2

VRTILJAK PEGIC

Vrtiljak pegic: šolsko glasilo učenk in učencev OŠ Karla Destovnika-Kajuha

Novinarji: Ena Hadžiahmetović, Jelena Krmpot, Emina Kuduzović, Tamara

Ljepojević, Mark Šavija, Julija Damjanič-Poljanec, Natalija Ljubotina, Sara Vujičić

Mentorici: Marta Gorjup, Nina Grum

Lektoriranje: Marta Gorjup

Oblikovanje: Nina Grum

Šolsko leto: 2011/2012

Številka: 1 (glasilo izide enkrat letno)

Ljubljana, junij 2012

Sliko na naslovnici je narisala Jelena Krmpot.

3

VRTILJAK PEGIC

Šolsko leto je naokoli in pred vami je nova številka šolskega glasila Vrtiljak pegic, žal

tokrat samo v elektronski obliki. Ker pa ima vsaka slaba stvar tudi kaj dobrega, smo jo

našli tudi tu. Smo »eko«, saj smo ohranili vsaj kakšno drevo.

Upamo, da vam bo v veselje, ko boste v glasilu prebrali svoj prispevek ali našli svoj izde-

lek in izvedeli, kaj so za vas pripravili novinarji in ostali učenci z učitelji.

V tem šolskem letu se je zgodilo marsikaj, kar nam bo ostalo v spominu. Bera je velika, a

verjetno se boste vprašali: »Ja, kaj pa ... A o tem pa ni nihče nič napisal?« Naj bo spod-

buda za ustvarjanje med počitnicami in v naslednjem šolskem letu.

Želimo vam prijetno branje in sončne, dolge počitnice!

Pozdravljen dragi bralec, pozdravljena draga bralka

Mejrema Bajram, 4. b

4

VRTILJAK PEGIC

Razredi se predstavijo

1. a

1. b

5

VRTILJAK PEGIC

Najraje se igram enko in rišem! Nik

Zelo rada sem v Bovcu pri nani in nonotu! Eli

Zelo rad gledam nogomet in ga igram s prijatelji! Enes

Rad hodim v kino! Ivano

Rada hodim v šolo in rada se igram z Adno! Pia

Zelo rada rolam in plavam! Marjana

Najraje se igram Črnega Petra! Ardi

Rad se vozim s kolesom in igram nogomet! Tian

Zelo rad bi imel hrčka! David

Zelo rad božam psa! Nal

Zelo rad igram baseball! Gašper

Rada se igram s Pio in rada se učim! Alejna

Rada se igram s Pio in rada se učim! Alejna

Zelo rada se igram z mojo sestrico Saro! Tamara

Zelo rada hranim zajčke in jih božam! Lea

Rada sem pri dedku, prababici in babici s sestričnami na Hrvaškem! Ajna

2. b

6

VRTILJAK PEGIC

2. a

3. a

Moj najboljši prijatelj je Alen J. Všeč mi je zato, ker se veliko smeji, mu zaupam, se

rad pogovarja in vedno mi pomaga. Prijatelja sva že iz vrtca. Alen H.

Moj sošolec Tim je moj najboljši sošolec. S Timom se skupaj igrava, se rada smejiva.

S Timom se rada žogava. Mik

Moja sošolka Ema je moja prijateljica, je zelo prijazna, lahko ji zaupam, ji posodim, kar

hoče in jo imam zelo rada. Lidija B.

7

VRTILJAK PEGIC

Moji sošolki je ime Lidija. Ona je moja najboljša prijateljica. Velikokrat se pogovarjava .

Druga drugi stojiva ob strani. Vedno se igrava skupaj. Rada teče. Ema

Moj sošolec Alen H. se z mano veliko pogovarja in igra. Ima očala in dolge lase. Ko sem

v stiski, mi pomaga. Ko igramo rokomet, sva vedno skupaj v ekipi. Zunaj velikokrat igra-

va rokomet. Poznava se že od vrtca in mu zato zaupam. Alen J.

Sošolka Zanfina ima rjave oči in rjave dolge lase. Ko sem v stiski, mi pomaga. Ukvarja

se z rokometom in rada bere knjige. Zanfina je moja prijateljica, ker se večkrat smeji.

Džana

Moj najboljši prijatelj je Nejc. Pomagam mu, če je v stiski. Njemu lahko zaupam. Z

njim se igram z lego kockami. Nejc rad igra nogomet., Nail

Moja sošolka Džana ima na čelu znamenje . Ima kratke lase in zelo rada bere. Džana se

rada ukvarja s košarko. Ajla

Vid mi je všeč zato, ker se skupaj igrava in voziva s kolesom. Skupaj sestavljava sesta-

Moja sošolka je Tadeja. Tadeja in jaz sva najboljši prijateljici. Rada se igra z mano

in je prijazna do mene. Tadeja se ukvarja z baletom. Manuela

Nail je moj sošolec. Zelo je prijazen. Vsak dan ima narejene naloge. Zelo lepo piše.

