenje po skavtskih vrednotah, kjer ga bodo potrebovali.

a) ODLOČITEV

»ODHOD« iz klana je potrebno ločiti od »SLOVESA«1 ali drugih oblik prekinitve obiskovanja srečanj klana, ko se PP o tem predhodno ne dogovori z voditeljem. Za odhod se potemtakem lahko odločijo tisti PP, ki so vztrajali na skavtski poti in se zanje predpostavlja, da so FIDO (zreli fantje in dekleta odhoda). Kaj natanko določa FIDO-ta in kako ga »ugotavljamo«, na tem mestu ne bi izgubljali besed. Vse je namreč zapisano v poglavju o fantu/dekletu odhoda (glej Poglavje 4.1 na strani 31).


Odhod sestavlja več obdobij:

a) ODLOČITEV PP, b) PRIPRAVA na odhod in c) OBRED odhoda.

Kdaj torej PP-ju pade na misel, da bi napravil ODHOD?

Odgovor je preprost: ko se v klanu ne prepozna več. Ko mu slednji ne omogoča več dovolj priložnosti za osebno rast in si želi »nekaj več«.

Kaj pa, če PP (kljub sicer dopolnjeni starosti) ne zmore trenutka odločitve in vztraja v klanu?

Tedaj mora voditelj zavzeti še posebej aktivno vlogo pri usmerjanju PP-ja, da razmišlja o odhodu (predvsem skozi oseben pogovor). Kljub temu pa voditelj NIKOLI ne odloča namesto PP-ja.

Zapomnimo si, da je ravno PRIPRAVA NA ODHOD (predvsem odkrit in voden pogovor med klanovcem, klanovodjo in DA-jem) bistvenega pomena. Več o tem v naslednjih poglavjih.

21



1 Gre za dogovor med PP-jem in voditeljem, da PP na srečanjih klana in drugih skavtskih aktivnostih določen čas (ponavadi leto dni, nekaj mesecev) ne bo prisoten zaradi takšnih ali drugačnih razlogov (npr. ima preveč obveznosti, ima težave s seboj, se v klanu ne počuti dobro, itd). Ob tem predpostavljamo, da PP še ni FIDO in potemtakem ne more postati voditelj.

zunaj ZSKSS znotraj ZSKSSODHOD

K

L

A

N

NOPP POT SKUPNOST SLUŽENJE

Slika 1. Pot klanovca od NOPP do FIDO (odhod). POT, eden od treh temeljnih gradnikov življenja PP-jev je vseskozi ista. SKUPNOST je v noviciatu mnogo pomembnejša, kot v klanu. To je namreč obdobje, ko mladostnik za oblikovanje svoje identitete potrebuje referenčno skupino, po kateri se zgleduje, z njeno pomočjo oblikuje svoje vrednote, spoznava samega sebe in svoje zmožnosti, itd. Proti koncu adolescence (obdobje klana) v ospredje vedno bolj stopa posameznik, ki je edinstven in drugačen od drugih ljudi. Potreba po samouresničitvi in individualizaciji je vedno močnejša. Najprimernejši način za udejanjanje te potrebe je služenje v družbi, ki je sprva vezano na klan, nato pa postaja vedno širše (steg, ZSKSS). Vedno več je tudi služenja in prevzemanja odgovornosti PP-jev (oz. bodočih ODHODNIKOV) zunaj organizacije. Ne smemo namreč pozabiti, da ODHOD iz klana ne predpostavlja izključno odločitve za poslanstvo voditelja, pač pa FIDO služi v družbi tudi drugače (preko odgovornega državljanstva, itd).

b) PRIPRAVA NA ODHOD

Odhod iz klana je velika odločitev, ki zahteva svoj čas in pripravo. Voditelji pripravi na odhod posvečajo več ali manj časa. Tako npr. Boštjan Koprivec iz Vrhnike (spoznali ste ga lahko na delavnici »Zgled voditelja«) zagovarja intenzivno tritedensko pripravo na odhod (ob seveda stalnem osebnem spremljanju), medtem ko je Agata Kranjc (Logatec 1) pripravi odhodnikov namenila kar šest mesecev. Pri tem je pomembno, da se PP na odhod pripravlja pod mentorstvom osebe, ki ji zaupa (ponavadi je to osebni spremljevalec, ki ni nujno klanovodja2). Najboljša je gotovo »trikotna« komunikacija KLANOVEC-KLANOVODJA-DUHOVNI ASISTENT klana.

Vsebina (tedenskih/štirinajstdnevnih/mesečnih) pogovorov ima lahko TRI sklope:

a) MOJA PRETEKLOST oz. ZGODOVINA b) MOJA SEDANJOSTc) MOJA PRIHODNOST


22



----------------2 Vsekakor pa je naloga in dolžnost klanovodje, da je seznanjen s potekom PP-jeve priprave na odhod in da z njim opravi vsaj en globlji pogovor.

Konkretni primeri

Da ne bi odkrivali tople vode, vam v nadaljevanju dajemo droben namig: na strani http://veja-pp.skavt.net/ pod rubriko BANKA PODATKOV lahko najdeš vsaj tri primere KOMPLETNIH priprav na ODHODE (avtorji: Boštjan Koprivec, Agata Kranjc in Matej Cepin), ki odgovarjajo še na številna druga vprašanja, ki si jih zastavljamo klanovodje in PP-ji ob tej priložnosti:

- Kako napisati PISMO ODHODA?- Kako napišemo ZAHVALNO PISMO KLANA?- Primeri PUŠČAVE ob odhodu;- ODHOD od začetka do konca (OPIS ceremonije odhoda).

Za primer navajamo odlomek Agatinih priprav na odhod:

2. MOJA SEDANJOST

ZMOLI MOLITEV K SV. DUHU

DELO: 1. Razmisli in napiši kratek odgovor k vsakemu vprašanju pri razmišljanju O SEBI. 2. Nariši termometer. 3. Izpolni list VREDNOTE.

1. O SEBI


1. M O J A Z G O D O V I N A

PREBERI V SVETEM PISMU: Efežanom, 4. poglavje, 17-32 in 5. poglavje 1-21

MOŽNOSTI ZA DELO: napišeš svoj življenjepisnarišeš pot svojega življenjanarišeš drevo z listi, ki predstavljajo dogodke tvojega življenjalahko se lotiš svoje ideje

VPRAŠANJA ZA POMOČ PRI RAZMIŠLJANJU:

1. Katere osebe so bile v tvojem življenju pomembne? Kako so nate vplivale oz. kaj so ti dale? (Npr. življenje, zaljubljenost, ljubezen, veselje, žalost, brcnile so me na novo pot, ki je boljša/slabša od prejšnje, itd)

2. Katere preizkušnje so ti najbolj ostale v spominu? Kako si se v njih počutil/-a, kakšna čustva so te prevzemala? Kako si jih prebrodil/-a? Je bila to dobra pot za prebroditev? Kaj si se iz njih naučil/-a? Zakaj misliš, da so preizkušnje sploh potrebne?

3. Kdaj si bil/-a srečen/na - ob katerih dogodkih, osebah? Katere odločitve so te osrečile?

4. Kdaj si trpel/-a ali bil žalosten/-na - kateri dogodki, osebe, odločitve so ti povzročili trpljenje ali žalost? Na kakšen način si to prebrodil/-a? Je to dober način?

5. Ima tvoja zgodovina smisel? Kako to veš? Primerjaj svojo preteklost s prebranim odlomkom. Najdeš kakšno povezavo? Katera misel iz prebranega odlomka ti je najbližje?

VLOGA VODITELJA je, da daje izhodišča in usmerja skavtovo razmišljanje, temu pa sledi SAMOSTOJNO delo. PP naj si postavi izziv, ki ga bo izpolnil do naslednjega srečanja. Na naslednjem pogovoru so novo izhodišče zapiski njegovih misli ali počutje po opravljanju izziva, ki jih PP po želji sporoča spremljevalcu. Glavnina dela poteka MED srečanji (razmišljanja, nova spoznanja o sebi, itd). Poleg OSEBNE priprave pa se PP na sam odhod (nekaj ur pred ceromonijo) pripravi še s pomočjo PISMA odhoda, s katerim se poslovi od klana in voditeljev.

23


http://veja-pp.skavt.net/


1.1 Kaj mi pomaga do veselja in vedrine?

v vsakdanjem življenju v prostem času v odnosih z ljudmi v ukvarjanju s seboj v odnosu do Boga

1.2 Kaj me utesnjuje, česa me je strah?

v vsakdanjem življenju v prostem času v odnosih z ljudmi v ukvarjanju s seboj v odnosu do Boga

1.3 Sem s seboj zadovoljen?

Katere so moje pozitivne lastnosti?V čem trpim zaradi samega sebe?Kako si prizadevam, da bi temu napravil konec?Kako si pokažem, da imam rad samega sebe?

2. TERMOMETER

Nariši termometer in označi skalo po deset stopinj od 00 C - 1000 C. Označi kje si v svojem osebnem napredovanju. Kako s svojim osebnim napredovanjem zorim v odnosu do sebe, do drugih in do Boga?

3. VREDNOTE

Na listu so zapisane vrednote (lahko vzameš tudi povsem svoje), ki jih razvrstiš v hišo, glede na to kako so zate pomembne. Spodnji vrsti hiše predstavljata temelje tvojega življenja. Vanju vpišeš vrednote, ki si jih postavil za temelje svojega življenja in ti pomenijo največ. V okno in vrata vneseš vrednote, ki so ti po pomembnosti takoj za temeljnimi. Na fasado hiše pa postaviš vrednote, ki so ti pomembne, ne igrajo pa življenjske vloge.

LEPOTA POPUSTLJIVOST VARČNOST LJUBEZENPOKLIC PODREJENOST UŽIVANJE ODKRITOST

DRUŽABNOST ODPUŠČANJE ZAUPANJE POGUMZANESLJIVOST TRMOGLAVOST PREUDARNOST SPROŠČENOST

ODPOVED PRIVLAČNOST ZNAČAJNOST PRISRČNOSTLJUBEZNIVOST POŠTENOST DOBROSRČNOST ZAVZETOST

POZORNOST SKRBNOST SAMOZAUPANJE ODPRTOSTSKLADNOST ZAPELJIVOST UGLAJENOST SKOPOSTGROBOST SLUŽBA OTROŠKOST VZTRAJNOST

BLAGOSTANJE SAMOLJUBJE RAZGLEDANOST DRZNOSTGOTOVOST PREMIŠLJENOST DENAR SVOBODNOSTZMERNOST ZVESTOBA POBOŽNOST VLJUDNOST

ODGOVORNOST ENAKOPRAVNOST PREMOŽNOST INTELIGENTNOSTPOŽRTVOVALNOST DELAVNOST VARNOST RESNOST

HUMOR ZAPOSLITEV STANOVANJE AVTOZDRAVJE PREPIRLJIVOST SKUPNOST SKROMNOST

SPOLNOST SAMOSTOJNOST PRIZNANJE ODLOČNOSTODKRITOSRČNOST RAZUMEVANJE POTRPEŽLJIVOST KRITIČNOST

POPULARNOST DOSLEDNOST USPEŠNOST PODJETNOSTZABAVA ŠPORT ZALJUBLJENOST TVEGANJE

USTVARJALNOST HIŠA DOMIŠLJIJA ZASANJANOSTPRIJATELJSTVO POGOVOR STRPNOST PONIŽNOST

ZRELOST UGLED SPOŠTOVANJE SRAMEŽLJIVOSTINICIATIVNOST SAMOZAVEST POMIRLJIVOST DELOABSTINENCA SVETOST ZNANJE NEKADILNOST

VERA VESELJE UPANJE REDOLJUBNOSTOBZIRNOST USLUŽNOST PRIJAZNOST SOČUTNOST


24



... KONKRETEN primer...

PUŠČAVA OB ODHODU IZ KLANA NA SAMOSTOJNO POT

Ko si končal z lovom za dogodivščinami in si udobno nameščen na svojem prostorčku, preberi odlomek iz Sv. pisma in zgodbo. Ko boš premišljeval o spodnji nalogi si poišči simbol odhoda, ki je sestavljen iz palice z rogovilo kot simbol samostojnega odločanja o življenjskih poteh, zraven pa mu lahko pridaš karkoli svojega.

NEŽNOST1 Ts 2, 5-8

SPOROČILO SV. PISMA:Nežnost pusti drugim rasti in je znamenje modrosti. Je ljubezen v dejanjih: pozornost, poslušanje drugega, pripravljenost učiti se. Z nežnim prijemom boš dosegel veliko več kot z robatim. Nežnost mora biti bistvena lastnost tako moškega kot ženske.

SAMO ENA JAGODA

Majhen ribnik je popolnoma negiben počival v poletni vročini. Na velikem listu lokvanja je leno sedela zelena žaba in opazovala dolgonogo žuželko, ki se je brezskrbno drsala po vodni gladini: za žabo bi bila lahek plen. Imela jo je na dosegu jezika in pospravila bi jo brez posebnega napora. Malo stran od tam je sedel povodnjak, drobna vodna žuželka, in se hrepeneče oziral po samički: ni imel poguma, da bi ji izpovedal svojo ljubezen, zato je bil srečen že, če jo je mogel občudovati od daleč.

Ob robu ribnika, nekaj milimetrov stran od vode, je drobna, skoraj nevidna cvetica umirala od žeje. Vode, ki je bila tako zelo blizu, nikakor ni mogla doseči. Njene korenine so bile že izčrpane od vseh naporov.

Mušica pa se je utapljala. Zgodilo se je zaradi njene nepazljivosti. Ker si je preveč zmočila svoja mala kila, se ni mogla več dvigniti. Voda jo je kar zalivala.Nad ribnik je svoje veje stegoval črn trn. Na koncu najdaljše veje, ki je segala skoraj do sredine ribnika, je visela temna, zrela in že precej nagubana jagoda. V tistem trenutku se je utrgala in padla v ribnik.

Zaslišalo se je »pluf!« - prav tiho, sredi brenčanja žuželk, skoraj neslišno.

Vendar v trenutku, ko je jagoda padla v vodo, je okrog nje zavalovala voda. Nastal je prvi krog, nato so se po vodni gladini hitro širili še drugi, tretji, četrti...

Žuželko, ki se je drsala po vodni gladini, je zadel nastali val in jo odnesel toliko stran, da je žaba s svojim jezikom ni več mogla doseči.


3. MOJA PRIHODNOST

MOLITEV: Napiši kratko molitev.

MOŽNOSTI ZA DELO:

1. Nariši sebe na sredino lista. Okrog sebe nariši oblačke in vanje napiši, kakšen si želiš biti. V en oblaček napiši, kje želiš naprej služiti. V drug oblaček napiši, kje boš naprej osebno rasel, v tretjega pa, kje boš dobival moč za osebno rast in služenje.

