Vprašanja z Odgovori - Živčevje

Jure Triglav, 3. letnik MF

1. Poveži reflekse: zenični, inverzni, miotatični, umaknitveni, sesalni z: monosinaptični, ima inhibicijski internevron, odsoten v starosti, vegetativni, pa še neki.

Miotatični = monosinaptičniZenični = vegetativniSesalni = odsoten v starostiInverzni = ima inhibicijski internevronUmaknitveni = tisto, kar je še ostalo

2. Kateri je glavni inhibitorni nevrotransmiter v centralnem živčevju (GABA)

GABA (gama aminobutirat)

3. Poveži dela CŽ (suplementarni korteks, primarni motorični korteks, mali možgani, hrbtenjača, pa še neki) z aktivnostimi: razmišljanje o gibu, koordinacija giba, popravljanje giba, umaknitveni refleks, …)

Suplementarni korteks – razmišljanje o gibuPrimarni motorični korteks – eksekucija giba ??Mali možgani – popravljanje giba, koordinacija giba ??Hrbtenjača – umaknitveni refleks

4. Česa je v likvorju manj kot v možganskih kapilarah (proteinov, Na, K, Mg, …)Proteinov, K+, glukoze

V likvorju je več Mg2+ (transporter vzdržuje VIŠJO koncentracijo v likvorju, kot v krvi)Ca2+ = ista v ECF/CSF ??

5.poveži funkcije (distalne mišice, nn. vestibuli, nn. pontini...) z deli malih možganov:6. archicerebellum - nn. Vestibuli – ravnotežje, vestibulocerebelum7. cerebrocerebellum - nn. Pontini - - neocerebelum, planiranje gibov8. neocerebellum - nn. pontini – isto, kot cerebrocerebelum(bonus točka za vse, ki vedo, da sta 7 in 8 eno in isto:)9. spinocerebellum - distalne mišice – paleocerebelum, popravlanje motorike

10.poveži značilnosti (sy, psy, vegetativen, odsoten v starosti, nocicepcija) z ustreznimi refleksi:11. zenični - vegetativen – parasimpatik krči, simpatik širi

1


12. baroreceptorski – vegetativen ??13. akomodacijski – psy <- PRAVILNO. (NI PRAV-> simpatik relaksira m. ciliaris, torej je to vegetativen refleks ??)14. sesalni - odsoten v starosti15. umaknitveni – nocicepcija16.

10.poveži funkcije (skrbijo za ECT okoli živčnih celic, izolacija živčnih vlaken, fagocitoza, HE bariera, izločanje likvorja) s celicami živčnega sistema:11. Astrociti - ECT, HE bariera12. oligodendrociti – izolacija – mielinizacija aksonov centralnega živčevja13. Schwannove celice – izolacija – mielinizacija aksonov perifernih živcev14. ependimske celice - likvor15. satelitske celice – skrbijo za ECT okoli živčnih celic – periferno živčevje16. mikroglija - fagocitoza

12.poveži tipe receptorjev (α, β adrenergični, nikotinski, muskarinski holinergični) z njihovo lokacijo/funkcijo:13. motorična ploščica - nikotinski14. avtonomni ganglij – nikotinski15. za noradrenalin v nadlevični žlezi – nikotinski16. za povišanje srčne frekvence – β adrenergični17. za m. erector pilli – α andrenergični

18.reflexi: miotatični, sesalni akomodacija, zenični (poveži z: psy, sy, ne obstaja pri odraslih, monosinaptični, nič od tega)Miotatični – monosinaptičniSesalni – ne obstaja pri odraslihAkomodacija – psy ?? (tako smo se učili mi, drugače pa ima simpatik tudi vpliv na ciliaris, ampak verjetno ne refleksno.)Zenični – sy in psy ??

19.KLAS.: kdaj se spremeni aktivnost v suplementarnem kortiksu (10 prstno tipkanje, prižgat stikalo, hoja, refleks)10 prstno tipkanje. Suplementarni korteks je aktiven pri izvedbi kompleksnih gibov.

20.kdaj se aktiv. motorične skorje spr. (tik pred gibom, hoja, refleksi)Tik pred gibom.