Alen K.

Ajla ima kratke blond lase. Oči ima zelene. Je zelo prijazna. Rada bere in računa.

Ukvarja se s košarko. Zanfina

Moj sošolec je zelo zaupen in smešen. Vpraša me, kaj se bova igrala. Rad se pogo-

varja z menoj in se igra z menoj. Zelo je prijazen. Rad se vozi s kolesom . Ime mu je

Arian. Vid

8

VRTILJAK PEGIC

3. b

4. a

JANJA: Vedno nasmejana, rada pleše in igra košarko. (vsi)

TJAŠA: Je vesela in nasmejana, rada ustvarja in je polna idej. (Ajra) Rada tudi

pleše in trenira v plesni šoli Bast. (Elma, Tita)

DAVID: Je zelo prijazen in družaben. (Denis) Trenira hip hop in taekwondo in je zelo

uspešen. (vsi). Zelo rad ima zmaje in jih tudi velikokrat riše. (Hadis, Ajra)

ELMA: Rada igra rokomet (Blerim, Ajra, Nina). Večkrat žvižga, rada ima vse živali. (Hadis)

TITA: Je zelo gibčna in trenira gimnastiko. (vsi) Rada pleše in zelo lepo piše. (Doris)

9

VRTILJAK PEGIC

TO SMO MI

4. a je zame najboljši razred tega sveta!

Veliko se učimo,

tudi igramo,

radi se imamo!

V našem razredu je veliko športnikov,

pisateljev in pesnikov.

To velja za vse!

Naša razredničarka je gospa Bernarda.

Veliko nas je naučila in tudi kakšno sladkarijo razdelila.

Nas je dvanajst,

in lepo nam je.

Veliko nas je -

to je hec, nasmejte se.

4. a je zame najboljši razred tega sveta!

Ajra Poljak

BLERIM: Je zelo hiter (Denis). Je zelo zabaven, rad se smeje. (Ajra). Je zelo miren,

HADIS: Rad igra nogomet in navija za Barcelono. (vsi). Lepo riše. (Doris). V razredu je

skupaj z Doris prebral največ knjig in izpolnil največ bralnih listov. (vsi)

ERMIN: Je najboljši športnik v razredu. Rad trenira nogomet na Slovanu. (vsi) Je do-

ber po srcu. (Hadis). V šoli v naravi je dobil novo punco. (vsi)

DENIS: Rad ima nogomet. (vsi). Ima bujno domišljijo. (Doris). Veliko ve o vesolju, rad

potuje. (Ajra). Včasih se rad lovi s puncami. (Ermin)

DORIS: Rada hodi po trgovinah. (Tita). Piše dobre pravljice in pesmice. Je zelo prijazna.

(Hadis, Ajra). Letos je prebrala veliko knjig. (vsi)

AJRA: Najraje od vseh živali ima ptice. (Tita, Nina). Je zelo prijazna in ima najboljše

ocene. (Hadis). Piše dobre pravljice, mogoče bo pisateljica. (vsi)

10

VRTILJAK PEGIC

4. b

11

VRTILJAK PEGIC

Naš razred šteje petnajst učencev. Čeprav nas je malo, smo zelo živahni, vendar

tudi ustvarjalni.

V letošnjem šolskem letu smo bili na taboru – CŠOD Gorenje pri Zrečah, kjer

smo uživali na snegu in se naučili prav dobro smučati. Spomladi pa smo na KRAŠ-

KEM ROBU iskali fosile in v Ankaranu nabirali prekrasne školjke. Sodelovali smo

pri projektu ''Evropska vas'' z izdelavo vikinških ščitov. Prav tako smo sodelo-

vali na 6. mednarodnem festivalu ''Igraj se z mano'' s svojo delavnico in nasto-

pom. Tam smo zelo uživali. V letošnjem kot tudi v lanskem šolskem letu pa smo

zmagali na tekmovanju ''Za čiste zobe'', na kar smo zelo ponosni. Za nagradno

smo si v Hali Tivoli ogledali nastop izvrstne akrobatske skupine ter poplesavali

ob pesmih Eve in Nike Prusnik.

5. a

12

VRTILJAK PEGIC

5. b

ALI STE VEDELI, DA ...

je v našem razredu osemnajst učencev?

smo rekorderji v jezenju učiteljic pred spraševanjem?

imamo v razredu zelo uspešne učence?

smo zelo, zelo, zelo, ... glasni?

Imamo v razredu košarkarske prvakinje, prvake v judu?