2. Iz revije izreži svoje najljubše prevozno sredstvo in ga nalepi na papir. Pod njim napiši, kako si pripravljen na konkretne situacije življenju, npr. DIPLOMA, POROKA, ZIDANJE, VZGOJA OTROK, ŽIVLJENJE V VERI, HITRE ODLOČITVE, PRVA POMOČ, NAKUP AVTOMOBILA, ODNOSI DO DRUGAČE MISLEČIH, IZRAŽANJE VESELJA, POGOVOR ZA SLUŽBO, itd.

3. Čez cel papir nariši skavtsko rutko in vanjo napiši, katere cilje si želiš doseči, da boš ob koncu življenja z veseljem prinesel svoj dar Bogu in lahko rekel: »Dober boj sem dobojeval, tek prestal in vero ohranil.«

25



Povodnjaka je porinilo do samičke, tako da se je nehote zaletel vanjo; opravičila sta se drug drugemu in se zaljubila.Prvi krog na vodni gladini je pljusknil malo čez rob ribnika in temna voda se je razlila po bližnji zemlji. Drobna cvetlica je ponovno zaživela.

Drugi krog je zadel utapljajočo se mušico in jo dvignil na travnato bilko na bregu, kjer so se njena krilca utegnila posušiti.

KOLIKO ŽIVLJENJ SE JE SPREMENILO ZARADI SKORAJ NEOPAZNEGA ŠIRJENJA KROGOV PO VODNI GLADINI!

Izmed spodnjih trditev izberi eno, ki ti bo predstavljala jagodo, ki je padla v vodo tvojega življenja. Ta jagoda je tvoja odločitev za spremembo ene smernice v dekalogu nežnosti do drugih ljudi. Razmisli koliko življenj bo spremenilo širjenje njenih krogov in za vsako spemenjeno življenje utrgaj rožico. Šopek poveži in ga pripni na tvojo rogovilo odhoda. BI - PI NAM NAROČA: ZAPUSTITE TA SVET ZA SPOZNANJE BOLJŠI KOT STE GA PREJELI.

DEKALOG NEŽNOSTI

1. Ker je nežnost možna, ni nobenega razloga, da bi ostali brez nje.2. Vsak dan se vsaj malo pogovarjajte.3. Skupaj in nepretrgoma rastite.4. Sebe spoštujte. Edini, ki cenijo predpražnike so tisti, ki imajo umazane čevlje.5. Bodite sočutni.6. Bodite prijazni. Ljubezen ne prenese neprijaznega obnašanja.7. Odkrivajte lepe in dobre stvari v drugih ljudeh tudi takrat, ko oni naredijo vse, da bi jih skrili.8. Ne bojte se nesoglasij in prepirov; samo mrtvi in ravnodušni se nikoli ne prepirajo.9. Ne dopustite, da neprijetne vsakdanje stvari na vas vržejo svojo senco.10.Vedno se smejte. Svoje srce navadite na to in varujte ga pred srčnimi težavami.

Poiščeš lahko tudi zanimivo naravno skulpturo in jo opremiš s svojim imenom ter jo podariš PP v klanu kot trofejo.

Svoj prostorček označi z znakom ZSKSS, ki ga narediš iz naravnih materialov. Iz naravnih materialov upodobi svoj najljubši skavtski položaj ali najljubši skavtski dogodek.

c) OBRED ODHODA

O samem obredu na tem mestu ne bi izgubljali besed, saj je vse in še več o sami ceremoniji odhoda zelo lepo zapisano v Priročniku Dvigni peruti (stran 106). Morda le to, da sta bistvenega pomena SIMBOLNA GOVORICA in »MOČEN« AMBIENT. Ceremonija bo globoko doživeta le, če bomo vsi prisotni razumeli SMISEL odhoda, slednje pa lahko dosežemo le skozi temeljito in dobro predhodno PRIPRAVO odhodnikov, kalnovcev, v prvi vrsti pa nas, voditeljev, samih. Odhod je torej priložnost poglobitve in preverjanje poti celotne skupnosti. Sama ceremonija lahko poteka na različne načine, ob različnih priložnostih (ponavadi pa zadnje dneve popotovalnega tabora). V primeru, da se PP odloči za voditeljsko služenje, ga lahko nekje na poti pričaka Skupnost VOditeljev in ga sprejme medse.

3.3.2 VPLIV ODHODA na SKUPNOST

Odhod iz klana pomembno vpliva tudi na celotno skupnost, saj slednja »izgubi« pomembne posameznike, na katere je bolj ali manj navezana. Bodoči odhodniki morda predstavljajo jedro klana, ki po njihovem odhodu ne bo več tak, kakršen je bil poprej. Zatorej je potrebno dovolj pozornosti posvetiti tudi sami pripravi CELOTNEGA klana na odhod posameznikov, ki naj bi do odhodnika doživljali predvsem čustvo PONOSA. Odhod iz klana NI tragični dogodek, pač pa razlog za PRAZNOVANJE in VESELJE nad doseženim temeljnim ciljem skavtske metode, t.j. VZGOJITI fanta oz. dekle odhoda!


26



3.3.3 UPORABNE informacije v zvezi z ODHODOM iz KLANA

3.3.3.1 KAKO NAPIŠEM PISMO ODHODA (navodila za odhodnika)?

Sporočiš klanu, kateri trenutki pri skavtih so bili zate najlepši in najsrečnejši... Poveš, kdaj si bil zaradi skavtov žalosten, kdaj so te prizadeli. Zaupaš nam, česa si se pri skavtih naučil, katere značajske lastnosti si si oblikoval in katere vrednote privzel

za svoje. Česa se na samostojni poti veseliš in česa te je strah. Kaj želiš skavtom v naprej, kaj jim svetuješ oz. jim polagaš kot prometni znak na pot. Poveš še, kje boš nadaljeval svoje poslanstvo v družbi. (Npr. voditelj skavtov, voditelj birmancev, katehist, v

stranki, pevski zbor, trenutno čimprej končati študij, družina, posvetiti se delu...).

PISMO ODHODA OSTANE V KLANU!!

3.3.3.2 KAKO NAPIŠEMO ZAHVALNO PISMO KLANA (navodila za preostale klanovce)?

Odhodniku napišete, zakaj ga imate radi. Sporočite mu, kateri skavtski trenutki vas bodo vedno spominjal i nanj. Poveste mu, če vas je s čim prizadel al i razžalosti l . Zaupate mu, v katerih značajskih lastnostih bi ga hotel i posnemati. Zaradi česa se ga boste radi spominjal i in kaj mu želi te na njegovi nadaljn j i poti . .

Konkretni primeri

3.3.4 Primer ODHODA OD ZAČETKA DO KONCA

1. Skupinske igre: nogomet, roverček, roke-noge, balinčkanje

2. PUŠČAVA ODHODNIKOV (1 - 1,5 ure)

Začetni obred: odhodnica in odhodnik se postavita s hrbtom drug poti drugemu. Odhodnik dobi pred sabo karton in prstne barve, odhodnica pa našemljenega PP. Odhodnica mora opisati odhodniku, kaj naj nariše, z vsemi podrobnostmi vred.

Ko končata, odideta v puščavo, kjer napišeta PISMO ODHODA, najdeta SIMBOL ODHODA in razmislita o svoji nadaljnji poti. Puščava je vodena.

3. KLAN v tem času, ko sta odhodnika v puščavi, napiše ZAHVALNO PISMO KLANA. Pripravi ogenj in svečano mesto za ceremonijo odhoda. Pripravimo naloge za odhodnika - čimbolj zabavne. Vsi skupaj gremo nato enkrat čez celo ceremonijo, da ne bo »zbrke«. Pomagajo nam vsi povabljenci.

4. OBRED ODHODA

Ko se odhodnika vrneta, se zberemo v krogu. Zapojemo Skavtsko pesem. PP zaigrajo dogodke iz življenja klana, ki jih morata onadva uganiti. Dobita določeno nalogo.. Ko vse skupaj uspešno opravita v omejenem času, se... ...se prestavimo ob častno mesto, kjer klan naredi svoj krog. Odrasli skavti (SKVO) pa naredijo krog

nekaj metrov stran (pesem Mnogo sem prehodil poti, iskal sem dneve noči). Nekdo iz klana prebere ODITI; POMENI ODLOČITI SE... - glej priprava na odhod zgoraj. Odhodnica stopi na častno mesto in prebere pismo odhoda, potem ji nekdo iz klana prebere zahvalno

pismo klana in ji ga izroči. Ona izroči Pismo odhoda. Isto se ponovi z odhodnikom. Voditelja jima izročita simbole (trak treh barv na katerem je sekirica, Sv. pismo, srce; gorečo svečko,

hlebček kruha), ki jih tudi razložita. Sledi slovo: SREČNO POT z levico (ta srčna roka) in vse kar ti paše zraven (objem, spodbudna beseda)


27



Po slovesu se klan postavi v špalir in tako oblikuje pot v krog odraslih skavtov. Odrasli skavti preberejo poslanico Radost življenja - glej priprava na odhod zgoraj in potem sprejmejo odhodnika.

Pesem Svetel plamen naj gori in Bugi-vugi. S tem se ceremonija zaključi.

5. PRAZNOVANJE Peka hrenovk, pogovori, igre...

3.3.5 POGOSTE TEŽAVE v zvezi z odhodom iz klana in MOREBITNE REŠITVE problema

Zapomni si!

Kateri del odhoda (odločitev, priprava,obred) se ti zdi najpomembnejši in zakaj? Pojasni.


Za konec pa še DROBNA MISEL, ki gotovo nagovarja:


Klanovca pred odhodom NIKOLI NE usmerjamo v posamezno vejo. Radi rečemo: »Vidim te kot voditelja v četi.« Vendar je ta pristop NAPAČEN. Posameznik se namreč ne odloča za posamezno VEJO, pač pa za POSLANSTVO VODITELJA. Slednji pa v skladu z držo PRIPRAVLJENOSTI vedno odgovarja na POTREBE stega in ne gleda le nase!!

Primer 1: Če skupnosti v klanu ni, se klanovci med seboj ne počutijo povezane, odhoda nihče ne doživi močno, pristno.

Pogovor ob odhodu (kaj to sploh je), priprava klanovcev na odhod enega izmed njih (kaj to pomeni za klan).

Primer 2: Klanovci menijo, da je odhod breme, zato jim ni do tega (odlašajo z njim).

Sklepamo, da je za tak odnos krivo nepoznavanje smisla in namena odhoda. Potreben je pogovor in osmislitev tega dogodka na srečanju klana + osebno spremljanje.

Primer 3: Kaj narediti, če PP sicer zadosti starostnim, ne pa tudi FIDO kriterijem (npr. problemi z drogami) in je povrhu vsega še perspektiven voditelj?

Možna rešitev je ODLOŽITEV odhoda iz klana. PP v klanu ostane še leto dni in izdela OSEBNI načrt odpravljanja svoje težave.

28



3.4 Listina klana

3.4.1 KAJ JE LISTINA KLANA?

Je metodološki pripomoček za samovzgojo posameznika in skupnosti. To je besedilo, v katerem se skupina opiše in vanj zapiše svoje vrednote, cilje, v katerih se VSI člani klana prepoznajo. Vsebuje tudi oprijemljive načine za doseganje izbranih ciljev. Zato je listina lahko izhodišče za delovanje skupine. Klan jo napiše in od časa do časa prenovi. Podpis listine klana je obred, ki izraža pripadnost skupnosti in zavestno določitev za pot rasti, kot jo predlaga listina. Pomeni tudi prevzemanje osebne odgovornosti za uresničitev načrtovanih sprememb. Listina klana navaja PP k odgovornosti in k dolgoročnemu načrtovanju, obenem pa pripomore k identiteti skupine in je priložnost, da si skupina postavi pravila, ki se jih bo držala.

V NOVICIATU se listina klana običajno ne piše, saj se člani skupne še ne poznajo dovolj, poleg tega pa šele spoznavajo popotništvo. V kolikor pa se člani dobro poznajo (npr. iz čete) in voditelj presodi, da bi listina klana pripomogla k rasti skupine, jo je morda modro napraviti.

3.4.2 ZAKAJ LISTINA KLANA? pripomore k IDENTITETI skupine, priložnost, da si skupina postavi pravila, katerih se bo držala, postavi CILJE, ki jih bo skušala doseči

skozi leto.

3.4.3 KDAJ LISTINA KLANA?

DA Ko voditelj presodi, da je skupina za to zrela (člani skupine se poznajo, vsak najde v skupini svoje mesto, skupina pa nima potrebne vizije in ji primanjkuje ciljev), Ko se klan v stari listini ne prepozna več (člani skupine se zamenjajo, ipd).

NE

Na začetku skavtskega leta (skupina se mora namreč najprej spoznati in izoblikovati), Ob koncu skavtskega leta (skupina nima časa, da bi pričela z uresničevanjem ciljev),

NE nujno vsako leto (če se vsi člani skupine v njej prepoznajo tudi v naslednjem skavtskem letu, ni potrebe po novi listini. Lahko pa preoblikujete CILJE, ki so v njej zapisani, dodate nove), NIKAKOR ne na silo (pomemben je pogovor s PP, prav tako priprava, PP morajo razumeti, čemu služi).


ODITI … pomeni odločiti se za spremembo.ODITI … pomeni najti cilj in si prizadevati, da bi ga dosegel.ODITI … pomeni hoditi in sprejemati napore.ODITI … pomeni z veseljem stopati skupaj s prijatelji.ODITI … pomeni vedeti, da bdi nad tvojimi koraki ljubeče oko.ODITI … pomeni ne objokovati tega kar zapuščaš.ODITI … pomeni premagati strah pred trpljenjem in dvomom.ODITI … pomeni čutiti, da se cilj približuje.ODITI … pomeni ustaviti se, pomagati obnemoglemu ob tvoji poti in skupaj z njim nadaljevati pot.ODITI … pomeni prepevati kljub osamljenosti.ODITI … pomeni prepričati ob poti sedeče, da se ti pridružijo.ODITI … pomeni nenehno zapuščati mali svet svoje ujetosti.

29



3.4.4 KDO NAPIŠE LISTINO?

PP čim bolj sami, ne na silo. Sodelujejo vsi, posamezne dele si lahko razdelijo (delo v majhnih skupinah, posamezno, ipd).

3.4.

5 KAKO NAPIŠEMO LISTINO?

Listina obsega več različnih dejavnosti:

a) Sestavljanje besedila in oblika listine

Lahko traja daljše časovno obdobje (več srečanj, delo v majhnih skupinah zunaj srečanj, itd), saj gre pri tem za procese zavedanja, vrednotenja in načrtovanja).