21.astrocit, oligodendroglia, satelitske, ependimske, švanove celice, mikroglia (poveži z: vzdrževanje snovi v ECM, hematoencef. Bariera, mielinizacija, fagocitoza, nič od tega)

Oligodendroglia – mielinizacijaSatelitske – vzdrževanje snovi v ECMEpendimske celice – nič od tega ??Schwannove celice – mielinizacijaMikroglia – fagocitoza

2


22.hipotalamus, amigdala, Nu. Supraopticus, Broca (poveži: čustva, jeza, cirkadiarni ritem, senzor. govora, nič..)Hipotalamus – cirkadiani ritemAmigdala – čustva, jezaNucleus Supraopticus – nič, nadzira hipofizo, sprošča oksitocin, vazopresin ??Broca - nič

23. če je okvarjen primarni korteks ali je možna vsaj delna analiza slike

Da. Podzavestni vid - Slepi vid, kortikalna slepota. Po ekstrastriatnih poteh analize, superiorni kolikul, lateralno genikulatno jedro, pulvinar.

24.miotatični refleks, inverzni miotat., fleksorni (povezat z trditvami ala sproži ga bolečinski dražljaj..)

??

25.za golgijev organ je ustrezni dražljaj: raztegnitev/skrajšanje tetive/mišice (vse kombinacije)Raztegnitev tetive.

26.en refleks: katera vlakna se vzdražijo (alfa, Ia,Ib, gama)

??27.kaj je značilno za aksonski transport (steklina, tetanus, regeneracija živca, proteinski neurotransm., VSE)

Steklina, tetanus, regeneracija živca, proteinski neurotransmiterji – vse je povezano z aksonskim transportom.

28.Vloga posameznih tipov celic v živčevju:a)Tvorba krvne bariereb)Izolacija živčnega vlaknac)Fagocitna aktivnostd)nič od naštetegae)Prehrana živčnih celicf) c+eg) a+eh)b+c

a. Astrociti (a+e)b.Mikroglija (c)c.Satelitske celice (c)d.Schwanove celice (b+c)e.Oligodendrociti (b)

Tvorba krvne bariere – astrocitiIzolacija živčnega vlakna – Schwanove celice, OligodendrocitiFagocitna aktivnost – mikroglija, Schwanove celice

3


Prehrana živčnih celic – Satelitske celice ?? , astrociti »metabolična podpora«??

29. poveži archi, spino, cerebrocerebellum, paleocerebellum z nuclei dentates, nu.vestibulares, nadzor distalnih mišic udov, premiki oči

Arhicerebelum – nucleus vestibulares, premiki očiSpinocerebelum = paleocerebelum – nadzor distalnih mišic udov Cerebrocerebelum – nadzor distalnih mišic ??, nucleus dentatus

30. vloga ependimskih celic, mikroglije, astrocitov, oligodendrocitov, Schwannovih celic

Glej vprašanje 21 in 28.

31. kaj se zgodi, če prerežemo desno spinotalamično progo

Izpad bolečinskih in temperaturnih občutkov na kontralateralni strani (zaradi križanja v hrbtenjači)

4


32. katere so distalne (po moje je mišljeno lateralne), katere medialne proge: kortikobulbarna, kortikospinalna lateralna, rubrospinalna

5


6


??

Rubrospinalna = dorzolateralnaKortikospinalna lateralna = dorzolateralna, distalne mišiceKortikobulbarna = medialna ??

33. pri kateri dejavnosti se vklopi tudi suplementarni korteks (izberi: deseprstno tipkanje, zgib roke, vklop stikala)

Desetprstno tipkanje.

34. vestibulookularni reflex v breztežnostnem stanju

Deluje skoraj normalno, ker je odvisen od dinamičnih lastnosti endolimfe (inercije) v semicirkularnih kanalih in ne od statičnih lastnosti, kot je težnost. (utrikulus in sakulus pa NE delujeta, ker ni težnosti) Space sickness. ??

7


35. kaj povzroči ponavljajoče draženje sinapse (izberi: tetanično ojačanje, postetanično ojačanje, posttetanična depresija, časovna facilitacija)

Časovna sumacija, tetanično ojačanje, post-tetanično ojačanje, post-tetanična depresija (??).

36. ali lahko visoke frekvence lokaliziramo glede na razliko levo – desno uhoDa, vendar ne ločimo glede na zaostanek prihoda zvoka v levo oz. desno uho, marveč po razliki v zaznani jakosti v levem ali desnem ušesu. (Glava duši visoke frekvence)

37. nikotinski in adrenergicni receptorji

??