Imamo državno prvakinjo v violini?

je najmlajši učenec Luka?

zelo radi uživamo v lenarjenju, nekateri pa obožujejo učenje?

smo skoraj vsi opravili kolesarski izpit?

smo izdelali črke za napise na hodniku za projekt Comenius?

imamo veliko nadarjenih učencev?

smo se letos naučili smučati?

smo premagali štiri šole v igri Med dvema ognjema?

je Kenan gostil tujca?

sta v našem razredu dvojčici, ki zelo lepo rišeta?

13

VRTILJAK PEGIC

6. a

V našem razredu nas je sedemnajst. Različni smo po videzu, pameti, značil-

nostih ... saj tako je tudi prav; ljudje se moramo razlikovati. Pri nas je veliko

marljivih učencev, ki se trudijo in učijo, po nekaterih kotičkih pa se skrivajo

učenci, ki so manj marljivi in njihove ocene niso tako bleščeče, vendar po

drugi strani vsem pomagajo in se potegnejo za svoje sošolce in sošolke.

Nekateri se poznamo še iz otroških let, skupaj smo obiskovali vrtec. V teh

letih smo šli skupaj na veliko taborov in v spominu nosimo zabavne, šaljive in

prijetne dogodivščine.

Če je kdo kdaj v škripcih, mu na pomoč priskočijo sošolci. Zabavamo se na

rojstnodnevnih zabavah in prinesemo lepo darilce, da je slavljenec vesel in

dobre volje. Posojamo si stvari, če kdaj kdo kaj pozabi. Po pouku se skupaj

zberemo pred šolo, kjer se igramo razne igre.

Spisa bo kmalu konec, zato mu prišijmo še barvit zaključek: Kot razred tke-

mo preprogo lepih spominov, ki jih bomo odnesli s seboj v življenje odraslih.

Nika Martinčič, 6. a

Nika Martinčič

14

VRTILJAK PEGIC

6. b

“Sva prijatelja, se dobro poznava in zelo dobro razumeva.” Aco in Matjaž

“Prijateljice smo zato, ker nas je v razredu zelo malo, ker se

ne kregamo in si zaupamo.” Nika, Sanja, Vanja in Medina

“Dobro se razumeva, sva dobra prijatelja, zaupava si vse stvari.

Če je kaj narobe drug drugemu pomagava.” Amar in Maj

“Sva prijatelja…se včasih tepeva.” Juš in Dejan

“Sva prijatelja, si pomagava, če je kaj narobe se pogovarjava.” Kenan in Kus-

htrim

“Smo zelo dobri prijatelji. Zaupamo si. Se tudi kregamo, vendar

smo takoj spet prijatelji. Imamo se radi.” Sanja, Vanja, Nika, Medina, Jure

in Dževair

… to smo mi, 6. b 2011/2012

15

VRTILJAK PEGIC

Med sabo smo vsi prijatelji. Vsi se dobro razumemo. Smo najboljši razred na sve-

tu. Med seboj si pomagamo v dobrem in slabem. Kot razred vedno držimo skupaj.

Med seboj sodelujemo in se spoštujemo. Včasih se sporečemo, kot se vsi normalni

ljudje in včasih nas učitelji pohvalijo, včasih pa se učitelji jezijo na nas,ter nima-

mo vsi v razredu samih petic. Pa kaj? Saj nismo popolni, nihče ni. Ampak to nas

nikoli ne ustavi pri sodelovanju, samo poglejte nas pri projektih in prireditvah…v

našem razredu smo vsi enaki, pa naj smo različnih ver, ras, prepričanj, še vedno

smo sošolci. Naš razred je tudi zelo uspešen in delaven. Pri testih nikoli ne ponav-

ljamo in kot razred smo zelo pridni. Npr. pri malici, saj od kar smo na predmetni

stopnji smo vsako leto zmagali in si s tem prislužili nagrado (kopanje v Atlantisu).

Za konec pa vam še povemo: »NAŠ RAZRED JE KOT ENOTNA DRUŽINA, KI NE POZNA MEJA PRIJATELJSTVA.«

7. b

16

VRTILJAK PEGIC

7. a

8. a

17

VRTILJAK PEGIC

8. b

9. a

18

VRTILJAK PEGIC

OTROŠKI GLEDALIŠKI FESTIVAL

V petek, 13. aprila 2012, smo se učenci, ki sodelujemo v dramskem krožku,

odpravili na Otroški gledališki festival. Ogledali smo si tri gledališke predstave.

To so bile: Skrivnosti šolskega WC-ja, Čarobni lokvanj in Klopca. Klopca je bila

nema igra, v kateri niso nič govorili, ampak so samo igrali. Pri Čarobnem lokvanju

so bili vsi igralci Makedonci, le ena igralka je bila Slovenka. V igri Skrivnosti šol-

skega WC-ja pa so nam igralci razkrili, kaj vse se tam dogaja in je bila tema zelo

aktualna.

Igre so bile zelo zanimive, še najbolj pa mi je bil všeč Čarobni lokvanj. Imel je

pravljično vsebino in čudovite kostume.