V listino klana vključimo štiri vidike, s pomočjo katerih presojamo vsa vprašanja:

1. OSEBNI vidik (jaz osebno)2. SKAVTSKI vidik (kot PP v klanu, stegu, ZSKSS, v mednarodnem prostoru)3. DRUŽBENI vidik (kot član krajevne skupnosti, občine, državljan, položaj v svetu)4. VERSKI vidik (kot katoličan, kot tisti, ki sooblikujem Cerkev).

O teh štirih vidikih se sprašujemo s pomočjo naslednjih vprašanj:

OBLIKA LISTINE


VLOGA VODITELJA: voditelj PP usmerja, jim pomaga, svetuje s svojimi opažanji, opominja na temelje popotništva, je pozoren na to, da VSI PP izrazijo svoje mnenje (ne le najglasnejši). Predvsem pa skuša ime »LISTINA« čim manjkrat omeniti (lahko tudi ne), saj ima (po večini slovenskih klanov) slednja negativen predzvok. Voditelj PP razloži, da je to le pripomoček, ki jim bo pomagal k še boljšemu vzdušju v skupini. Potrudi se, da vsi PP listino ponotranjijo in jo vzamejo za svojo.

KDO smo? Kaj nas druži in kaj nam je skupno? V opredelitvi vsak prepozna sebe in svoj pogled na klan. Nismo popolni, vsak pa ima nekatere lastnosti, s katerimi lahko obogati druge v klanu ali drugje.

KJE smo? Kje smo na poti osebne rasti? Vsak od nas mora prehoditi svojo pot in se vsaj približati FIDO-tu. Kako daleč smo že?

KAM hočemo? Namen skavtske vzgojne poti je človek odhoda. Veja PP je odhodu najbližje. PP naj si sami zastavijo cilje, ki jih hočejo in zmorejo doseči. Cilji izhajajo iz analize, to je odgovorov na prejšnje vprašanje »kje smo?«

Kako bomo to dosegli?Gre za KONKRETNE, časovno opredeljene in REALNE naloge. Naložimo si toliko nalog, kot jih bomo zmogli z veseljem opraviti.

a) sestavljanje besedila in oblika listine,b) obred podpisa listine klana,c) sprotno VREDNOTENJE in preverjanje ciljev, zapisanih v listini (na dva do tri mesece)

30



Listine so lahko po obliki med seboj zelo različne. Pomembno je, da se klan potrudi za njeno izdelavo, saj bodo PP, če bodo v njeno izdelavo vložili veliko truda, bolj spoštovali tudi njeno vsebino. Ustvarjalnost naj pri tem ne pozna meja. Lahko jo vžgemo v les, del jo lahko izvezemo, napišemo na blago, naredimo kot starinski dokument, vključimo kakšen simbol ali pa jo, npr. vsak PP delček napiše na svojo opeko, jo nosi na rutki, itd.

b) Podpis listine

Je eden od pomembnejših trenutkov za osebno rast PP. Podpis je namreč obveza k izpolnjevanju. Gre torej za zelo pomemben, močan trenutek, pri čemer pa je nujno, da vsi PP čutijo z listino klana. Slovesnost lahko ob pomoči voditelja oblikujejo PP sami, pri čemer lahko upoštevajo tradicijo stega. Vključuje lahko puščavo, potep, besedno bogoslužje, obnovo skavtske obljube, sv.mašo, obnovo krstnih obljub, itd. Pred podpisom naj bo čas, v katerem vsak posameznik premisli svojo osebno odločitev pri spolnjevanju listine. To odločitev lahko tudi posebej napiše in prebere v okviru obreda. Podpis lahko izvedemo v kakšnem pomenljivem kraju, ki ga lahko okrasimo z različnimi simboli. Tudi trenutek obreda je lahko prav posebno izbran (npr. ob sončnem vzhodu, ponoči, med mašo, na izhodu klana, itd). Čarobno vzdušje namreč pripomore k temu, da PP dogodek zelo globoko doživi, ga ponotranji, s tem pa je tudi izpolnjevanje zapisanega mnogo lažje.

c) Preverjanje spolnjevanja listine klana

S podpisom listine klana postane vloga PP bolj opredeljena (odgovornost pri služenju, pripravljanje srečanj, itd). Seveda se odnosi in drže PP ne morejo spremeniti čez noč, temveč je potrebna vztrajnost. Zato je pomembno, da listino večkrat preverimo (branje pred srečanjem, na izhodih, na pogovorih za osebno rast, na večernih preverbah, itd), sicer obstaja nevarnost, da nanjo pozabimo. To naj PP vzpodbuja, da bi se vedno znova z veseljem odločali za svoje cilje. Osebna rast posameznika ni izključna zasluga voditelja. Vsakdo se srečuje z vsemi drugimi člani skupine in doživlja trenutke, v katerih igrajo odločilno vlogo preijateljska razmerja, ki se vzpostavljajo znotraj klana. Prijatelji vrstniki lahko spodbujajo tam, kjer voditelju ne bo uspelo, predvsem z argumenti listine.

Če smo kaj uresničili, to PRAZNUJMO! Če nam kaj ni uspelo, poiščimo vzroke, da bomo drugič to popravili. Lahko so tudi ovire zunaj nas tiste, ki so naš načrt naredile neuresničljiv. Takrat je čas za nove odločitve.



31



4.0 SISTEM OSEBNEGA NAPREDOVANJA

To poglavje je zelo konkretno in pomeni korak dalje na področju samovzgoje. V nadaljevanju je razdelan koncept osebnega napredovanja skavtov v veji PP. Gre za pripomoček, ki naj bi voditeljem olajšal delo v klanu in izboljšal kakovost individualnega dela v noviciatih/klanih, saj voditelj skozi metodo osebnega spremljanja ne ugotavlja zgolj PP-jevega napredovanja na področju njegove osebnosti. Pripomoček se uporablja za hkratno spremljanje PP-jevega napredovanja na štirih področjih oz. štirih točkah B.P.-ja: SLUŽENJE, ZNAČAJ, ZDRAVJE IN TELESNA MOČ, SKAVTSKA ZNANJA IN ROČNE SPRETNOSTI, s čimer voditelj in klanovec pridobita na času, voditelj pa bolj temeljito in sistematično spremlja svoje PP. Pri tem so NAŠITKI, ki jih PP dobi ob osvojitvi posameznega koraka, zunanja motivacija za osebno napredovanje.

Sistem smo izdelali zaradi težav, ki jih imajo voditelji na področju osebnega spremljanja in preverjanja služenja v klanu/noviciatu. Mnogi voditelji so namreč opazili, da PP-jem v določenem obdobju klana zmanjka motivacije, da postanejo nezainteresirani in otopeli (bodisi zaradi prevelikih bodisi premajhnih zahtev s strani voditelja). Veliko voditeljev je doživljalo lastno nedoslednost zaradi pomanjkanja časa pri izvajanju osebnega spremljanja in ugotavljalo, da mnogi PP v lastnem napredovanju stagnirajo oz. se (v skladu z normativnim razvojem) soočajo s številnimi konflikti v odnosu do okolja (težave v komunikaciji PP-voditelj; PP-starši; PP-soskavti). Predvsem izrazit je tudi upad odgovornosti skavtov iz prehoda iz čete v noviciat. Poleg vsega tega je zaslediti še slabo povezanost PP s širšim okoljem (drugi stegi, ZSKSS) in izvajanje okrnjene skavtske metode ter netipičnih skavtskih aktivnosti.

Izdelani sistem osebnega napredovanja je odgovor in morda rešitev omenjenih težav tako voditeljev kot njihovih PP-jev. Z izvajanjem po klanih širom Slovenije bomo videli, ali se predlagani sistem obnese ali ne in kje ga je morda potrebno izboljšati.

4.1 Cilj osebnega napredovanja

Da ne bi pozabili, čemu je skavtska vzgoja in nenazadnje samovzgoja namenjena, si oglejmo, kakšen naj bi bil fant/dekle ob odhodu. To je ideal, ki naj bi ga ponotranjili vsi voditelji. Je temelj, na podlagi katerega izvajamo skavtske aktivnosti, da bi ga naši skavti ob odhodu vsaj v grobem dosegli.

V nadaljevanju je podana najprej delitev FIDO-ta po 6 področjih vzgoje, nato pa je predstavljen FIDO po 4 točkah B.P.-ja, kar predstavlja nov pristop k (lažji) opredelitvi smernic skavtske vzgoje in je bil sprejet na POPR-u (poverjeništvo za program) na nivoju vseh treh vej.

4.1.1 FIDO PO 6 PODROČJIH VZGOJE

TELESNO PODROČJE

1. F/DO spoštuje svoje telo.F/DO svoje telo spoštuje kot tempelj Svetega Duha.F/DO upošteva, da je telesno od duhovnega neločljivo in da oboje deluje skladno.F/DO s svojim telesom ravna odgovorno.F/DO se veseli svojega telesa.F/DO vrednoti dejavnosti, ki vodijo k telesnemu ugodju, in jih v skladu s tem vključuje v svoje življenje.F/DO telesno spolnost doživlja kot dopolnitev v odnosu zrele ljubezni.

2. F/DO skrbi za svoj telesni razvoj.F/DO z redno telesno dejavnostjo v naravi skrbi za svoje zdravje in počutje.F/DO spoznava različne športe.F/DO se izraža preko različnih ročnih spretnosti.F/DO nenehno išče poti za ohranjanje in razvoj svojih telesnih spretnosti.F/DO svoje telesne spretnosti uporablja za služenje drugim.F/DO pozna svoje telesne omejitve.

3. F/DO skrbi za svoje zdravje.F/DO za zdravje skrbi s higienoF/DO za svoje zdravje skrbi z zdravo prehrano.F/DO odgovorno ravna v času bolezni in se preventivno varuje pred njo.


32



4. F/DO nadzoruje svoje telesne potrebe.F/DO na potovanje vzame tisto, kar resnično potrebuje.F/DO je preprost/a in preudaren/a v telesnih potrebah (hrana, obleka,...).F/DO ne uživa drog in se ne predaja zasvojenostim.

DUHOVNO PODROČJE

1. Odgovornost do samega sebe:F/DO odgovorno sprejema posledice svojega vedenja.F/DO išče Božjo voljo (svoje poslanstvo) prek služenja v družbiF/DO dejavno živi svoje poslanstvo.F/DO doumeva, da je vera v Kristusa najbolj trden vir notranjega veselja in optimizma.F/DO odkriva poklicanost imeti življenje in ga imeti v izobilju.F/DO išče smisel življenja tukaj in zdaj.F/DO razume kulturo in umetnost kot vir duhovnega bogastva.

2. Odgovornost do bližnjega:F/DO uporablja duhovni pogovor kot priložnost za medsebojno obogatitev.F/DO živi odnos ljubezni do bližnjega v skladu s krščanskimi vrednotami.F/DO samodejno, odgovorno in svobodno prevzema naloge v strukturah svoje verske skupnosti (ŽPS, Karitas, animatorstvo,...) in ob tem uporablja svoje darove.F/DO svoje versko prepričanje živi tudi v tujih deželah.F/DO svobodo živi kot vrednoto, zaveda se njenih omejitev in tudi drugim omogoča pravico do svobode.

3. Odgovornost to Boga:F/DO veruje v Boga in ima oseben odnos z njim.F/DO v odnos z Bogom vstopa z rednim obhajanjem zakramentovF/DO odnos z Bogom poglablja z vsakdanjo molitvijo in branjem Božje besede.F/DO s svojim življenjem pričuje za Boga.

4. Odgovornost do narave:F/DO naravo sprejema in občuduje kot Božje delo in se počuti kot njen neločljiv del.F/DO v naravi in prek nje poglablja svoj odnos z Bogom.

DRUŽBENO PODROČJE

1. Odnosi z drugimi:F/DO je zmožen vzpostavljati odnose medsebojnega zaupanja, sprejemanja in zvestobe.F/DO odkriva, da je ljubezen kot vzajemno darovanje drugemu najgloblji vzrok in razlog skupnega veselja.F/DO je pripravljen/a podarjati in sprejemati življenje.F/DO odkriva in sprejema spolne vlogeF/DO je sposoben/a pristnega prijateljstva.F/DO vzpostavi hvaležen odnos do staršev kot odrasla oseba.F/DO živi globok intimni odnos z osebo nasprotnega spola (če se za odnos z njo odloči).F/DO pozna svoje družbene vloge in ravna v skladu z njimi.F/DO ima željo po osamosvojitvi od staršev / skrbnikov in dela korake na poti tja.

2. Služenje družbi:F/DO svoje talente daje na razpolago v skupnosti.F/DO v odnosu z drugimi prepoznava svoje omejitve glede nesebičnega razdajanja.F/DO je odgovoren in solidaren do sočloveka in se zavestno vključuje v različne oblike pomoči (karitativne dejavnosti - služenje).

3. Odgovorno državljanstvo:F/DO kot odgovoren/a državljan/ka soustvarja dogajanje v lokalni in širši skupnosti.F/DO razvija in uporablja kulturo dialoga in demokracije, ki upošteva vsakega posameznika.F/DO ima izkušnjo stika in sodelovanja z različnimi ustanovami v okolju, kjer živi.F/DO je kritičen do medijskega dogajanja, ki obravnava odnose med ljudmi.F/DO druge spodbuja k človekoljubnim in drugim družbeno koristnim dejavnostim.

4. Stik s pripadniki drugih narodov:F/DO je sposoben/a navezati pristne stike in dejavno sodelovati s pripadniki drugih narodov in ob tem ohraniti svojo lastno narodno identiteto.F/DO se je pripravljen/a po svojih močeh udejstvovati v mednarodni razsežnosti skavtstva, mladinskega dela ter človekoljubnih, nevladnih in političnih organizacij.


33



SPOZNAVNO PODROČJE

1. Konkretna znanja in veščine:Cerkev:F/DO argumentirano zagovarja verske resnice. F/DO kritično presoja dogajanje v Cerkvi. F/DO pozna Sveto Pismo. F/DO pozna organiziranost Cerkve. F/DO pozna različne oblike molitev in jih uporablja v različnih priložnostih. Narava:F/DO pozna rastlinske in živalske vrste ter njihove značilnosti.F/DO pozna vsebino Priročnika za življenje v naravi.F/DO pozna zakonitosti trajnostnega razvoja in ohranjanja narave.F/DO pozna naravno dediščino Slovenije.F/DO opazuje naravne pojave.Kultura:F/DO pozna umetniška obdobja in njihove osnovne značilnosti s primeri.Družba:F/DO kritično presoja medijsko in družbeno dogajanje. F/DO razume delovanje in sestavo civilne družbe in države. F/DO razume delovanje demokracije in svojo vlogo kot državljana/-ke.F/DO pozna delovanje humanitarnih organizacij v Sloveniji.F/DO odgovorno uporablja slovenski jezik v ustni in pisni obliki. F/DO pozna državne simbole in njihovo vrednost. Odnosi, dom in družina:F/DO prouči pogoje za ustvarjanje družine (zrel partnerski odnos, gmotno stanje, poklicanost)F/DO opravlja gospodinjska opravila.Zdravje:F/DO pozna najpogostejše bolezni (telesne, duševne, duhovne) in načine, kako jih zdraviti.Druge kulture:F/DO odkriva bogastvo razlik med narodi in kulturami. F/DO se odgovorno pripravi na obisk druge države (vodniki, navade in kultura, jezik,...) in ob obisku iz druge države.