38. kaj se dogaja oz.kaksna je napaka oci, ce je blizisce 5cm in akomod. + 12 D

Miopija – kratkovidnost. Bližišče bližje kot normalno (8cm), akomodacijska moč normalna. Predolgo zrklo.

39. kateri tipi senzoricnih in motoricnih nevronov delujejo pri zavestnem premiku roke –dotik na nos

Motorični: Alfa motorični nevron, Gama motorični nevronSenzorični: tip II (fina epikritična senzorika, aferentna iz mišičnih vreten), tip III (dotik, pritisk, temperatura) ??

40. vloga mozganskih sredisc: dentatus, subst.nigra, hipokampus, suprahiazmaticus, supraoptikus

Nucleus dentatus je povezan z neocerebelumom, planiranje gibov. Substantia nigra je del bazalnih ganglijev, vsebuje dopaminergične nevroni, ki vplivajo na motoriko (okvarjeni pri Parkinsonovi). Hipokampus je sedež spomina (prostorsko pomnenje, deklarativni spomin). Nucleus suprahiasmaticus je primarni oscilator cirkadianih ritmov. Nucleus supraopticus nadzira hipofizo in vegetativni živčni sistem.

41. purkinijeva celicaInhibicijska celica v skorji malih možganov, ki predaja inhibicijske impulze nevronom jeder malih možganov. Aktivnost je določena z dvema aferentnima prilivoma – mahasta in plezalna vlakna. Če pride ekscitacija od mahastega vlakna, bo pozvročil le en akcijski potencial v Purkinjejevi celici (simple spike) – če pa pride po plezalnem vlaknu pa bo povzročil več akcijskih potencialov (complex spikes).

8


42. vloga cutnice, bipolarke, ggl.celice, horizontalkeČutnica – transdukcijaBipolarke – sinapsa s čutnico in ganglijskimi celicami, nevron 1. redaGanglijske celice – aksoni tvorijo optični živec, nevron 2. reda, poznamo magnocelularne in parvocelularne ganglijske celiceHorizontalke – tvorijo povezave z bipolarkami in omogočajo 'okolišnjo inhibicijo'

43. refleksi: zenicni, sesalni, miotaticni,adapterski

??44. umaknitveni refleks- kaj se dogaja in kateri trakt ga omogoca

Sprožijo ga bolečinski dražljaji po vlaknih II,III, IV. Ta vlakna tvorijo ekscitacijske sinapse z vmesnimi nevroni, ki ekscitirajo alfa motorične nevrone. Na ipsilateralni strani pride do aktivacije fleksorjev in relaksacije ekstenzorjev, na kontralateralni strani pa do aktivacije ekstenzorjev in relaksacije fleksorjev. Polisinaptični refleks. Lahko pride do senzitizacije ali habituacije.

45. kaj se zgodi pri drazenju motoricnega korteksa

Mišice, katerih projekcijo v skorji smo vzdražili, začnejo 'trzati' (eferentni impulzi po kortikospinalni progi do alfa-motoričnih nevronov) ??

46. katere celice v prenosu inf. »vida« omogocajo lateralno inhibicijo

Horizontalke.

47. kdaj se motoricni korteks aktivira (navedene imas razne gibe)Ne pri refleksih. (Lahko pa npr. tik pred hojo, ipd.)

48. kaj se zgodi pri odpovedi sluha s prevajanjem po kosti in zrakuPoškodovani so receptorji. (poškodba notranjega ušesa)

49. ali je se kaksna zaznava »vida« po okvari vidnega korteksaGlej vprašanje 23.

9


50. ali slisimo frekvenco 50 Hz

Da. Zdravo uho sliši od 20 Hz – 15000 Hz. 51. možganska skorja: funkcija različnih predelov

??

52. vloga malih možganov, baz. ganglijev, hipokampusa, substatie nigre,

Mali možgani – modulacija motorike, sprotna uskladitev motoričnih povelj s podatki o izvrševanju gibovBazalni gangliji – modulacija motorike, že pri planiranju, glede na kognitivne kortikalne analize okoljaHipokampus – sedež spomina, prostorskega in deklarativnegaSubstantia nigra – output jedro bazalnih ganglijev, nadzor očesnih gibov

53. značilnosti fotoreceptorja, bipolarke, horizontalke, ganglijske celiceGlej vprašanje 42.

54. purkinijeva celicaGlej vprašanje 41.