Ena Hadžiahmetović, 5. b

ZGODILO SE JE

Ana Lutar, 4. b Lara Serdinšek Mehić, 2. a

19

VRTILJAK PEGIC

OBISK TEHNIŠKEGA MUZEJA

V četrtek smo imeli naravoslovni dan. Obiskali smo Tehniški muzej v Bistri.

Tam smo spoznali vodičko Mojco. Gospa Mojca nam je predstavila lesarstvo in pro-

met. Lesarstvo obravnava številne lesne obrti kot so tesarstvo, mizarstvo, suhoro-

barstvo, kolarstvo in sodarstvo. Vse te obrti smo si ogledali v muzeju.

Pri tesarski obrti smo si ogledali makete. Izstopajo makete štirih kozolcev, most

čez Kokro v Kranju, plovila ter maketa prvega športnega stadiona na Slovenskem.

Posebna zanimivost tesarstva je kmečka hiša. Zelo zanimivo je bilo videti kljuko

oz. ključ.

Ogled smo nadaljevali v sobi, kjer je prikazano mizarstvo. Tam smo videli orodja, s

katerimi so si mizarji pomagali v starih časih. Razstavljene so tudi ovalne stopni-

ce.

V naslednji sobi so razstavljeni suhorobarski izdelki. To je obrt, ki se je ukvarjala

z izdelavo predmetov za vsakdanjo rabo. Gospa Mojca je lepo razložila , kako so v

starih časih ljudje bili revni in so veliko stvari izdelali kar sami doma. Izdelovali

so vsi družinski člani. Če so prodali kakšen svoj izdelek, so si lahko kupili nekaj

drugega.

V naslednji sobi je bilo delo kolarjev. Njihova glavna in najpomembnejša naloga je

bila izdelava lesenih koles. To obrt imenujemo kolarstvo. Navadno so s kolarji so-

delovali kovači, tako da so pomagali dokončati kolo.

Gospa Mojca nas je popeljala še v zadnjo sobo, kjer smo spoznali sodarsko obrt.

Sodar izdeluje sode, vedra, čebre, škafe … Gospa Mojca je kot zanimivost poveda-

la, da so v starih časih v sodih shranjevali skoraj vse. Po ogledu lesarskega oddel-

ka smo dopolnili svoje znanje na tematski delavnici. Pod vodstvom gospe Barbare

smo skupaj naredili zanimivo optično napravo - kalejdoskop.

Na poti domov smo se še ustavili na ogledu avtomobilov. Videli smo zbirko limuzin,

ki jih je uporabljal Tito. Izvedeli smo še, da je naselje Kodeljevo dobilo ime po

Antonu Codelliju, ki je kot prvi uporabljal avtomobil v Ljubljani.

Obisk muzeja mi je bil všeč, ker sem spoznal in izvedel veliko novih stvari. Rad bi

še kdaj obiskal Tehniški muzej, ker je za videti še veliko drugih oddelkov.

Denis Mesić. 4. a

20

VRTILJAK PEGIC

OBISK DOMA STAREJŠIH OBČANOV MOSTE-POLJE

V sredo, 7. decembra 2011, smo obiskali Dom starejših občanov Ljubljana Moste

-Polje. Skupaj s stanovalci smo okrasili jelko in jim pripravili kratko prireditev.

Spoznala sem gospo Joži. Skupaj sva ustvarjali okraske za jelko. Na koncu sva

naredili še darilo iz : vate, mandarine, petih orehov in volne. Spletla sem tudi dve

kitki. Pri prvi kitki mi je pomagala učiteljica Barbara, pri drugi pa gospa iz Doma

starejših občanov. Ko smo vsi nehali okraševati, je naš razred zaigral pravljico

Rdeča Kapica malo drugače.

Zelo mi je bilo všeč, da sem spoznala Joži. In upam,da bomo še kdaj prišli.

Nina Lah, 4. a

Manuela Musić, 3. a

Lea Kneževič, 2. a

Alen Jamaković, 3. a

21

VRTILJAK PEGIC

ŠOLA V NARAVI

V ponedeljek zjutraj smo se z avtobusom odpeljali iz Štepanjskega naselja.

Naš cilj je bil Dom Gorenje na Pohorju.

Ves teden smo ostali na zimovanju. Vsak dan smo uživali na smučanju. Poleg smu-

čanja smo imeli še razne delavnice, ki so potekale kot učni program. Najboljše je

bilo, ko smo bili v telovadnici in igrali razne igre. Zelo zabavni so bili pohodi. S

prijatelji smo sestavili tudi poslovilno pesem. Kljub mrazu smo se imeli zelo dob-

ro.

Anže Marn 5. b

V domu CŠOD smo bivali peti razredi Osnovne šole Karla Destovnika- Kajuha in

sedmi, osmi ter deveti razredi Osnovne šole Dragatuš.

