Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
VSEBINA
Uvod
Predstavitev podjetja
Oblikovanje prodajne cene biodizla in gibanje cen olj
Zakonodaja RS, EU in AN za OVE 2010 do 2020
Zakonodaja in z njo povezana problematika
Predlogi ukrepov
2
UVOD
Ali se danes že zavedamo, kaj pomeni prehod v nizko ogljično družbo?
V kakšnem času se bomo lahko odrekli današnjemu udobju in zmanjšali izpuste CO2 iz povprečno 8 ton letno na prebivalca na 2 toni letno na prebivalca?
Kako lahko znižamo vsebnost PM10 delcev v ozračju?
Bio goriva d.o.o. imajo produkt, kateri zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in prašnih delcev PM10 – BIODIZEL
3
PREDNOSTI BIODIZELSKEGA GORIVA (vir dr. Breda Kegl, FS, UM)
• v atmosfero ne prispeva nič žvepla, ne dodaja novega
CO2
• ne vsebuje rakotvornih benzenov
• je nestrupeno in popolnoma biorazgradljivo gorivo
• višja točka plamenišča omogoča varnejše
skladiščenje
• proizvaja manj saj, manj CO, manj HC
• Ima boljše mazalne lastnosti kot fosilno gorivo
5
Podjetje je ustanovljeno 2006 Letna zmogljivost tovarne: 50.000 ton Dnevna zmogljivost: 150 ton Investicija: 20 mio EUR
PREDSTAVITEV PODJETJA
OBLIKOVANJE PRODAJNE CENE BIODIZLA IN GIBANJE CEN OLJ
8
Kalkulacija Proizvodnih stroškov za B100
KAPACITETA PROIZVODNJE 58,9% * 73,3%** 100% ***
STROŠEK ZA 1L BD €/liter €/liter €/liter
(3.000.000 l/mes) (3.737.260 l/mes) (5.096.000 l/mes)
STROŠKI SUROVINE OLJE (mix) 0,86681 0,825000 0,825000
STROŠKI SUROVINE OSTALO 0,052156 0,052156 0,052156
VARIABILNI STROŠKI 0,079291 0,075764 0,071936
FIKSNI STROŠKI 0,022867 0,018356 0,013461
STROŠEK PROIZVODNJE B100/liter 1,021153 1,013115 1,004393
Cena biodizla je določena v aneksu pogodbe med Petrolom d.d. in BIO
GORIVI d.o.o. (marec 2013) in znaša trenutno 1026 EUR/t oz. 0,906 EUR/L
biodizla . Pri 100% kapaciteti znaša strošek olja 0,900 EUR/L biodizla.
OBLIKOVANJE PRODAJNE CENE BIODIZLA IN GIBANJE CEN OLJ
Biodizel ima trošarino 0%.
Biodizla se namešava v dizel do 7%.
Cena olja oljne repice, ki smo ga nazadnje kupili v
januarju 2013 znaša 990EUR/t.
9
PRIMERJAVA PROIZVODNJE PO LETIH V letu 2009 smo na stari šaržni proizvodnji proizvedli in prodali
8,2 mio L B100.
V letu 2010 po uspešnem zagonu nove tovarne se je proizvedlo
in prodalo 22,3 mio L. Proizvodnja B100 se je z novembrom
2010 ustavila.
V letu 2011 smo v stari proizvodnji proizvedli skupaj 811.400 L.
V 3Q 2011 so cene surovin nekoliko padle(po žetvi), MPC
fosilnih goriv se prične dvigat in kalkulacija postane pozitivna.
V letu 2012 smo v stari proizvodnji proizvedli skupaj
1.200.000 L (letna kapaciteta 11 mio L.)
Plan podjetja v letu 2013 je proizvesti 13.890.000L oz.
12.264 t B100 (25% kapacitete nove proizvodnje). Letna
kapaciteta nove tovarne je 50.000 t B100. 11
ZAKONODAJA RS IN EU
Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (UL RS 103/2007)
CILJNE VREDNOSTI DAJANJA BIOGORIV NA TRG - LETNA KOLIČINA BIOGORIV, DANA NA TRG:
5. člen
Delež letne količine biogoriv, dane na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil je v letu:
• *celotne letne količine goriva , danega na trg za pogon motornih vozil
12
leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
najmanjši delež biogoriv*
2,0% 3,0% 4,0% 5,0% 5,5% 6,0% 6,5% 7,0% 7,5%
ZAKONODAJA RS IN EU
Podatki za leto 2010 (vir Statistični Urad RS):
Projekcija letne količine dodanih biogoriv v fosilna goriva do leta 2015:
13
leto 2012 2013 2014 2015
Količina
fosilnih
goriv (t)
1.750.000 1.750.000
1.750.000
1.750.000
Količina
biogoriv (t)
105.000 113.750 122.500 131.250
Leto 2010 količina (t) Delež biogoriv (%)
Dizelsko gorivo 1.184.000
Biodizel 47.468 4,0
Motorni bencin 566.000
ETBE 4.506 0,8
Direktiva 2009/28/ES
o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov določa, da je potrebno v državah članicah EU:
1. do konca leta 2020 doseči 10 % delež energije iz obnovljivih virov v sektorju prometa,
2. do konca leta 2020 zagotoviti 20 % delež energije iz obnovljivih virov skupni porabi energije.