55. jakost v fonih, če igra 10000 inštrumentov

Če en inštrument 20 fonov, potem bo 10000 enakih inštrumentov 60 fonov. (10^4 = 10000) ??

56. GABA, enkefalin, glutamat, noradrenalin, acetilholin – poveži z ustrezno funkcjo.GABA – glavni inhibitorni nevrotransmitorGlutamat – glavni ekscitacijski nevrotransmitor (AMPA,NMDA, kainatni receptorji), dolgotrajajoča postsinaptična potenciacijaNoradrenalin – v osrednjem živčevju vzdrževanje odzivnosti in pozornosit, nevrotransmitor v postgangljiskih sinapsah simpatikaAcetilholin – živčno-mišični prenos, vzdžrevanje budnosti, splošno pobujeno stanje, deklarativno pomnenje, nevrotransmitor v sinapsah parasimpatika

57. Profesor se dere z jakostjo 20 fonov.S kakšno jakostjo se dere 10000 profesorjev (60 fonov, čeprav si ne morem zamisliti kako bi to izgledalo)Glej vprašanje 55.

58. Poveži reflekse (miotatični, inverzni, zenični, fleksorni, sesalni) z nekaterimi lastnostmi.Glej vprašanje 1.??59. Centralna inhibicija bolečine, katere snovi sodelujejoEnkefalini (endorfini) – endogena descendentna inhibicija bolečine.

60. Tetanično draženje živčne celice (posledice).

10


Med tetaničnim draženjem: najprej facilitacija nato depresijaPo tetaničnem draženju: post-tetanično ojačanje, post-tetanična depresija

61. Kateri deli CŽS so somatotopično urejeni (najbrž je tu izključeno retinotopično)Primarni somatosenzorični korteks, premotorični korteks, suplementarni korteks, primarni motorični korteks. Tudi sekundarni somatosenzorični korteks je urejen somatotopično, vendar malo drugače (ni homunkul).

62. Kaj se prenaša po anterolateralni progiObčutek bolečine, temperature in grobega pritiska (protopatični sistem)

63.Pri naslednjih štirih vprašanjih izberi enega izmed naštetih:GABA, dopamin, glicin, acetilholin, noradrenalin

a.Prvi odkriti nevrotransmitor: acetilholinb.Nevrotransmitor v Purkinjejevih celicah: GABAc.Nevrotransmitor v nigrostriatni progi: dopamin

11


d.Nevrotransmitor inhibitor v CŽS: GABA

64.Pri katerih mehanoreceptorjih lahko pride do bolečine pri močnem dražljaju

Prosti živčni končiči??

65.)Ob pogledu na bližnji predmet se aktivira:Parasimpatik. Skrči se m. ciliaris, lečna vlakenca se sprostijo

66.Kaj se zgodi ob zgibu komolca (večja frekvenca AP po A (alfa motorični nevron) vlaknu, nesprememnjena frekvenca na γ vlaknu) (A ne pride do koaktivacije alfa in gama nevronov?– jaz bi rekel povečana frekvenca na gamma motoričnem vlaknu), zmanjšana frekvenca na A vlaknu ekstenzorja ??

67.Kateri receptor je najbolj občutljiv na tresenje-dlačnica ??, Paccinijeva telesca (200 hz), Meissnerjevo telesce (50 hz)

68.Kako se pri gledanju pozna poškodba vidne možganske skorje na eni polobli

12


Če je poškodba vidnega korteksa na desni strani, bo okvarjeno celotno LEVO (kontralateralno) vidno polje (ne vidno polje levega očesa! LEVO VIDNO POLJE!) z ohranjenim makularnim vidom.

69.S katerim najnižjim motoričnim središčem še lahko izvajaš navedene gibe:žvekalni miotatični refleks, hoja, zapleten gib,enostaven gibžvekalni miotatični refleks-možgansko deblo,

13


hoja-hrbtenjača, zapleten gib-suplementarni korteks,enostaven gib-primarni mot. korteks

70.Kaj ne vpliva na hitrost prevajanja po živčnem snopuVpliva premer vlakna in stopnja mielinizacije.

71. Kaj se zgodi, če prekineš hordo timpani (izguba okusa)Sprednji dve tretjini jezika pokrivajo fungiformne papile, v katerih so čutnice predvsem za slano in sladko. Senzorično aferentno jih oživčuje n. facialis (VII) z n.lingualisom, katerega gustatorno nitje pride po chordi tympani.