2. UčenjeF/DO se udeležuje tečajev, preko katerih dopolnjuje ali pridobiva nova znanja.F/DO redno spremlja družbeno dogajanje preko medijev.F/DO pozna učinkovite tehnike učenja.F/DO zna predstaviti svoje znanje pred skupino ali posameznikom.F/DO zna iskati in uporabljati informacije, ki jih potrebuje za svoje življenje in delo. F/DO se vadi v spominu3. Odnos do šole / poklica / prostega časaF/DO načrtuje svojo poklicno pot.F/DO odgovorno opravlja svoje šolske / delovne obveznosti.F/DO preživlja čas dela in prosti čas na način, ki ga veseli.F/DO zadovoljuje svoje interese in razvija svoje konjičke. F/DO v svojo poklicno pot vključuje tudi služenje drugim.

4. UstvarjalnostF/DO se ustvarjalno izraža preko različnih umetniških tehnik.

5. Projektno in timsko deloF/DO v skladu s svojimi sposobnostmi sprejme in izpelje zadano nalogo. F/DO načrtuje in izpelje projekt.F/DO dela timsko.

ČUSTVENO-MOTIVACIJSKO PODROČJE

1. Lastna čustva:F/DO prepoznava, nadzoruje in sprejema svoja čustva, jih svobodno izraža ter z njimi odgovorno ravna (ne manipulira).F/DO se zaveda, da pretirana čustvena navezanost omejuje svobodo osebe.F/DO nima predsodkov in negativnih čustev do drugih narodov.F/DO v vseh situacijah obvladuje svoja čustva in se odgovorno odloča.F/DO svoja čustva do drugih izraža neposrednoF/DO se zaveda različnosti v doživljanju čustev.

2. Sprejemanje čustev drugih:F/DO sprejema čustvovanje drugih ljudi in se iz tega uči.


34



F/DO se zavestno prepušča govorici narave in se iz tega uči za svoje življenje.F/DO prepoznava in se vživlja v čustva in občutke drugih ljudi (zmožnost empatije).F/DO se zna dobro vživeti v drugo kulturo.F/DO loči zdrav narodni ponos od negativnega in pretiranega, ki vodi v nacionalizem.

3. Soočanje s težavami:F/DO sprejemata trud in napor kot sestavni del poti, ki vodi k notranjemu veselju.F/DO razume, da je tudi trpljenje smiselno in zmore v njem poiskati razloge za upanje in veselje.F/DO prepoznava rizične (stresne) dejavnike v odnosu do drugih (podrejanje, pretirano razdajanje,...).F/DO uspešno obvladuje stresne situacije.F/DO zna v kritičnih situacijah poiskati in sprejeti pomoč.

4. Sprejemanje vere kot nečesa, kar je nad čustvi:F/DO svoja čustva nadzoruje v luči vere.F/DO čustvena nihanja presega z odločitvijo za dobro zaradi Kristusa.F/DO v molitvi in služenju vztraja zaradi odločitve in ne na podlagi trenutnega razpoloženja.

MORALNO PODROČJE

1. Poznavanje zakonov različnih skupnosti F/DO ve, o čem govorijo naslednji dokumenti, pozna okolje, v katerem so nastali in nekaj podrobnosti iz njihove

vsebine:o Cerkev – cerkveni zakoni, moralni nauk cerkveo Slovenija – zakoni in ustavao ZSKSS – obljuba, skavtski zakoni, dokumenti ZSKSSo OZN – splošna konvencija o človekovih pravicaho Evropa – Evropski dokumenti

F/DO ve, da so pravila (zakoni, dogovori...) v družbi potrebna F/DO ve, kaj je svoboda in spoštuje meje človekove svobode. F/DO ve, kako nastajajo zakoni v različnih skupnostih.

2. Uresničevanje zakonov(pomembno predvsem pri tistih zakonih, ki ne uporabljajo zunanje prisile za uresničevanje)

F/DO redno prejema zakrament sprave kot pomoč pri svoji rasti. F/DO vsak dan opravi spraševanje vesti, naredi dober sklep. F/DO razume pomen uresničevanja evangelija in spoznava, da uresničevati evangelij pomeni hkrati tudi odkrivati

veselje. F/DO poglablja pomen skavtske obljube in zakonov.

3. Gradnja lastnih moralnih načel F/DO si oblikuje jasen sistem lastnih vrednot in moralnih načel. F/DO vse skavtske vrednote prepoznava kot dobre in jih vključuje v svoja načela. F/DO ob srečanju z drugačnimi in drugimi kulturami ustvarjalno premaguje predsodke in na to opozarja tudi

druge.

4. Odločanje v skladu z moralnimi načeli F/DO se zna opredeliti, kateri zakoni in pravila določeno (skavtsko) vrednoto spodbujajo in kateri ji nasprotujejo. F/DO išče kompromise. F/DO pri svojih odločitvah upošteva vse zakone (cerkvene, državne, skavtske ...), ki se odločitve tičejo. F/DO zna presojati moralnost različnih dejanj, stališč, novinarskih prispevkov. F/DO se zaveda posledic svojih svobodnih odločitev.

5. Delovanje v skladu z moralnimi načeli F/DO se trudi živeti v skladu z moralnim naukom Cerkve. F/DO se trudi uresničevati svoje dobre sklepe. F/DO si upa v javnosti argumentirano zagovarjati moralne vrednote Cerkve. F/DO svojo spolnost razvija v čistosti. F/DO s spoštovanjem stopa v stik z drugačnimi od sebe. F/DO druge ljudi opozarja na ekološke probleme v svojem okolju. F/DO si prizadeva za solidarnost in podporo šibkejšim v družbi. F/DO druge spodbuja za uresničevanje osebnih pravil ter zakonov države, Cerkve in drugih institucij. F/DO drži dano besedo.

6. Sodelovanje pri oblikovanju zakonov F/DO ve, da lahko spreminja zakone skupnosti, katerih del je in pozna poti, kako lahko vsak državljan vpliva na

spreminjanje zakonov.


35



4.1.2 FIDO prenesen v 4 TOČKE B.P.-ja

ZDRAVJE IN TELESNA MOČ1. F/DO spoštuje svoje telo.F/DO svoje telo spoštuje kot tempelj Svetega Duha.F/DO upošteva, da je telesno od duhovnega neločljivo in da oboje deluje skladno.F/DO s svojim telesom ravna odgovorno.F/DO se veseli svojega telesa.F/DO vrednoti dejavnosti, ki vodijo k telesnemu ugodju, in jih v skladu s tem vključuje v svoje življenje.F/DO telesno spolnost doživlja kot dopolnitev v odnosu zrele ljubezni.

2. F/DO skrbi za svoje zdravje.F/DO za zdravje skrbi s higienoF/DO za svoje zdravje skrbi z zdravo prehrano.F/DO odgovorno ravna v času bolezni in se preventivno varuje pred njo.

3. F/DO nadzoruje svoje telesne potrebe.F/DO na potovanje vzame tisto, kar resnično potrebuje.F/DO je preprost/a in preudaren/a v telesnih potrebah (hrana, obleka,...).F/DO ne uživa drog in se ne predaja zasvojenostim.

4. F/DO skrbi za svoj telesni razvoj.F/DO z redno telesno dejavnostjo v naravi skrbi za svoje zdravje in počutje.F/DO spoznava različne športe.F/DO nenehno išče poti za ohranjanje in razvoj svojih telesnih spretnosti.F/DO pozna svoje telesne omejitve.

SLUŽENJE v DRUŽBI- F/DO svoje telesne spretnosti uporablja za služenje drugim.- F/DO svoje talente daje na razpolago v skupnosti.- F/DO v odnosu z drugimi prepoznava svoje omejitve glede nesebičnega razdajanja.- F/DO je odgovoren in solidaren do sočloveka in se zavestno vključuje v različne oblike pomoči (karitativne dejavnosti služenje).- F/DO v svojo poklicno pot vključuje služenje drugim.- F/DO išče Božjo voljo (svoje poslanstvo) prek služenja v družbi.- F/DO samodejno, odgovorno in svobodno prevzema naloge v strukturah svoje verske skupnosti (ŽPS, Karitas, animatorstvo, ipd) in ob tem uporablja svoje darove. - F/DO druge spodbuja k človekoljubnim in drugim družbeno koristnim dejavnostim.- F/DO si prizadeva za solidarnost in podporo šibkejšim v družbi.

SKAVTSKA ZNANJA in ROČNE SPRETNOSTI

1. Konkretna znanja in veščine:Cerkev:F/DO pozna Sveto Pismo F/DO pozna organiziranost Cerkve F/DO pozna različne oblike molitev in jih uporablja v različnih priložnostih.F/DO razume pomen uresničevanja evangelija in spoznava, da uresničevati evangelij pomeni hkrati tudi odkrivati veselje.Narava:F/DO pozna rastlinske in živalske vrste ter njihove značilnosti.F/DO pozna vsebino Priročnika za življenje v naravi.F/DO pozna zakonitosti trajnostnega razvoja in ohranjanja narave.F/DO pozna naravno dediščino Slovenije.F/DO opazuje naravne pojave.Kultura:F/DO pozna umetniška obdobja in njihove osnovne značilnosti s primeri.Družba:F/DO razume delovanje in sestavo civilne družbe in države. F/DO ima izkušnjo stika in sodelovanja z različnimi ustanovami v okolju, kjer živi.


36



F/DO razume delovanje demokracije in svojo vlogo kot državljana/-ke.F/DO pozna delovanje humanitarnih organizacij v SlovenijiF/DO odgovorno uporablja slovenski jezik v ustni in pisni obliki. F/DO pozna državne simbole in njihovo vrednost. Odnosi, dom in družina:F/DO prouči pogoje za ustvarjanje družine (zrel partnerski odnos, gmotno stanje, poklicanost)F/DO opravlja gospodinjska opravila.Zdravje:F/DO pozna najpogostejše bolezni (telesne, duševne, duhovne) in načine, kako jih zdraviti.Druge kulture:F/DO odkriva bogastvo razlik med narodi in kulturami. F/DO se odgovorno pripravi na obisk druge države (vodniki, navade in kultura, jezik,...) in ob obisku iz druge države.

2. Učenje F/DO se udeležuje tečajev, preko katerih dopolnjuje ali pridobiva nova znanja.F/DO redno spremlja družbeno dogajanje preko medijev.F/DO pozna učinkovite tehnike učenja.F/DO zna predstaviti svoje znanje pred skupino ali posameznikom.F/DO zna iskati in uporabljati informacije, ki jih potrebuje za svoje življenje in delo. F/DO se vadi v spominu.

3. Odnos do šole / poklica / prostega časa F/DO načrtuje svojo poklicno pot.F/DO odgovorno opravlja svoje šolske / delovne obveznosti.F/DO preživlja čas dela in prosti čas na način, ki ga veseli.F/DO zadovoljuje svoje interese in razvija svoje konjičke.

4. UstvarjalnostF/DO se ustvarjalno izraža preko različnih umetniških tehnik.F/DO se izraža preko različnih ročnih spretnosti.

5. Projektno in timsko deloF/DO v skladu s svojimi sposobnostmi sprejme in izpelje zadano nalogo. F/DO načrtuje in izpelje projekt (8)F/DO dela timsko.

6. Poznavanje zakonov različnih skupnosti in sodelovanje pri oblikovanju le-teh F/DO ve, o čem govorijo naslednji dokumenti, pozna okolje, v katerem so nastali in nekaj podrobnosti iz

njihove vsebine:o Cerkev – cerkveni zakoni, moralni nauk cerkveo Slovenija – zakoni in ustavao ZSKSS – obljuba, skavtski zakoni, dokumenti ZSKSS (poglablja pomen skavtske obljube in zakonov)o OZN – splošna konvencija o človekovih pravicaho Evropa – Evropski dokumenti

F/DO ve, da so pravila (zakoni, dogovori...) v družbi potrebna F/DO ve, kaj je svoboda in spoštuje meje človekove svobode. F/DO ve, kako nastajajo zakoni v različnih skupnostih F/DO ve, da lahko spreminja zakone skupnosti, katerih del je in pozna poti, kako lahko vsak državljan vpliva

na spreminjanje zakonov.


37



ZNAČAJJAZ (odgovornost do sebe)1. Lastna čustva in soočanje s težavamiF/DO prepoznava, nadzoruje in sprejema svoja čustva, jih svobodno izraža ter z njimi odgovorno ravna (ne manipulira).F/DO se zaveda, da pretirana čustvena navezanost omejuje svobodo osebe.F/DO v vseh situacijah obvladuje svoja čustva in se odgovorno odloča.F/DO svoja čustva do drugih izraža neposrednoF/DO se zaveda različnosti v doživljanju čustev.F/DO prepoznava rizične (stresne) dejavnike v odnosu do drugih (podrejanje, pretirano razdajanje,...).F/DO uspešno obvladuje stresne situacije.F/DO zna v kritičnih situacijah poiskati in sprejeti pomoč

2. Moralna načela in vrednoteF/DO si oblikuje jasen sistem lastnih vrednot in moralnih načel. F/DO vse skavtske vrednote prepoznava kot dobre in jih vključuje v svoja načela.F/DO ob srečanju z drugačnimi in drugimi kulturami ustvarjalno premaguje predsodke in na to opozarja tudi druge.F/DO se zna opredeliti, kateri zakoni in pravila določeno (skavtsko) vrednoto spodbujajo in kateri ji nasprotujejo.F/DO pri svojih odločitvah upošteva vse zakone (cerkvene, državne, skavtske ...), ki se odločitve tičejo.F/DO zna presojati moralnost različnih dejanj, stališč, novinarskih prispevkov.