Novi EU standard za dizel gorivo EN590:2009, ki dovoljuje primešanje do 7% biodizla k dizelskemu gorivu.
14
ZAKONODAJA RS IN EU
15
ZAKONODAJA RS IN EU
V Akcijskem Načrtu OVE - BIODIZEL predstavlja povprečno 85% vseh pričakovanih OVE v prometu do leta 2020.
ZAKONODAJA RS IN EU
Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu (UL RS 38/2012)
Cilj je zmanjšati emisijo toplogrednih plinov do 10% glede na povprečno raven iz leta 2010:
- do konca leta 2014 za vsaj 2%;
- do konca leta 2017 za vsaj 4%;
- do konca leta 2020 za vsaj 6%;
Trajnostna merila
K zmanjšanju emisij toplogrednih plinov se štejejo le tista biogoriva, ki so pridobljena v skladu s trajnostnimi merili.
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe posameznega biogoriva mora biti:
- do konca leta 2016 vsaj 35%;
- do konca leta 2017 vsaj 50%;
- od leta 2018 vsaj 60% za biogoriva proizvedena v obratih z začetkom proizvodnje 1.januarja 2017 ali pozneje;
16
ZAKONODAJA RS IN EU
Trajnostna merila:
- Biomasa se ne sme proizvajati na zemlji z visoko biodiverzifikacijo.
- Biomasa mora biti proizvedena z upoštevanjem vplivov pridelave na okolje in
vodne vire.
- Zagotavljanje varnega delovnega okolja in ozaveščanja zaposlenih.
- Proizvodnja biomase ne sme kršiti ali omejevati človekovih pravic.
- Proizvodnja biomase mora biti usklajena z nacionalno zakonodajo in
mora upoštevati tudi mednarodno zakonodajo .
- Implementacija pravil dobrega “managementa” (spremljanje zahtev in
implementacija tudi pri pogodbenikih).
17
ZAKONODAJA RS IN EU
Izračun prihranka emisij toplogrednih plinov se izračuna z naslednjo
enačbo:
E(F) - E(B)
PRIHRANEK EMISIJ = ---------------------------- X 100 ( % )
E(F)
E(F) povprečna vrednost emisij iz fosilnega dela bencina in dizelskega
goriva (g CO2eq / MJ).
E(B) skupne izračunane emisije biogoriv (g CO2eq / MJ).
18
19
ZAKONODAJA IN Z NJO POVEZANA PROBLEMATIKA
Na osnovi sprejete EU in SLO zakonodaje je bila v letu 2008 poslovna odločitev države (Petrol d.d. in NLB d.d.) in Pinus Tki d.d. izvedba investicije v novo proizvodnjo biodizla s kapaciteto 50.000 ton. Zaradi sprejetih zavez iz EU direktiv smo mnenja, da brez pomoči države le teh ne bomo dosegli. V primeru, da zastavljenih ciljev ne bomo dosegli, nam bo EU izstavljala opomine, kot jih je že za preseganje PM10 delcev .
Zato predlagamo naslednje ukrepe:
PREDLOGI UKREPOV
Spodbuditi setev oljne ogrščice, ki je v zadnjih petih letih skoraj nespremenjena (cca.:5.600 ha, kar zadošča za cca. 5.600 ton olja). Predvideva se, da je z oljno ogrščico možno v Sloveniji zasejati okoli 20.000 ha (kar bi zadoščalo za 50% naše proizvodnje).
Iz ločeno zbranih odpadnih jedilnih olj - OJO v Sloveniji bi le te prvenstveno morali uporabiti kot surovino v slovenski proizvodnji biodizla . Iz statističnih podatkov je razvidno, da smo v Sloveniji leta 2009 zbrali okoli 5.600 ton OJO (kar predstavlja zadostno količino OJO za našo proizvodnjo biodizla pri 10% primešavanju k rastlinskim oljem).
V akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 za Slovenijo in v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona bi bilo potrebno upoštevati letne kvote za prodajo pogonskih biogoriv, ki so navedene v uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ul RS št.:103/2007).
20
leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
najmanjši delež biogoriv
po uredbi
2,00
%
3,00
%
4,00
%
5,00
%
5,50
%
6,00
%
6,50
%
7,00
%
7,50
%
najmanjši delež biogoriv
po ANOVE
2,98
%
3,58
%
4,30
%
5,16
%
6,20
%
7,00
%
8,40
%
10,0
%
Gorivo Delež biogoriv v
letu 2008
Delež biogoriv v
letu 2009
Delež biogoriv v
letu 2010
Delež biogoriv v
letu 2011
Povprečni masni delež
biogoriv v gorivih za
transport (m/m%)
1,44 1,99 2,94 2,20
Povprečni delež biogoriv v gorivih za transport v letih od 2008 do 2011
PREDLOGI UKREPOV Nujno so potrebne ugodne državne subvencije oz. vzpodbude za
prodajo obnovljivih virov v transportu ter kmetijstvu in gozdarstvu tako bodo lahko cene OVE ustrezno konkurenčnejše od fosilnih virov .
Potrebne so državne subvencije za investicije v Sloveniji v proizvodnjo obnovljivih virov, ugodnejši investicijski pogoji bi pospešili vlaganja v proizvodnje OVE in posledično v večjo proizvodnjo OVE v Sloveniji.
Hvala za pozornost!
22