72. Naloga z 20 foni in 10000 glasbili.

Glej vprašanje 55.

73. Kaj testiramo pri poskusu, ko se dotaknemo nosa (male možgane)

Pri okvari malih možganov pride do napak pri zaključevanju gibov, nepravilno pozicioniranje udov (dismetrija), gibi niso ravni in gladki. Bolniki s takimi okvarami ne morejo sproti popravljati svojih gibov in se njihova roka začne tako tresti, da se sploh ne morejo dotakniti nosu.

74.KLASIKA: s prstom se dotaknemo nosu, katera vlakna se vzdražijo (alfa, Ia,Ib,gama..)Motorična: koaktivacija alfa in gama nevronovSenzorična:Ia iz mišičnega vretena, Ib iz Golgijevega aparata ??, II in III vlakna (za dotik) ??

Ne vzdražijo pa se IV vlakna in večinoma ostanejo nevzdražena tudi vlakna tipa III (bolečinska vlakna). Razen če se pošteno butneš po nosu .

75. ali lahko slišimo zvok pri 10 dB

Da, normalno uho lahko sliši zvoke od 0 dB naprej, vključno z 0 dB.

76.jakost na senzornih kanalih se kodira s: frekvenco AP,...

Jakost se kodira s frekvenco akcijskih potencialov na senzoričnem nevronu in s številom vzdraženih nevronov/enot.

77.napaka v senzornem zaznavanju se ugotovi pri zračnem in pri kostnem prevajanju (drži)Da. Pri senzorični naglušnosti je nenormalen tako zračni, kot tudi kostni avdiogram. Pri prevodni naglušnosti pa je nenormalen samo zračni avdiogram.

78. spinotalamična proga: bolečina, zazn. temperature,Je ascendenta senzorična proga slabo ali nemieliziranih nevronov v hrbtenjači in podaljšani hrbtenjači za prenos občutkov bolečine in zaznave temperature.

14


79.KLASIKA: glasbilo oddala 20 fonov koliko jih 10 000 glasbil (60) Glej vprašanje 55.

80. 1 glasilo oddaja zvok z glasnostjo 20 fonov, koliko znaša glasnost 10000 takih glasila)24 fonov b)40 fonov c)60fonov d)90fonov e)120fonov f)200fonovGlej vprašanje 55.

81. v katerih celicah očesa se dogaja transdukcijaV čutnicah (paličnice in čepnice). Transdukcija je pretvorba energije dražljaja (svetlobnega) iz okolja v receptorski potencial (spremembo membranskega).

82. Kaj zaznava krista v desnem horizontalnem polkrožnem kanalu (podaljšan premik glave v desno, premik glave v levo, hiter spust z dvigalom, hitro dviganje z dvigalom, stoja na rokah)

Hiter premik glave v levo.

15


83. Kaj je značilno za mišično vreteno z jedri v vrečki (zaznava dinamične komponento raztezanja)

Mišično vreteno sestavljajo intrafuzalna vlakna vzporedno vezana glede na mišico (glede na ekstrafuzalna vlakna). Obstajata dve različni vrsti (razporeditvi) intrafuzalnih vlaken – v vrečici (dinamične, hitre spremembe, Ia aferentna vlakna), in v verigi (statične, počasne spremembe, II aferentna vlakna). Receptor sestavlja pri obeh tipih – spiralni obroček.

84. na kaj se odzivajo primarni, sekundarni receptorji mišičnega vretena, Golgijev organ (izberi: na amplitudo raztega mišice, na hitrost raztega mišice, na kontrakcijo mišice, kombinacija, nič od tega)Primarni receptorji mišičnega vretena: na hitrost raztega mišice, na amplitudo raztega mišiceSekundarni receptorji: na amplitudo raztega mišiceGolgijev organ: na kontrakcijo mišice (čeprav lahko Golgijev organ stimulira tudi raztegnitev mišice, vendar je kontrakcija veliko močnejši stimulus)

16


85. v katerem območju delujejo toplotni receptorji (območje med 30 in 50 stopinj, vrh pri 45)

Toplotni receptorji: aktivni od 30°C do 48°C, maksimalna občutljivost pri 45°CReceptorji za hlad: aktivni od 5°C do 40°C, maksimalna občutljivost pri 25°C (jih je tudi 10x več, kot toplotnih receptorjev)

17

Documents

Vprašanja z Odgovori - Živčevje