3. Osebnostne lastnosti (zaželene drže)F/DO odgovorno sprejema posledice svojega vedenja.F/DO išče kompromise. F/DO se zaveda posledic svojih svobodnih odločitev.F/DO drži dano besedo.F/DO svojo spolnost razvija v čistosti. F/DO sprejemata trud in napor kot sestavni del poti, ki vodi k notranjemu veselju.F/DO razume, da je tudi trpljenje smiselno in zmore v njem poiskati razloge za upanje in veselje.F/DO dejavno živi svoje poslanstvo.F/DO odkriva poklicanost imeti življenje in ga imeti v izobilju.F/DO išče smisel življenja tukaj in zdaj.F/DO razume kulturo in umetnost kot vir duhovnega bogastva.F/DO kritično presoja medijsko in družbeno dogajanje. F/DO svobodo živi kot vrednoto, zaveda se njenih omejitev in tudi drugim omogoča pravico do svobode.

DRUGI (odgovornost do drugih)1. Odnosi z drugimi:F/DO je zmožen vzpostavljati odnose medsebojnega zaupanja, sprejemanja in zvestobe.F/DO odkriva, da je ljubezen kot vzajemno darovanje drugemu najgloblji vzrok in razlog skupnega veselja.F/DO je pripravljen/a podarjati in sprejemati življenje.F/DO odkriva in sprejema spolne vloge.F/DO je sposoben/a pristnega prijateljstva.F/DO vzpostavi hvaležen odnos do staršev kot odrasla oseba.F/DO živi globok intimni odnos z osebo nasprotnega spola (če se za odnos z njo odloči).F/DO pozna svoje družbene vloge in ravna v skladu z njimi.F/DO ima željo po osamosvojitvi od staršev/skrbnikov in dela korake na poti tja.

2. Sprejemanje čustev drugih:F/DO sprejema čustvovanje drugih ljudi in se iz tega uči.F/DO prepoznava in se vživlja v čustva in občutke drugih ljudi (zmožnost empatije).F/DO se zna dobro vživeti v drugo kulturo.F/DO loči zdrav narodni ponos od negativnega in pretiranega, ki vodi v nacionalizem.F/DO živi odnos ljubezni do bližnjega v skladu s krščanskimi vrednotami.F/DO s spoštovanjem stopa v stik z drugačnimi od sebe.

3. Širša družba:F/DO kot odgovoren/a državljan/ka soustvarja dogajanje v lokalni in širši skupnosti.F/DO razvija in uporablja kulturo dialoga in demokracije, ki upošteva vsakega posameznika.F/DO je kritičen do medijskega dogajanja, ki obravnava odnose med ljudmi.F/DO nima predsodkov in negativnih čustev do drugih narodov.F/DO je sposoben/a navezati pristne stike in dejavno sodelovati s pripadniki drugih narodov in ob tem ohraniti svojo lastno narodno identiteto.F/DO se je pripravljen/a po svojih močeh udejstvovati v mednarodni razsežnosti skavtstva, mladinskega dela ter človekoljubnih, nevladnih in političnih organizacij.F/DO druge spodbuja za uresničevanje osebnih pravil ter zakonov države, Cerkve in drugih institucij.

BOG/CERKEV/NARAVA (odgovornost do Boga in narave)


38



1. Bog in sprejemanje vere F/DO veruje v Boga in ima oseben odnos z njim.F/DO v odnos z Bogom vstopa z rednim obhajanjem zakramentov.F/DO odnos z Bogom poglablja z vsakdanjo molitvijo in branjem Božje besede.F/DO s svojim življenjem pričuje za Boga.F/DO svoja čustva nadzoruje v luči vere.F/DO čustvena nihanja presega z odločitvijo za dobro zaradi Kristusa.F/DO v molitvi in služenju vztraja zaradi odločitve in ne na podlagi trenutnega razpoloženja.F/DO argumentirano zagovarja verske resnice.F/DO doumeva, da je vera v Kristusa najbolj trden vir notranjega veselja in optimizma. F/DO uporablja duhovni pogovor kot priložnost za medsebojno obogatitev.F/DO svoje versko prepričanje živi tudi v tujih deželah.F/DO redno prejema zakrament sprave kot pomoč pri svoji rasti. F/DO vsak dan opravi spraševanje vesti, naredi dober sklep. F/DO se trudi uresničevati svoje dobre sklepe.2. Cerkev F/DO kritično presoja dogajanje v Cerkvi. F/DO se trudi živeti v skladu z moralnim naukom Cerkve.F/DO si upa v javnosti argumentirano zagovarjati moralne vrednote Cerkve.3. Narava F/DO naravo sprejema in občuduje kot Božje delo in se počuti kot njen neločljiv del.F/DO v naravi in prek nje poglablja svoj odnos z Bogom.F/DO druge ljudi opozarja na ekološke probleme v svojem okolju.F/DO se zavestno prepušča govorici narave in se iz tega uči za svoje življenje.

4.2 Koraki osebnega napredovanja v veji PP

Na podlagi FIDO-ta (cilji skavtske vzgoje) smo postavili konkreten sistem osebnega napredovanja, ki poteka po KORAKIH. Obstajajo štirje osnovni koraki in dodaten korak (FIDO+) za vse tiste PP, ki si želijo in čutijo potrebo po »več«. Ker skavti ne vzgajamo samo za voditeljstvo, ampak tudi odgovorno državljanstvo, dodatni korak ni namenjen zgolj tistim, ki bodo postali voditelji, temveč tudi tistim, ki bodo svoje služenje nadaljevali v družbi (t.j. zunaj skavtskh vrst).

V spodnji razpredelnici je (za lažjo predstavo) skavtska pot v veji PP razdeljena na 4 KORAKE, ki naj bi jih PP dosegel v spodaj predvidenem času. Ker pa se je potrebno zavedati, da je vsak posameznik edinstven, so ti koraki le okvirno določeni. Prav tako so okvirno opredeljene značilnosti posameznega obdobja v veji PP in značilnosti mladostnikov, ki naj bi jih PP imeli pri določeni kronološki starosti. To pomeni, da bo en PP v prvem letu klana dosegel predviden 2. korak, PP, ki je bolj ambiciozen bo v drugem letu klana opravil že tretjega (lahko tudi do dva koraka v skavtskem letu), lahko pa da bo nekdo v svojem drugem letu klana osvajal šele prvi korak (npr. osebe s posebnimi potrebami, skavti, ki so se pridružili kasneje in še nimajo obljube).

Gre torej za predviden razvoj PP in opredelitev lastnosti, ki naj bi jih PP imeli v določenem obdobju. Smernice smo izdelali zato, da voditelj dobi splošen občutek, kakšen naj bi bil PP pri posameznem koraku in katere standarde naj bi dosegal. To bo voditelju namreč v veliko pomoč pri svetovanju PP glede izbire aktivnosti za dosego posameznega koraka (v nadaljevanju), pa tudi pri razumevanju potreb mladostnikov, njegovem vodenju in prepuščanju odgovornosti mladim.

Pomembno!

V razmislek voditelju/-ici...

V preteklih letih smo v veji PP organizirali delavnico, s pomočjo


Še enkrat naj poudariva, da je CELOTNA KNJIŽICA, pa tudi predlagan SISTEM OSEBNEGA NAPREDOVANJA, voditelju zgolj v pomoč in nikakor ne obveznost. V kolikor voditelju osebno spremljanje, preverjanje služenja in pregled nad napredovanjem njegovih PP ne povzroča težav, morda niti ni potrebe, da v svojo skupino uvaja nov, predlagani sistem. Bo pa vsak voditelj v knjižici gotovo našel kaj uporabnega. Kot že rečeno, sta knjižica (predvsem pa sistem napredovanja PP) nastala kot odgovor na potrebe klanovodij/noviciatovodij, ki so opažali, da imajo premalo informacij o izvajanju osebnega spremljanja in služenja. Izdelani sistem voditelju olajšuje delo, saj v okviru osebnega spremljanja hkrati preverja tudi PP-jevo služenje, po drugi strani pa tudi PP-jem (zaradi zunanjih znakov, t.j. našitkov) nudi boljšo predstavo o svojem osebnem napredovanju in vzpodbuja h kontinuiranem delu.

39



katere smo skušali ugotoviti mnenja voditeljev o omenjenem sistemu in poteku osebnega napredovanja (KORAKI). Bilo je veliko pozitivnih odzivov, so se pa seveda porajali tudi dvomi in pomisleki. Preberi povzetek omenjene delavnice in morebiti boš našel/-la tudi kakšen odgovor zase.

Delavnica »Sistem ON v veji PP«, 14.1.2004

1. Na vprašanje »Kaj ti pomeni izraz VEŠČINA?« so voditelji podali naslednje asociacije:

- vsakdo ima kakšno veščino, v kateri se lahko izkaže- gre za ponavljanje, ponotranjenje in rutinsko obvladovanje določene aktivnosti, človek pride

do tega sam- je usmerjena spretnost in se razlikuje od veščine do veščine- je spretnost, nekaj v čemer si dober- je dodelana sposobnost posameznika, da uporablja svoje talente- vse skupine: omogoča osebno napredovanje in služenje.

VEŠČINA je sposobnost / spretnost (skill), ki je lahko že delno prirojena in jo razvijamo, lahko pa se je tudi naučimo. Pri tem ne smemo misliti le na veščine, ki jih skavti pridobivamo v četi in zanje prejemamo našitke. Veščine potrebujemo tudi v vsakdanjem življenju. Npr. v menedžmentu je veščina komunikativnost, fleksibilnost, izdelava strateškega načrta za prodiranje na trg, ipd.

Tako tudi naši FIDO-ti odhajajo v svet, v katerem potrebujejo veščine, ki presegajo izvidniške (v smislu višje ravni izmenjave informacij z okoljem). Vendar pa tega preskoka ne morejo narediti sami (ali pa vsaj veliko težje). Zato bi jim morala prav veja PP omogočiti kontinuiran in postopen prehod iz IV veščin v življenjske (predvsem skozi služenje, osebno spremljanje).

V razmislek voditelju/-ici...

Ali misliš, ali voditelji svoje PP dovolj vzpodbujamo k osvajanju veščin, ki jih bodo potrebovali v življenju? Ali imaš kot klanovodja dovolj pripomočkov, s katerimi lahko spremljaš PP-jev osebnostni razvoj?

2. Argumenti ZA in PROTI postavljenemu sistemu ON:

ZA:

Dobra zunanja motivacija za PP (našitki). Sistematika na področju veščin, enotnost (skupna merila) na ravni ZSKSS. FIDO je izkušen na področjih, kjer bo deloval (koristi za življenje) Preverljivost takega načina dela (povratna informacija za voditelja, ki ve, na kateri stopnji se nahaja PP). Drži pa, da ima VSAK VODITELJ IMA SVOJA MERILA in je pravzaprav nomogoče povsem izenačiti zahtevnost posameznih korakov. PP se sami odločijo, ali bodo pristali na tako obliko napredovanja (prevzemanje lastne odgovornosti in rast PP-ja v njej). Orientacija in oporna točka za »sveže« voditelje PP (da vidijo, do kod morajo pripeljati svoje PP). Možnost večje povezave med klanovcem in klanovodjo (oz. osebnim spremljevalcem). Možnost večje povezave med voditelji na ravni Združenja (z uvedbo enotnega sistema se bo lažje pogovarjati o PP-jih, npr. »Jaz imam težave pri izvajanju 2. koraka, ali mogoče veš,...«).

PROTI: Prišlo bo do stigmatiziranja, razslojevanja med PP-ji Če pa pomislimo, imajo skavti tudi v četi različne vloge in osvajajo različne veščine, pa zaradi tega še ne prihaja do razslojevanja. Tudi IV je potrebno vzpodbujati k temu, da se lotijo neke veščine. Sistem temelji le na zunanji motivaciji (našitki), kaj pa notranja motivacija?


40



Lahko pride do rušenja skupnosti (ker se preveč poudarja vloga posameznika. Voditeljeva primarna naloga je, da skrbi za skupino in ohranja ravnotežje! Novi člani se ne bi znašli, pasivnim se ne bi dalo delati korakov. PP nihče ne sili, da morajo nujno delati po omenjenem sistemu. Je pa dobro PP vzpodbujati k temu načinu napredovanja. Kroj bi postal preveč kičast. Temu se lahko elegantno izognemo z ergonomičnim našitkom. Problem avtonomnosti in avtoritete voditelja (PP bi ga lahko prerasel v veščinah). To je lahko voditelju zgolj v čast! Ni vsak voditelj sposoben PP-jem ustrezno podajati ta sistem. Za to bomo poskrbeli z usposabljanji na tabornih šolah, v ta namen organiziranih delavnicah, literaturo, ipd.

..Morda ti ta trenutek ni povsem jasno, o čem je govora, zato za boljši občutek preleti spodnjo tabelo..

Pomembno!


Glede na to, da je nad predlaganim sistemom prevladalo navdušenje, je državno vodstvo veje PP prevzelo pobudo in se odločilo ZA izvajanje predlaganega sistema ON. Vedno so namreč pomisleki in vedno se lahko najdejo razlogi, zakaj neke stvari ne narediti. Če ne bomo tvegali, ne bomo nikoli vedeli in če ne bomo poskusili, ne bomo nikoli bogatejši za prenekatero spoznanje.

VODITELJ NAJ SVOJE PP VZPODBUJA K TEMU, DA SE ODLOČIJO ZA PREDLAGANI SISTEM NAPREDOVANJA, NIKAKOR PA JIH V TO NE MORE IN NE SME PRISILITI, SAJ JE VZGOJA SAMEGA SEBE LASTNA, PROSTOVOLJNA IN ODGOVORNA ODLOČITEV VSAKEGA POSAMEZNIKA.

41


KORAKI OSEBNEGA NAPREDOVANJA PPNOPP

16-17 let /integracija1. leto klana

17-18 let/participacija2. in 3. leto klana

18-20 let/participacija4. leto klana

20-21 let/animacijaZNAČILNOSTI

OBDOBJAPrehod v vejo PP (spremenjen

način dela)Sprejem v klan Ponavadi VELIK upad motivacije Odhod iz klana

SKUPNOST

Poudarek na skupnosti, najprej mora NOPP navezati stik s soskavti. Medsebojno spoznavanje in uvajanje v vejo PP.

Skupnost je za PP precej pomembna, PP se v njej dobro počuti.

Skupnost izgublja na pomenu, odpirati se navzven- druženje z drugimi stegi, spoznavanje drugih skavtov.

Skupnost postaja manj pomembna. Mlajšim PP je vzgled in jim pomaga, prevzame odgovornost za navduševanje mlajših od sebe, »hodi« ob voditelju.

POSA

MEZ

NIK

(po

4 to

čkah

B.P

.)