Vsak dan smo šli smučat na Roglo, kjer je bilo vsak dan hladneje. Med smučan-

jem smo seveda imeli malico, med katero smo hodili v manjši lokalček. Ko smo se

vrnili v dom, so morali dežurni pripraviti mizo za kosilo. Po kosilu smo imeli nekaj

počitka in potem aktivnosti. Ko so se aktivnosti končale, smo imeli še nekaj pros-

tega časa, ob katerm smo se obiskovali, poslušali glasbo, počivali... Po prostem

času je bil čas za večerjo, po večerji smo imeli pouk. Pri teh urah smo se pogo-

varjali o cenah nekaterih dobrot, o obnašanju, o pravilih na smučišču, o pohor-

skih kamnih... Po pouku smo imeli še večerne aktivnosti do devetih zvečer. Imeli

smo lokostrelstvo, plezanje, nogomet...

Ko so se aktivnosti končale, smo se začeli pripravljati na spanje. Imeli smo čas

do desetih zvečer. Ker nekateri niso mogli zaspati, so se še potiho pogovarjali.

Nato smo vsi zaspali in odsanjali v deželo sanj.

Ena Hadžiahmetović 5. b

Nika Paternoster, 1. a Tara Palamar, 1. b

22

VRTILJAK PEGIC

EVROPSKA VAS

9. maja ob 8.30 smo se zbrali pred šolo in peš odšli v center, kjer se je začela

prireditev v okviru projekta EVROPSKA VAS. Ko smo prispeli tja, je bila naša

stojnica že pripravljena, saj so učitelji že zgodaj zjutraj odšli v center in pripra-

vili stojnico tako, da je bila zelo lepa in urejena. Na naši stojnici so si obiskovalci

lahko ogledali plakate in likovne izdelke učencev o Danski, se posladkali z danski-

mi piškoti in malo mlajši poigrali z lego kockami. Vsaka država ima tudi sedemmi-

nutni nastop na odru. Naša šola je pripravila živo lego kocko (to sem bila jaz),

princeso na zrnu graha (to je bila Anela), deklico z vžigalicami (to je bila Emina)

in dva laboda, ki sta se spremenila iz grdega račka (to sta bili Julija in Tjaša). Za

popestritev je nastopila tudi naša danska plesna skupina, ki so jo sestavljale

Maša, Meta, Tamara, Natalija in Ana. Projekt Evropska vas mi je zelo všeč; naša

šola sodeluje v projektu že tri leta.

Sara Vujičić, 7. b

23

VRTILJAK PEGIC

PROJEKT KORAK K SONČKU

Cilji:

oblikovanje take družbene in socialne klime, ki bi otrokom,

mladostnikom in odraslim s posebnimi potrebami kot manjšini,

omogočila enake možnosti, kot jih imajo sovrstniki;

pomagati vsem otrokom uresničevati pravico do vključevanja v

socialno okolje in polnega sodelovanja v njem;

medsebojno druženje in preprečevanje diskriminacije.

Otroci:

spoznajo skupine oseb s posebnimi potrebami;

se naučijo sprejemanja in razumevanja drugačnosti;

razumejo, da drugačnost ni ovira, ki bi »drugačnemu« onemogočala, da

doseže tisto, kar želi;

razumejo, da drugačnost ni merilo za prijateljstvo;

se naučijo, kako lahko pomagajo osebam s PP;

razvijejo tolerantnost do vseh drugačnosti;

družijo se z osebami s posebnimi potrebami.

V šolskem letu 2011/2012 je projekt potekal v naslednjih razredih:

Otroci v 2. razredu so spoznavali gibalno oviranost preko pravljice VEVERIČEK

POSEBNE SORTE (S. Makarovič). Po branju knjige je sledil pogovor ter ustvarjalne

delavnice.

2. razred

24

VRTILJAK PEGIC

Delavnica BONTONČEK (Društvo za teorijo in kulturo hendikepa):

Obiskala sta nas g. Viki in gdč. Mia, ki sta otrokom zanimivo predstavila slepoto

in gibalno oviranost.

G. Viki je predstavil belo palico in šah, ki je prilagojen slepim.

Obisk VRTA ČUTIL (Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana):

Otroci so preko različnih poligonov in delavnic spoznavali slepoto in slabovidnost.

3. razred

4. razred

25

VRTILJAK PEGIC

Obisk 6. Mednarodnega festivala Igraj se z mano (Zavod za usposabljanje

Janez Levec).

Pripravili smo dve delavnici in se

igrali, družili in zabavali..

Delavnica DISLEKSIJA:

Učenci so spoznali, kaj je disleksija, oblike pomoči ter slavne z disleksijo.

Izdelali so tudi zanimive plakate, ki smo jih izobesili na hodniku šole.

5. razred

7. razred

26

VRTILJAK PEGIC

DRAMSKI KROŽEK

V letošnjem šolskem letu je na šoli potekal dramski krožek za učence 4. in 5.

razreda. Poleg igric, ki smo se jih naučili, smo izvajali tudi druge dejavnosti:

spoznavanje in pisanje dramskih besedil, ustvarjanje scene. Najljubša dejavnost

učencev je bila tekmovanje v pantomimi, govoru in risanju. Naučili smo se igrico

Mojca Pokrajculja. Igrico smo predstavili vrtčevskim skupinam ter učencem od

1. do 5. razreda. Za mamice in ostale obiskovalce smo pripravili igrico z naslovom

Nekoč je živela bela roža. Igrico smo zaigrali tudi gostom iz Srbije ter razredni

stopnji. Za zaključek dramskega krožka so učenci pripravili svojo lutkovno igri-

co, skupaj z lutkami in jo predstavili.

Celo leto smo pridno delali, zato vse učence pohvalim za uspešno delo v krožku.

Mentorica dramskega krožka: Bernarda Pirc

27

VRTILJAK PEGIC

ŠOLA V NARAVI V ČATEŠKIH TOPLICAH

V ponedeljek, 4. 6. 2012, me je mamica zgodaj zjutraj zbudila. Končno sva skupaj z

bratom dočakala dan, ko sem šla jaz v šolo v naravi v Čateške Toplice, brat pa na

tabor na kmetijo. Na postajo sta naju pospremila mamica, oči in sestrica Milla.

Potovalki smo dali na dva avtobusa. Z bratom sva se usedla in pomahala družinam

ter se odpeljala.

Ko smo prispeli v Čatež, smo šli do hišk, kjer smo se razdelili. Nato smo vzeli že pri-

pravljene nahrbtnike s kopalkami in brisačami ter odšli na bazen. Tam smo pokazali,

kako dobro plavamo. Razdelili so nas v tri skupine. Bila sem v najboljši skupini, ki jo

je vodil gospod Tine, učitelj športne vzgoje. Ob enih smo odšli na kosilo, nato pa na

počitek v hiške. Po počitku smo spet odšli na bazen in nato na večerjo. Tako je

potekal vsak dan našega bivanja v Čatežu. Vsak dan pa smo imeli tudi kakšno prese-

nečenje ali izlet. V torek smo obiskali Kostanjeviško jamo, v sredo smo bili v indi-

janski vasi, v četrtek smo imeli orientacijo. Na ta dan je imela tudi sošolka Ajra

rojstni dan, zato smo ji že zgodaj zjutraj zapeli pesmico. Bila je zelo vesela. V

četrtek nas je z obiskom razveselila gospa Barbara. V petek, po kosilu in podelitvi

diplom in priznanj, smo odšli na avtobus. Domov smo se vozili uro in pol .

V Čateških Toplicah sem se imela zelo lepo. Tam me je sonce kar dobro opeklo, čep-

rav sem se redno mazala s sončno kremo. Šola v naravi mi bo ostala v lepem spomi-

nu, saj smo se tako učenci kot tudi učitelji zelo zabavali.

Tita Šavija, 4. a

28

VRTILJAK PEGIC

DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ VIOLINE

Ob 9. uri sem se z mojim učiteljem in mamico odpravila v Brežice. Ko smo po eni

uri dolge vožnje prispeli, sem se prijavila in poiskala učilnico za vajo. Pritisk mi

je vse bolj naraščal. Bila sem peta na vrsti, kar je bilo super, saj nas je bilo vseh

skupaj kar enaintrideset. Končno sem bila na vrsti za igranje. Si lahko predstav-

ljate, kako me je bilo strah?! Ko sem začela igrati, me je trema kar naenkrat

minila. Enkrat sem se zmotila, kar me je zelo razjezilo. Ko sem končala, sem dobi-

la lepo vrtnico. Ko sem prišla ven, so me le debelo gledali, ker sem bila žalostna,

saj sem imela kar težek program. Vsi so mi čestitali. Potem smo šli jaz, moj uči-

telj, moj korepetitor (torej tisti, ki me spremlja na klavirju) in moja mami na tor-

tico in se nato odpravili domov. Do 17. ure ni bilo rezultatov, potem pa nas je

poklicala naša prijateljica in mi čestitala in povedala spletni naslov, kjer so objav-

ljeni rezultati. Ko sem hotela pogledati in točno sem vedela, da ne bom prva

(čeprav mi ni šlo za zmago, ampak prijetno je biti državna prvakinja). Ko pa sem

pogledala, sem se zagledala na prvem mestu. Kričala sem od veselja tako, da so

sosedje trkali na vrata. Čez nekaj časa sem igrala v filharmoniji.