1. Skavtska znanja in ročne spretnosti- Tehnične skavtske veščine so večinoma osvojene, ponovitev in potrebna nadgradnja- v smislu uporabnosti (npr. NOPP izdela bivak, v katerem prespi- voditelj služi kot model, pokaže)- osvaja nova znanja, ki niso vezana le na skavtske aktivnosti2. Značaj - spozna pravila/zakone v klanu- duhovno šibki, iščejo svojo lestvico vrednot, precej usmerjeni nase3. Zdravje in telesna moč- navaja se na večjo telesno aktivnost (postopno premagovanje poti- najprej manj, nato vedno več)4. SLUŽENJE v družbi Spoznava služenje (najprej skupinsko služenje celotnega NOPP).

1. Skavtska znanja in ročne spretnosti- Tehnične skavtske veščine so večinoma osvojene, ponovitev in potrebna nadgradnja- v smislu uporabnosti se nadaljuje (voditelj že bolj prepušča delo PP)- osvaja nova znanja, ki niso vezana le na skavtske aktivnosti2. Značaj - intenzivno napreduje na področju značaja (se veliko sprašuje o sebi, življenje, postavlja zdrave temelje samozavesti...)3. Zdravje in telesna moč- navaja se na večjo telesno aktivnost (pot postaja daljša in zahtevnejša)4. SLUŽENJE v družbi Skupinsko in individualno služenje v župniji/sociali

MEDNARODNA izkušnja je super v tem obdobju,PROJEKT KLANA ZA CEL STEG ali NA DRŽAVNI RAVNI1. Skavtska znanja in ročne spretnosti- Tehnične skavtske veščine so osvojene in izdelane v smislu uporabnosti (predaja znanje mlajšim, sam izdela progo preživetja,..)- osvaja nova znanja, ki niso vezana le na skavtske aktivnosti2. Značaj - duhovno precej močen, ima že dobro izdelan sistem vrednot, se usmerja navzven, v širšo družbo, je kritičen.- odgovoren3. Zdravje in telesna moč- pot ni več problem, poudarek na služenju, usmerjanju navzven4. SLUŽENJE v družbi Služenje v veji + individualno služenje (kdaj pa kdaj tudi skupinsko) POUDAREK na sluežnju!!

1. Skavtska znanja in ročne spretnosti- tehnično skavtsko znanje je uporabno, sposoben je preživeti v naravi nekaj dni in vse dobiti iz nje=FIDO+-sposoben je izvesti aktivnost v skavtskem duhu2. Značaj - FIDO (izgrajena identiteta)3. Zdravje in telesna moč- brez težav premaguje hujše telesne napore in se zaveda,da je zdravo telo pomembno! FIDO4. SLUŽENJE v družbi Služi individualno v širši skupnosti in/ali v veji (če bo postal voditelj, se pripravlja na voditeljsko pot-usposabljanje; drugače pa se udejanja v družbi)

VLOGA VODITELJA

- poišče stik s četovodjo in se pozanima o vsakem posamezniku (kje se PP nahaja ta trenutek na 4 področjih po B.P.-ju)- vloga voditelja se v klanu nekoliko spremeni (voditelj je starejši brat, PP pomaga, da preklopijo na drug sistem. Prvo leto jim pokaže, kako se kaj počne-model (PP bolj vodeni), a kljub temu PREPUŠČANJE odgovornosti (da UBLAŽIMO znameniti padec!!)

Vedno več prepuščanja odgovornosti. PP delajo že zelo samostojno.

PP so sposobni večino stvari narediti brez voditelja (dovolj so navodila).

Voditelj PP pripravlja na odhod in je z njim v intenzivnem stiku. Popolna demokracija vodenja, saj se smatra, da naj bi bil PP že FIDO. Prijateljska raven odnosa, zmeraj bolj enakovredno. (priporočljiv skupen izhod s SKVOjem).

PP PREVZEMA INICIATIVO in je VODITELJU v OPORO.


POMEMBNOPREDVSEM MORA ZAČUTITI in SPOZNATI življenje v KLANU.

PREDVSEM SE MORA POČUTITI KOT DEL SKUPNOSTI (intenzivni medosebni odnosi), počasi pa se že usmerja navzven (k drugim- služenje)

PREDVSEM MORA ZAČETI SPOZNAVATI, ZAKAJ JE SKAVT (poudarek na SLUŽENJU drugim), OSEBNA rast.

PREDVSEM razmišlja in se ODLOČI o nadaljnji skavtski in življenjski poti in najde svoje mesto v skavtstvu/širši družbi.


43


1. KORAK

1. OBDOBJE: NOPP, 16.-17. let (glej značilnosti obdobja v razpredelnici)2. PREDLAGANE AKTIVNOSTI za osvojitev koraka: PP naj opraviti VSE OBVEZNE pogoje (poudarjena pisava) in vsaj eno dodatno aktivnost na posameznem področju.

Tabela 3Možni primeri (razvrščeni po štirih točkah B.P.-ja)

ZDRAVJE IN TELESNA MOČ ZNAČAJ SKAVTSKA ZNANJA IN

ROČNE SPRETNOSTI SLUŽENJE V DRUŽBI

PP se udeleži zimovanja in potovalnega tabora. Pri tem na pot vzame le to, kar resnično potrebuje.

PP celo leto prihaja na srečanja TOČNO. Če zamudi (ali izostane), se pravočasno opraviči.

PP zna molitev veje PP na pamet in razume njen pomen.

PP sodeluje pri večjem skupinskem služenju noviciata (klana)-npr. miklavževanje in drugi prazniki, priprava in izvedba velike igre za VV, čistilna akcija, ipd.

PP si zada en cilj na telesnem področju, ki mu bo v rast (npr. osvojitev Triglava…)*glej predloge aktivnosti!

PP celo leto odgovorno opravlja določeno nalogo v noviciatu/klanu (npr. skrbi za uvodno molitev, igre na srečanjih, glasbo, obveščanje, blagajno, itd).

PP sodeluje pri pripravi enega srečanja noviciata (klana) ali sodeluje pri pripravi enega izhoda noviciata (klana).

PP tekom leta opravlja vsaj eno nalogo s področja »služenje«, (npr. PP se pridruži rednim bralcem Božje besede). *glej predloge aktivnosti!

PP opravi vsaj eno nalogo na področju značaja (natančneje s področja ODGOVORNOST do SEBE, npr. razišče svoje vrednote, si postavi lestvico vrednot in se trudi po njej živeti). *glej predloge aktivnosti!

PP opravi vsaj eno nalogo s področja »skavtska znanja in ročne spretnosti« (npr. se nauči igrati na inštrument). *glej predloge aktivnosti!

PP opravi vsaj eno nalogo na področju značaja (natančneje s področja BOG/CERKEV/NARAVA, npr. v vsakdanjik vključi redno jutranjo in večerno molitev). *glej predloge aktivnosti!

* Ponekod zaradi pomanjkanja voditeljev NOVICIATA ne prakticirajo. IV gre tako direktno v klan. Na take skavte mora biti klanovodja še posebej pozoren in mora poskrbeti, da se bodo v klanu počutili sprejete (morda jih zaupati v »varstvo« najstarejših PP- bodočih odhodnikov).

Za vse 4 korake velja, da na področju SKAVTSKIH znanj in ROČNIH spretnosti (tipične skavtske veščine, ki so povzete v Priročniku za življenje v naravi) velja še posebna pozornost. Na vseh stopnjah naj PP znanje s tega področja nadgrajujejo v smislu uporabnosti in jih redno vključujejo v vse aktivnosti klana/noviciata (za lažjo predstavo, katere spretnosti naj bi PP na posamezni stopnji obvladali, glej zgornjo razpredelnico).


2. KORAK

1. OBDOBJE: Prvo leto klana, 17.-18. let (glej značilnosti obdobja v razpredelnici)2. PREDLAGANE AKTIVNOSTI za osvojitev koraka: PP naj opraviti VSE OBVEZNE pogoje

(poudarjena pisava) in vsaj DVE dodatni aktivnosti (ali pa eno, če je le-ta zelo zahtevna) na posameznem področju. Težavnost izbranih aktivnosti naj bo večja kot pri prvem koraku, predvsem v smislu postavljanja nalog, ki jih PP izpolnjuje daljše časovno obdobje).




PP si tekom leta zada DVA cilja na telesnem področju, ki mu bosta v rast (npr. PP se nauči en nov šport).*glej predloge aktivnosti!

PP opravi vsaj eno nalogo na podpodročju ODGOVORNOST do SEBE, npr. se trudi govoriti resnico v vsakem trenutku). *glej predloge aktivnosti!

PP v paru ali sam pripravi del potovalnega tabora (prevzame pot/prenočišča, idr.)

PP sodeluje pri skupinskem služenju klana.

PP opravi vsaj eno nalogo na podpodročju ODGOVORNOST do DRUGIH, npr. svojim staršem bom vsak teden pripravil drobno pozornost). *glej predloge aktivnosti!

PP organizira izhod klana (a ne programsko) ali organizira neformalno druženje klana ali v paru oz. sam pripravi eno srečanje klana.

PP celo leto opravlja skupinsko in/ali individualno služenje (v sociali/župniji) in piše dnevnik služenja, npr. inštruira mlajšega skavta, ki mu šola dela preglavice). *glej predloge aktivnosti!

PP opravi vsaj eno nalogo na podpodročju ODGOVORNOST do BOGA/CERKVE/NARAVE npr. se udeleži duhovnih vaj. *glej predloge aktivnosti!

PP si izbere vsaj eno nalogo s podpodročij UČENJE, ODNOS DO ŠOLE/PROSTEGA ČASA/USTVARJALNOST.*glej predloge aktivnosti!

PP naveže stik vsaj z enim drugim klanom.PP redno obiskuje srečanja KLANA.


45



3. KORAK

1. OBDOBJE: Drugo in tretje leto klana, 18.-20. let (glej značilnosti obdobja v razpredelnici)2. PREDLAGANE AKTIVNOSTI za osvojitev koraka: PP naj opraviti VSE OBVEZNE pogoje

(poudarjena pisava) in več zahtevnejših dodatnih aktivnosti na posameznem področju. Težavnost izbranih aktivnosti naj bo večja kot pri prvem in drugem koraku, predvsem v smislu postavljanja nalog, ki so vedno bolj vezane na utrjevanje posameznikovih vrednot, odnosa do širše družbe, presojanja medijskega dogajanja, ipd.




PP sodeluje v ekipi na nacionalnem športnem turnirju za PP (Berkmandelc, Mrest, ipd) IN/ALI** PP se udeleži planinskega ali kakega drugega tabora, kjer je poudarek na telesnih aktivnostih (smučanje, gorništvo, plavanje, itd).

PP opravi eno ali več nalog na podpodročju ODGOVORNOST do SEBE, predvsem v smeri obvladovanja lastnih čustev, utrjevanja lastnih vrednot, kritičnega presojanja družbenega/medijskega dogajanja). *glej predloge aktivnosti!

PP je član ene projektne skupine (tropa) na ravni klana IN/ALI** stega, npr. pripravi pot preživetja za drugo vejo/steg, sodeluje pri Lučki miru, ipd.

PP dve leti opravlja individualno služenje (drugo leto klana v sociali/tretje v veji) in piše dnevnik služenja.***

PP (v dveh letih) sprejme in izpelje najmanj DVA cilja na telesnem področju, ki mu bosta v rast, npr. PP se zaveda svojih slabih navad (alkohol, cigareti, sladkarije, itd) in se jih trudi načrtno zmanjšati.*glej predloge aktivnosti!

PP opravi eno ali več nalog na podpodročju ODGOVORNOST do DRUGIH, predvsem v smeri sprejemanja drugih, delovanja v širši družbi). *glej predloge aktivnosti!

PP poglobi svoje znanje o skavtstvu (svetovno skavtstvo, življenje B.P.-ja, struktura ZSKSS, ipd) in svoje ugotovitve predstavi na srečanju klana.

PP pomaga kot prostovoljec na letovanju (prizadetih, otrok s slabimi ekonomskimi razmerami, ostarelih, ipd). Primer: letovanje društva Mavrica, Vera in luč, Sonček, ipd. ALI/IN**PP sodeluje pri tehnični in/ali programski pripravi DSV/SZ/stegovih obletnic in drugih projektov/…

PP opravi eno ali več nalog na podpodročju ODGOVORNOST do BOGA/CERKVE/NARAVE, predvsem v smeri poglabljanja lastne vere, presojanja dogajanja v Cerkvi, ipd. *glej predloge aktivnosti!

PP ima mednarodno izkušnjo (seminar, tabor v tujini) IN /ALI** PP se udeleži večdnevne aktivnosti za vejo PP na državni ravni (PreŽivi, Žmohtarija, seminarji za PP, ipd).

PP redno obiskuje srečanja KLANA.

PP si izbere vsaj eno nalogo s podpodročij ODNOS DO ŠOLE/POKLICA/ in UČENJE, npr. se pozanima o treh njemu najbližjih smereh šolanja in jih predstavi svojim vrstnikom v klanu, se nauči en tuj jezik, ipd)*glej predloge aktivnosti!

** PP opravi eno izmed obeh možnosti, lahko pa tudi obe.*** Glej priporočila o služenju klanovcev v veji VV in IV na strani 17.


46



4. KORAK (dve možnosti): FIDO in FIDO+ (naloge za FIDO+ niso vezane zgolj na voditeljstvo problem, da voditelji preveč vzgajamo samo za voditelje!!). FIDO+ je zelo dober skavt, ki se mu našitek izroči na državni ravni (vsakoletni dogodek za vse PP). PP naj opraviti VSE OBVEZNE pogoje (poudarjena pisava) in več zahtevnejših dodatnih aktivnosti na posameznem področju. Težavnost izbranih aktivnosti naj bo večja kot pri prejšnjih treh korakih, predvsem v smislu postavljanja nalog, ki so vedno bolj vezane na utrjevanje posameznikovih vrednot, odnosa do širše družbe, presojanja medijskega dogajanja, pripravljanja na skorajšnji odhod, mentorstva mlajšim PP.

1. OBDOBJE: četrto leto klana, 20.-21. let (glej značilnosti obdobja v razpredelnici)2. PREDLAGANE AKTIVNOSTI za osvojitev koraka:




PP celo leto napreduje na zadanem (precej zahtevnem) cilju (npr. pretekel bo maraton-trenira celo leto, se povsem odpove slabim navadam, se loti športa, ki mu nikoli ni bil všeč ali mu ni ležal, ipd). *glej predloge aktivnosti!

PP redno obiskuje srečanja KLANA

PP je projektni vodja izbranega projekta na ravni klana IN/ALI**je močna opora voditeljem pri organizaciji projekta na ravni stega (prevzame odgovorno nalogo in jo korektno izvede)

Za bodoče voditelje: PP opravlja stalno služenje v veji ter kreativno pripravlja in izvaja skavtske aktivnosti (slednjih ne načrtuje sam, saj še nima vpogleda v skavtsko metodo, jo pa čuti), temveč s pomočjo voditeljev. Če je le mogoče, se udeleži zimovanja in/ali tabora veje, v kateri služi.

PP je vodja ekipe za mali nogomet, košarko, odbojko, ipd., ki sodeluje v nacionalnem športnem turnirju za PP (Berkmandelc, Mrest, ipd).

PP opravi eno ali več nalog na podpodročju ODGOVORNOST do SEBE, predvsem v smeri razmišljanja o lastni prihodnosti). *glej predloge aktivnosti!

PP s pomočjo DA-ja ali voditelja pripravi in izvede katehezo v klanu.

Nadaljevanje skavtske poti v družbi: PP opravlja stalno individualno služenje v sociali/župniji/širši družbi ter razmišlja o tem, kako bo svoje služenje nadaljeval po odhodu iz klana.

PP opravi eno ali več nalog na podpodročju ODGOVORNOST do DRUGIH, predvsem v smeri sprejemanja drugih, delovanja v širši družbi). *glej predloge aktivnosti!

Za bodoče voditelje: PP se udeleži TŠ POTA.Za služenje v družbi: PP se udeleži seminarja/izobraževanja v zvezi z njegovim bodočim prostovoljstvom.

PP je eden izmed organizatorjev letovanja (prizadetih, otrok s slabimi ekonomskimi razmerami, ostarelih, ipd) IN/ALI** se udeleži delovnega tabora v tuji državi (npr. Bosni), kjer je poudarek na fizičnem delu (npr. obnova med vojno/potresom porušenih stanovanj).

PP opravi eno ali več nalog na podpodročju ODGOVORNOST do BOGA/CERKVE/NARAVE, predvsem v smeri poglabljanja lastne vere, presojanja dogajanja v Cerkvi, ipd. *glej predloge aktivnosti!

PP si izbere vsaj eno nalogo s podpodročja POZNAVANJE ZAKONOV različnih skupnosti in sodelovanje pri oblikovanju le-teh*glej predloge aktivnosti!

PP bdi nad mlajšimi PP in jim služi kot zgled, saj na tej stopnji postaja FIDO.

** PP opravi eno izmed obeh možnosti, lahko pa tudi obe.


47



4. KORAK: FIDO+

1. OBDOBJE: četrto leto klana, 20.-21. let (glej značilnosti obdobja v razpredelnici)2. PREDLAGANE AKTIVNOSTI za osvojitev koraka: stopnja FIDO+ je namenjena klanovcem, ki kažejo veliko navdušenje nad skavtsvom, dosegajo izjemne dosežke in so zelo motivirani, vedno pripravljeni in so zelo aktivni na ravni klana/stega/ZSKSS/širše. Kažejo dobro držo vrednot in si so ambiciozni. Podeljevanje našitka FIDO+ se ob koncu vsakega skavtskega leta izvaja na državni ravni.




PP je sposoben preživeti vsaj 2 dni v naravi in vse dobiti iz nje.

PP redno obiskuje srečanja KLANA.

PP prevzame odgovornost za organizacijo mednarodne skavtske izmenjave ALI je odgovoren pri kakem drugem obsežnem in zahtevnem projektu na ravni STEGA/ZSKSS/širše družbe.

PP organizira odmevno dobrodelno akcijo na ravni stega/Združenja oz. na lokalni/državni ravni.

PP se (s soskavti) za vsaj en teden odpravi na daljše samostojno organizirano kolesarjenje/hojo po tujini in nato pripravi potopisno predavanje na ravni stega oz. širše IN/ALI** PP opravi tečaj za vaditelja kateregakoli športa IN/ALI** PP je vodja ekipe za mali nogomet, košarko, odbojko, ipd., ki sodeluje v nacionalnem športnem turnirju za PP (Berkmandelc, Mrest, ipd).

PP je odgovoren, izžareva navdušenje nad skavtstvom, je aktiven na različnih podorčjih in ima izdelano samopodobo in deluje v skladu s svojimi vrednotami. Je zgled mlajšim skavtom in v veliko oporo voditelju.

PP si izbere vsaj ZAHTEVNO nalogo s področja »SKAVTSKA ZNANJA in ROČNE SPRETNOSTI*glej predloge aktivnosti

PP se za mesec dni udeleži misijona v tuji državi IN/ALI** je vsaj mesec dni polno »zaposleni« prostovoljec v komuni/varni hiši/prevzgojnem domu, oz. pokaže izjemen trud na tem področju v kateri drugi obliki.

PP celo leto napreduje na zadanem (precej zahtevnem) cilju (npr. pretekel bo maraton-trenira celo leto, se povsem odpove slabim navadam, se loti športa, ki mu nikoli ni bil všeč ali mu ni ležal, ipd). *glej predloge aktivnosti!

** PP opravi eno izmed obeh možnosti, lahko pa tudi obe.


48



4.3 Nabor predlaganih aktivnosti, razvrščene v 4 točke B.P.-ja

Za vsako področje je naštetih nekaj aktivnosti (ki so postavljene na osnovi ciljev FIDO, razvrščenih v 4 točke B.P.-ja (glej stran 34), ki jih PP osvaja tekom bivanja v noviciatu/klanu. Voditelj naj PP vzpodbuja k snovanju LASTNIH PREDLOGOV, pri čemer pa naj zahtevnost izbrane aktivnosti prilagaja posameznikovim sposobnostim. Naloga naj bo za PP ravno pravšnji izziv (ne pretežka, ne prelahka), voditelj pa naj PP pri odločanju za posamezno aktivnost pomaga.

Pred dokončno odločitvijo za izbor aktivnosti naj se voditelj prepriča, da je le-ta v skladu s cilji FIDO. Priporočljivo je, da se voditelj opre na (sicer intuitivno) postavljene standarde (najdeš jih v tabeli KORAKI OSEBNEGA NAPREDOVANJA PP na straneh 41-46).

Zdravje in telesna moč:

1. Vsako jutro bom posvetil 10 minut jutranji telovadbi. 2. Vsak dan bom pretekel dva kilometra. 3. Vsak teden bom šel dvakrat na fitnes. 4. Splezal bom na Triglav ali kakšen drug zahtevni vrh (lahko tudi v tujini). 5. Prehodil bom slovensko planinsko transverzalo. 6. Pretekel bom maraton 42 kilometrov. 7. Prekolesaril bom pot od xx do xx in nazaj (poljuben kraj) 8. Prekolesaril bom slovensko kolesarsko transverzalo. 9. Z rolerji bom prevozil pot od xx do xx in nazaj. 10. Preplaval bom Blejsko jezero (do otoka in nazaj). 11. Preveslal bom Bohinjsko jezero. 12. Presmučal bom Pohorje.12. Naučil se bom nov šport ali šport, ki mi ni bil nikoli blizu (smučanje, squash, jahanje konja, (latinsko- ameriški) ples, ipd).13. Na potovalni tabor bom vzel samo to, kar bom na poti resnično potreboval (hrana/obleka/potrebščine).14. Postil se bom x dni. 15. PP preuči in oceni svojo prehrano in druge življenjske navade (spanje, ukvarjanje s športom, izraba prostega časa), naredi načrt sprememb (v smeri bolj zdravega življenja) ter ga začne izvajati. (2. korak)16. Izboljšal bom svoje prehranjevalne navade.17. Skušal bom omejiti konzumacijo škodljivih hranil/pijač.18. PP ovrednoti svoj odnos do lastnega telesa in v primeru težav poišče strokovno pomoč, s pomočjo katere bo izboljšal telesno samopodobo (1 korak)

Skavtska znanja in ročne spretnosti:

1. KONKRETNA znanja in veščine:Cerkev 1. Preizkusil bom različne načine osebne molitve. 2. Preizkusil bom različne molitve v različnih okoljih Cerkve (npr. v različnih molitvenih gibanjih, redovnih skupnostih ...) 3. Naučil se bom moliti ob Božji besedi (Svetem pismu). 4. Sistematično se bom lotil branja Sv. Pisma in si podčrtal misli/zgodbe/psalme, ki me najbolj nagovarjajo. 5. Vsak dan bom prebral odlomek iz sv. Pisma in ga skušal z dobrim delom prenesti v vsakdanje življenje.6. Spoznal bom vsaj tri različne stile duhovnosti (npr. taizejski, jezuitski, salezijanski, frančiškanski). 7. V svoji sobi si bom uredil duhovni kotiček, ki me bo vsak dan spominjal na Gospodovo navzočnost. Narava1. Naučil se bom ločevati vsaj 5 vrst ptičjega petja.2. Naučil se bom kuhati na žerjavici.3. Pozanimal se bom o najmanj 10 zdravilnih rastlinah in njihovih zdravilnih učinkih ter uporabi.4. Prebral bom Priročnik za življenje v naravi in utrdil področje, ki ga ne obvladam. 5. Naučil se bom narediti zimski bivak, ipd (neskončno možnosti- pridobivanje praktičnega skavtskega znanja, znanja s področja živali in rastlin (za skavta zelo pomembno področje, ponavadi se jih utrjuje skozi »predstavitve« in »prakticiranje« na srečanjih, izhodih in taborih noviciata/klana)6. Preučil bom negativne posledice globalnega segrevanja in jih predstavil na srečanju noviciata/klana.7. Več tednov zapored bom opazoval vreme in se (s pomočjo virov) pozanimal o napovedovalcih dobrega/slabega vremena.8. Opazoval bom zvezde in se s pomočjo zvezdne karte naučil poimenovati ozvezdja.elektronska oblika knjižice na strani http://veja-pp.skavt.net/samovzgoja

49



Kultura1. Raziskal bom kulturno dediščino našega kraja (ali katere drugega kraja, države). 2. Raziskal bom literarno dejavnost v naši občini (ali državi).

Družba1. Raziskal bom politične interese strank v naši občini/državi. 2. Raziskal bom življenjske navade mladih v naši občini/državi. 3. Spoznal bom različne organizacije in institucije, ki se ukvarjajo z mladimi. 4. Preučil bom delovanje demokracije in svojo vlogo kot državljana/-ke.5. Trudil se bom čim bolj negovati slovenski jezik (odpravljanje slovničnih napak v besedilu, manjša uporaba pogovornih izrazov, tujk, vzpodbujanje drugih k odgovorni uporabi slovenskega jezika, ipd).6. Preveril in dopolnil bom svoje poznavanje državnih simbolov.7. Poglobil se bom v zgodovino Slovencev in soskavtom predstavil zanimivosti (lahko v obliki kviza, ipd).

Odnosi, dom, družina1. Naučil se bom likati perilo (oz. drugih gospodinjskih opravil)2. Proučil bom pogoje za ustvarjanje družine (zrel partnerski odnos, gmotno stanje, poklicanost,…)

Zdravje1. Pozanimal se bom o najpogostejših ne/nalezljivih boleznih in načinih, kako jih zdraviti.2. Pozanimal se bom o najpogostejših poškodbah in načinih, kako jih preprečiti/zdraviti.3. Opravil bom tečaj prve pomoči.

Druge kulture1. Navezal bom stike z zamejskimi Slovenci.2. Pred potovanjem v tujo državo se bom pozanimal o njenih naravnih znamenitostih, kulturi, navadah, jeziku, itd.

2. UČENJE:1. Naučil se bom uporabljati vsaj 5 novih (in učinkovitih) metod učenja in mišljenja.2. Udeležil se bom enega mladinskega tabora (na primer raziskovalnega, ekološkega, astronomskega).3. Udeležil se bom tečaja govorništva in javnega nastopanja. 4. Udeležil se bom šole za animatorje. 5. Svoje nastopanje pred ljudmi bom treniral v dramski skupini. 6. Poučil se bom, kako je potrebno brati, poslušati, gledati,... medije. 7. Udeležil se bom seminarja o medijih. 8. Spremljal bom poročila dveh različnih radijskih postaj in jih med seboj kritično primerjal.

3. ODNOS DO ŠOLE/POKLICA/PROSTEGA ČASA1. Opravil bom vse šolske (študijske) obveznosti, ki že dolgo čakajo name. 2. Poiskal in obiskal bom vsaj 5 oseb, ki opravljajo poklic, kakršnega želim opravljati tudi sam. 3. Spoznal bom vsaj deset različnih poklicev in jih predstavil skavtom našega stega. 4. Poiskal bom vsaj kakšno novo spoznanje s področja mojega dela (poklica). 5. Udeležil se bom tečaja dodatnega usposabljanja z mojega poklicnega področja. 6. Zavestno se bom soočil z vprašanjem o moji življenjski poklicanosti. 7. Svoj prosti čas bom skušal čim bolj aktivno izkoristiti (manj sedenja pred TV, manj računalniških iger in več gibanja v naravi, ukvarjanja s konjički).

4. USTVARJALNOST1. Sodeloval bom v fotografskem, likovnem ali literarnem natečaju. 2. Napisal bom pesniško zbirko ali prozno besedilo.3. S pomočjo umetniške govorice (likovne, glasbene, igralske...) bom klanu predstavil vsaj pet temeljnih skavtskih vrednot.4. Pozanimal se bom o tehnikah risanja/kaligrafije/slikanja/slikanja na svilo/kiparstva/... in skušal ustvariti izdelek.5. Napisal bom stegov skavtski priročnik.


50



5. PROJEKTNO IN TIMSKO DELO 1. Organiziral bom skavtski kviz (za VV, IV ali PP). 2. Organiziral bom tečaj orientacije. 3. Organiziral bom tečaj igranja inštrumenta, ki ga obvladam. 4. Organiziral bom tečaj risanja na svilo. 5. Ustanovil bom skavtsko dramsko skupino. 6. Pripravil bom eksperimentalno popoldne za VV ali IV. 7. Pripravil bom molitveno srečanje našega klana. 8. Prevzel bom odgovornost za pripravo uvodnih in/ali zaključnih molitev na naših srečanjih klana. 9. Pomagal bom pri postavitvi internetne strani našega stega.10. Naredil bom intervju z znano medijsko osebo v naši župniji in ga objavil v glasilu stega. 11. Povezal se bom z radijsko ali televizijsko hišo in jih sproti obveščal o skavtskem dogajanju.

6. POZNAVANJE ZAKONOV RAZLIČNIH SKUPNOSTI in sodelovanje pri OBLIKOVANJU le-teh 1. Seznanil se bom z možnostmi, ki jih imam na razpolago za vplivanje na spremembe slovenske zakonodaje. 2. Spodbudil bom vse PP našega klana, da bomo sestavili pravila klana. 3. Naučil se bom deset skavtskih zakonov. 4. Naučil se bom deset Božjih in pet cerkvenih zapovedi. 5. Naučil se bom temeljnih načel, ki jih zagovarja slovenska ustava. 6. Spoznal bom temeljne značilnosti pravnega reda Republike Slovenije. 7. Seznanil se bom z mednarodno konvencijo o človekovih pravicah. 8. Prebral bom etični kodeks enega poklicnega združenja (na primer etični kodeks pedagogov, zdravnikov, psihologov). 9. Prebral bom pravila (konstitucije) ene redovne skupnosti. 10. Naučil se bom osnovnih pravil celostnega moralnega presojanja in odločanja.