POBRENKAM PO VIOLINI IN SI REČEM »KAJ VSE ME ŠE ČAKA?«

Jelena Krmpot, 5. b

Jelena Krmpot, 5. b Adeline Ozymok, 5. b

29

VRTILJAK PEGIC

RAKITNA Skupina nadarjenih učencev je v začetku junija preživela dva dni na Rakitni. Poleg

odkrivanja svojih talentov in razmišljanja o tem, kaj smo dosegli v letošnjem šol-

skem letu in kaj si želimo v prihodnjem, so učenci spoznali vaje za pravilno držo in

sproščanje, ustvarjali v kiparski delavnici, spoznali življenje v tropskem gozdu

vsem pa je bilo najbolj všeč srečanje z Mimi in Luidorjem. To sta konja, ki ju ima-

jo v Mladinskem klimatskem zdravilišču na Rakitni, kjer smo bivali.

Marta Gorjup

Vtisi in misli učencev:

Meta: Meni je bilo všeč, ko

sem jahala konja, ker je

dober občutek, ko si na

njem.

Maj: Imel sem se zelo dobro. Tak tabor bi lahko še kdaj ponovili. Najbolj

mi je bilo všeč jahanje konja, ker so konji velike in lepe živali.

Sanja: Najbolj všeč mi je bilo jahanje konja, ker konje obožujem.

Kenan: Najbolj všeč mi je

bilo jahanje, saj sem jahal

prvič v življenju.

Gregor: Zelo sem se zabaval. Sprehod (do jezera) je bil lep.

Najbolj všeč mi je bilo jahanje.

30

VRTILJAK PEGIC

Ena: Ugotovila sem, da sem ustvarjalna (na kiparski delavnici).

Najbolj všeč mi je bilo, ko sem jahala Mimi in Luidorja.

Luka: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo jahali konje. Všeč mi je

bilo tudi izdelovanje skodelice.

Matjaž: Všeč mi je bilo, da sem jahal konja, skakal sem tudi

čez ovire.

Gregor: Zelo sem se zabaval. Sprehod (do jezera) je bil lep.

Najbolj všeč mi je bilo jahanje.

Pia Marolt, 2. b Tadeja Mrdalj, 3. a

31

VRTILJAK PEGIC

OGLED ODDAJE MISIJA EVROVIZIJA

Z izbirnim predmetom TV in šolsko novinarstvo smo se nekega popoldneva

odpravili na RTV Slovenija. Tja smo šli zato, ker smo odšli kot gledalci in navija-

či na oddaji MISIJA EVROVIZIJA.

Bili smo kot gledalci in smo navijali za pevce, ki so se potegovali za nastop na

Evrosongu. Vendar je bila pot do tja še dolga. Prvi del oddaje smo posneli, drugi

del pa je šel v živo. V oddaji sodelujejo tudi sodniki, ki ocenjujejo pevce (njihov

nastop in glas/petje seveda). Oddajo sta vodila Maja Keuc in Klemen Slakonja.

Na koncu oddaje smo se lahko fotografirali in na hitro poklepetali z Majo in

Klemnom. Oddaja mi je bila zelo všeč.

Sara Vujičić, 7. b

Naši učenci in Klemen Slakonja

Naši učenci in Maja Keuc

32

VRTILJAK PEGIC

TABOR TOLMIN 6. IN 7. RAZRED

Dne 26. aprila smo se dopoldne zbrali na končni avtobusni postaji v Štepanjskem

naselju. Poslovili smo se od staršev, odšli na avtobus in se odpeljali proti Tolminu.

Vožnja je bila vesela in zanimiva, saj smo se med sabo pogovarjali, si govorili vice

in se spraševali, kaj vse bomo počeli v Tolminu. Mislili smo, da nam tam na bo

všeč, vendar smo se zmotili. Ko smo prispeli v Tolmin, so nas tam že vljudno in

lepo pričakali delavci doma (ne vsi). Odšli smo v dom, kjer so nam povedali pravi-

la, kako se moramo obnašati, nas razporedili po sobah in določili dežurstva. V

najini sobi sva bili le jaz in Emina (soba 118). Sobe so bile zelo lepe, vendar smo

do njih morali prehoditi kar nekaj stopnic, saj smo bili v četrtem nadstropju. Ko

smo razpakirali in si malo odpočili od vožnje, nas je v jedilnici že čakalo kosilo.

Vsi smo bili sestradani. Po kosilu smo imeli eno uro prostega časa, potem je sledil

popoldanski program. Učenci smo bili razdeljeni v tri skupine in vsaka skupina je

imela svoj program, kajti nismo mogli iti vsi naenkrat na isto mesto ali na isto

delavnico, saj nas je bilo preveč. Odšli smo v Tolminska korita, bili na Hudičevem

mostu, na pokopališču padlim borcem na Soški fronti, raziskovali smo mesto, si

ogledali Dantejevo jamo, Tolminski muzej, bili pa smo tudi na vrhu Kozlovega

roba; videli smo zlate mozaike v Nemški kostnici, bili smo Robin Hoodi, plezali

smo na plezalni steni in bili smo v drevesu (mogoče je nemogoče) ter se malo

spoznali s kačonom Mrko, ki je udomačen v domu Soča.