Značaj:

JAZ (odgovornost do sebe)1. Lastna čustva in soočanje s težavami1. Opisal bom vsaj 15 različnih čustev in jih predstavil vsaj še enemu skavtu iz našega klana. 2. Za vsaj sedem različnih čustev bom raziskal, kakšen pomen imajo v mojem življenju. 3. Preizkusil bom vsaj tri nove načine konstruktivnega obvladovanja svojih čustev. 4. Prebral bom kakšno knjigo o neverbalni govorici telesa. 5. V svoje vsakdanje življenje bom vključil vsaj kakšno preventivno dejavnost, ki me bo varovala pred posledicami stresne preobremenjenosti. 6. Naučil se bom vsaj tri nove načine konstruktivnega reševanja konfliktov. Moralna načela in vrednote 1. Raziskal bom svoje želje in sestavil prioritetno lestvico svojih želja. 2. Sestavil bom osebno lestvico temeljnih moralnih načel in jo uresničeval v vsakdanjem življenju. 3. Raziskal bom svoje vrednote in sestavil prioritetno lestvico svojih vrednot. 4. Raziskal bom, kakšne želje mi poskušajo vsiliti ekonomsko propagandna sporočila. 5. Presodil bom moralno naravnanost treh TV oddaj (ali radijskih oddaj, knjig, časopisnih člankov...). 6. Poiskal bom 10 razlogov, čemu je dobro uresničevati deset Božjih zapovedi. 7. Poiskal bom 15 razlogov, čemu je dobro uresničevati skavtske zakone. 8. Poiskal bom vsaj pet stvari, ki me bodo spodbujale, da bom v življenju bolj dosledno uresničeval skavtske zakone. 9. Presodil bom moralnost kajenja in se o tem pogovoril še z drugimi PP. 10. Presodil bom moralnost pijančevanja in se o tem pogovoril še z drugimi PP. 11. Presodil bom moralnost življenja na koruzi in se o tem pogovoril še z drugimi PP. 12. Presodil bom moralnost svojega odnosa do slovenske države. 13. Vsak večer bom obnovil skavtske zakone in preveril, kako sem jih ta dan uresničeval. 14. Raziskal bom, na kakšne načine moji prijatelji / starši / učitelji / presojajo, kaj je dobro in kaj je slabo. 15. Razmislil bom, kakšnim moralnim načelom sledim v domači družini in jih dopolnil oziroma popravil, da bodo postala bolj skladna s skavtskimi zakoni. 16. Zapisal bom svoje kriterije razločevanja med dobrim (moralnim) in slabim (nemoralnim) ter jih primerjal s Kristusovimi kriteriji.


51



Osebnostne lastnosti

1. Poiskal bom vsaj deset stvari, ki me v življenju resnično spodbujajo. 2. Poiskal bom vsaj 25 razlogov, zaradi katerih sem vesel, da sem to, kar sem. 3. Poiskal bom modrega in zaupnega človeka ter se z njim pogovoril o svojem (ne)sprejemanju samega sebe. 4. Seznanil se bom z načrtovalnimi koraki in naredil načrt za vsaj en svoj življenjski projekt. 5. Naredil bom načrt svoje študijske in/ali poklicne kariere. 6. Naredil in uresničil bom načrt osvajanja skavtske vrednote, ki mi zdaj ni najbolj blizu. 7. Trudil se bom govoriti resnico v vsakem trenutku. 8. Nalogo, ki jo bom prevzel, bom odgovorno izpeljal do konca. 9. Vztrajal bom, čeravno na določenem področju ne bom takoj dosegel uspeha.10. Ne bom opravljal za hrbtom.

DRUGI (odgovornost do drugih)1. Odnosi z drugimi 1. Dokazal ali ovrgel bom trditev: Čustva niso dobra in slaba. Take so le naše reakcije nanje. 2. Raziskal bom morebitne razlike v izražanju čustev med moškimi in ženskami. 3. Poučil se bom o različnih oblikah komunikacije z drugimi ter jih predstavil vsaj še dvema PP. 4. Poiskal bom vsaj 15 različnih možnosti, s katerimi lahko prijatelju pokažem, da ga imam rad. 5. Svojim najboljšim prijateljem bom vsak teden pripravil kakšno drobno pozornost. 6. Prijatelju bom odpustil zamero, ki že dolgo ruši najin medsebojni odnos. 7. Prebral bom kakšno knjigo o partnerskem odnosu. 8. Udeležil se bom šole za zakon. 9. Poučil se bom, kaj ohranja partnerski odnos živ, zanimiv, privlačen... 10. Poučil se bom o vlogi spolnosti v medčloveških odnosih. 11. Vsak teden se bom vsaj tri ure pogovarjal s svojim partnerjem. 12. S svojimi starši se bom pogovoril, kako so oni gradili svoj partnerski odnos v mladosti. 13. Svojim staršem bom vsak teden pripravil drobno pozornost.

2. Sprejemanje čustev drugih1. Zbral bom vsaj deset odlomkov iz različnih literarnih del, ki opisujejo posameznikovo doživljanje in/ali izražanje (različnih) čustev.2. Organiziral bom delavnico na temo »Izražanje in obvladovanje čustev«. 3. Organiziral bom delavnico na temo »Reševanje medsebojnih konfliktov«. 4. Organiziral bom delavnico na temo »Učinkovita medsebojna komunikacija«.5. Prebral bom kakšno knjigo o težavah, s katerimi se srečujejo starši odraščajočih mladostnikov.

3. Širša družba 1. Navezal bom stike vsaj še s tremi PP iz drugih klanov v Sloveniji. 2. Navezal bom stike vsaj z dvema skavtoma iz tujine.

BOG/CERKEV/NARAVA1. Bog in sprejemanje vere

dan 1. V svoj vsakdanjik bom vključil redno jutranjo in večerno molitev. 2. V svoj vsakdanji način življenja bom vključil redno molitev pred in po jedi. 3. Vsak dan bom za naše skavte zmolil eno Zdrava Marijo. 4. Vsak dan bom 15 minut posvetil branju, premišljevanju in molitvi ob Božji besedi (Svetem pismu). 5. Vsak večer bom Gospodu izročil minuli dan, se mu zahvalil za vse darove ter ga prosil odpuščanja. teden 6. Vsako soboto zvečer bom pol ure časa posvetil duhovni pripravi na nedeljsko sveto mašo. 7. Vsak teden bom eno uro preživel v tišini (puščavi). 8. Poleg nedeljske sv. maše se bom sv. maše udeležil vsaj še enkrat med tednom. mesec 9. Vsak mesec bom pristopil k zakramentu sprave. 10. Vsak mesec bom eno popoldne posvetil mesečni duhovni obnovi. 11. S svojimi prijatelji/družinskimi člani se bomo vsak mesec za eno uro zbrali k skupni molitvi. elektronska oblika knjižice na strani http://veja-pp.skavt.net/samovzgoja

52



leto 12. Vsaj enkrat na leto se bom udeležil duhovnih vaj. 13. Udeležil se bom romanja v kako znano Božje svetišče. 14. S svojimi prijatelji bom poromal po poteh našega blaženega Antona Martina Slomška. 15. Poiskal bom svojega duhovnega spremljevalca, ki me bo spremljal pri moji duhovni rasti. 16. Ko se bova srečevala s partnerjem, bova nekaj najinega skupnega časa posvetila molitvi.

2. Cerkev1. Vključil se bom v teološko pastoralno šolo.

3. Narava1. Začel bom ločevati odpadke in k temu vzpodbujal tudi svojo družino/prijatelje/znance.2. Županu bom poslal peticijo (s čim več podpisi krajanov) z željo, da bi v naš kraj pripeljali zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.

Služenje v družbi:

1. Navezal bom stike z osebo, ki ima težave z vključevanjem v družbo (npr. z otrokom s posebnimi potrebami, z invalidom, z ostarelim človekom, z mladostnikom v prevzgojnem zavodu, z zapornikom ...) 2. Spoznal in obiskal bom vsaj dve javni ustanovi (zavoda, organizaciji), ki se ukvarjata s socialno pomočjo. 4. Vključil se bom v kakšno karitativno dejavnost. 5. Organiziral bom dobrodelno akcijo za pomoči potrebne. 6. Navezal bom stike z osebo ali družino, ki je v širši skupnosti nesprejeta, izključena. 7. Pridružil se bom bralcem Božje besede pri župnijskih mašah. 8. Ljudi v širši skupnosti (prijatelje, sošolce, neverne,...) bom vzpodbujal in jih navduševal nad prostovoljnim delom. 9. Vsak dan bom doma naredil vsaj eno stvar, za katero me starši niso posebej prosili. 10. Inštruiral bom enega VV (ali IV ali PP), ki mu šola povzroča preglavice.11. Postal bom stalni dopisnik Skavtiča.12. Predlogi s starni PP zelo zaželeni.

Za več idej glej še poglavje o služenju na strani 14.

+ beleženje dosežkov! (PP ima svojo knjižico, ali pa jo ima voditelj ali oba) v bodoče bi se lahko izdelaleknjižice!


53



5.0 ZAKLJUČEK IN PRILOŽNOSTI

V PRIHODNOSTI bi lahko imeli PP svojo KNJIŽICO OSEBNEGA NAPREDOVANJA, ki bi jo dobili na sprejemu v klan in bi jo vzeli ob odhodu iz klana. V njej bi bile zapisane stvari, ki jih je PP dosegel in področja, na katerih je zrasel. Glede na to, da se je na ravni vseh treh vej poenotila delitev skavtske vzgoje po štirih točkah B.P.-ja, ideja o tem, da bi nastala skupna knjižica osebnega napredovanja za obdobje od obljube do odhoda iz klana, sploh ni odveč. Voditelji bi na ta način skavta spremljali skozi vsa leta skavtstva, s čimer bi se izboljšala informiranost voditeljev pri prehodu iz mlajše v starejšo vejo, povečala pa bi se verjetno tudi motivacija samih skavtov.

Zaenkrat naj si vsak voditelj izdela svoj zvezek oz. beležnico, s pomočjo katere bo spremljal svoje PP-je. V kratkem se bo trop PP potrudil in do začetka skavtskega leta 2007/2008 izdelal pilotske verzije knjižic tako za voditelje kot klanovce.

PRIMER NAVODIL za KNJIŽICO OSEBNEGA SPREMLJANJA PP-jev

© Petra Cerar, Ljubljana 5


Pred seboj imaš spet eno knjižico. Ja še eno! »Ja groza, kaj bom pa delal/a s toliko knjižicami?« se morda sprašuješ prav v tem trenutku. No, malo zaupanja pa lahko imaš v svoje voditelje, saj jih ne uvajajo zato, da bi uničevali naravo, pač pa zato, da bi bile v pomoč tebi.»Pomoč meni? Jaz pa že ne potrebujem pomoči!« si misliš.Tudi mi smo bili nekoč stari toliko kot ti in vemo, kako težko je biti mladostnik. Zato smo se odločili, da v klan vpeljemo osebno spremljanje. Vanj so se aktivno vključili vsi voditelji v stegu, saj bi izključno klanovodje težko spremljali toliko mladih. Pa tudi vi ste imeli večjo izbiro. Upamo, da si z OS, ki si si ga izbral/a zadovoljen/zadovoljna.

Kaj pa sploh je osebno spremljanje? Sliši se zelo uradno in strokovno, v resnici pa je nekaj čisto preprostega. Z OS se bosta srečevala vsaj dvakrat na mesec (po potrebi lahko tudi večkrat) in takrat lahko gresta kamorkoli vama srce poželi in čas dopušča. Seveda na lastne stroške . To ne pomeni, da bosta odšla za vikend v toplice, kosti namakat, ampak prej na kakšen čajček, drsat, na sprehod, v kino, ipd. Ko se srečata, se malo pogovorita. Poveš kaj se ti dogaja v šoli, če si kakšno ušpičil doma, a si bil/a na kakšni dobri zabavi, kaj počnete v klanu, ali je na služenju zabavno, itd. OS bo imel gotovo kakšno vprašanje zate, ti pa zanj. Nato bosta na vsakem srečanju izbrala cilj, ki ti bo v izziv in se pogovorila o tem, kako se ga boš lotil/a.

Od tebe ne zahtevamo, da že na prvem, drugem ali pravzaprav kateremkoli srečanju z OS izliješ svoje srce in z njim deliš vse svoje občutke in misli, ki se ti porajajo v glavi. Sledi svojemu srcu in zaupaj svojemu OS toliko, kolikor se ti zdi primerno. Zagotovo pa moraš vedeti, da je pogovor, ki bo tekel med teboj in OS strogo zaupen in se na SKVO-jih ne bomo pogovarjali o tebi ali te analizirali. Tvoj OS bo povedal le, kako napredujeta, kakčne cilje sta si izbral/a, ipd.

Če povzamemo, bistvo osebnega spremljanja je v tem, da imaš v stegu nekoga, na katerega se lahko obrneš in ti bo vedno pomagal, če boš v težavah. Hkrati pa bosta skupaj spoznavala nove stvari in s tem rasla.

54



PREDLOG NAŠITKOV ZA OSEBNO NAPREDOVANJE V NOVICIATU/KLANU

Našitek je enostaven a sporočilen. Najprimernejše mesto (lokacija) za našitek je na istem mestu, kjer so voditeljski našitki (rožice).

1. stopnja

SIMBOLIKA NAŠITKA:

oblika – oblika je nekje vmes med voditeljskimi našitki (pravokotna oglata) in našitki za veščine v IV (elipsa), kar simbolizira prehod od enega k drugemu

barva podlage – modra kot na vseh ostalih podobnih našitkih (lahko je drugačen odtenek)

stopinja – simbol popotništva

barva stopinje - rdeče barve, ker je to barva veje PP

razporeditev simbolov - stopinje (koraki) so usmerjeni rahlo navzgor, kar simbolizira napredovanje in imajo pred seboj več prostora (več praznega prostora na desni), kar simbolizira veliko priložnosti (prostora) za napredek; s stopnjami se število korakov povečuje, a je vedno še prostor za napredovanje

2. stopnja

3. stopnja

4. stopnja


55


Documents

veja-pp.skavt.netveja-pp.skavt.net/datoteke/PrirocnikSamovzgoja.doc · Web viewLahko je dober voditelj za tisoč drugih mladostnikov, pri enem pa mu sistem odpove. To je zelo razumljivo,