Na taboru sem se imela super, ker sem izvedela veliko novih stvari in zato ker

sem ta čas lahko preživela s prijatelji in seveda z učiteljicami, ki so bile z nami

(ga. Alenka, ga. Simona, ga. Nada, ga. Marjana).

Sara Vujičić, 7. b

33

VRTILJAK PEGIC

OSVOJILI SMO TRIGLAV!!!

Sobota in nedelja, 16. in 17. junija 2012, sta postala zelo pomembna dneva za

šest naših učencev. Ta prekrasen, sončen vikend smo namreč osvojili najvišji slo-

venski vrh, ki predstavlja simbol slovenstva.

Na pohodu so učenci pridobili mnogo novega znanja o hoji v hribe, opremi, pre-

hrani, o tem, kako dragocena je voda in kako pomembna njena preudarna raba, o

uporabi plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta, o predvidevanju vremen-

skih razmer ter spoštljivem odnosu do narave.

Bolj podrobno so spoznali tudi učence – planince iz OŠ Vrhovci in OŠ Franceta

Bevka. Stkale so se nove prijateljske vezi, saj so skupaj doživeli mnogo lepega,

pa tudi trenutke, ko so težko premagovali napore, pa so mogoče prav zaradi njih

zdržali do doline in dokazali sebi in drugim, da so sposobni za doseganje najvišjih

ciljev.

Nenazadnje je bilo poučno tudi druženje z mladimi vodniki iz MO Ljubljana-

Matica in šolskimi mentoricami, ki smo poskrbeli, da je bilo vse pod nadzorom,

vendar sproščeno in prijateljsko.

Junaki s Triglava: JAN JAMNIK, 6. a, MAJ RAUTOVIĆ, 6. b, KARIN BRECE-

LJNIK, PETRA VIDMAR, STEFAN NIKOLIĆ IN NEJC LAH, vsi iz 8. b.

Milena Pernar

Na najvišji točki – Stefan, Petra, Karin, Nejc, Maj in Jan.

34

VRTILJAK PEGIC

EKSKURZIJA V MÜNCHEN

27. aprila smo se na končni postaji v Štepanjskem naselju zbrali ob 5.20, kar je

bilo malo naporno. Hitro smo se namestilil na avtobus in že smo se peljali. Na

začetku nam je bilo malo dolgočasno, ampak kasneje pa je bilo že bolje. Po šestih

urah vožnje smo si oddahnili. Hitro smo si odšli ogledat nogometni stadion, ki se

imenuje Alienz Arene. Potem je še sledil BMW muzej, kjer smo se lahko v avto-

mobilih in na motorjih fotografirali. Sledil je ogled olimpijskega parka, ki je

poleg muzeja. Po ogledu tega parka smo si oddahnili, saj smo šli v naš hostel, kjer

smo se namestili in se pripravili za večerjo. Po njej smo si šli še ogledat mesto.

Bilo je zelo lepo, ko smo se sprehajali po središču mesta. Odšli smo tudi v McDo-

nalds in na sladoled. Končno smo odšli proti hostlu. Pripravili smo se za spanje.

Jaz in še ostala tri dekleta, ki so bila v moji sobi smo malo ropotale, saj smo bile

edine v prvem nadstropju, ostali so bili v četrtem in petem. Zjutraj smo se zbu-

dili, se uredili in odšli na zajtrk. Po njem smo šli ogledat park, kjer vsako leto

poteka Oktoberfest. Bilo je zelo zanimivo. Na žalost si nekateri nismo mogli

ogledati notranjosti kipa, ker je bilo prenevarno. Po tem smo hitro odšli proti

avtobusu in se odpeljali proti Tehniškemu muzeju. Tam smo se razdelili v majhne

skupine in imeli uro časa za ogled, kar je bilo premalo. Videli smo izdelavo stekle-

nih peres. Bilo je zelo zanimivo. Ko smo se vsi zbrali pred muzejem, smo odhiteli

v mesto, da bi si kupili kakšen spominek in nekaj pojedli. Odpravili smo se proti

Chimeseju, kjer smo se z ladjico odpeljali na otok. Ogledali smo si grad Ludvika

Bavarskega. Potem smo se odpeljali z ladjico nazaj. Namestili smo se na avtobus

in se odpeljali proti domu. Med potjo nam je Natalija zapela nekaj italijanskih,

romskih, ruskih in slovenskih pesmi. Čas je zelo hitro minil. V Münchnu sem se

imela zelo lepo, spoznala sem veliko novih stvari, tako da bi rada kar še enkrat

ponovila vse to.

Julija Damjanič-Poljanec, 7. b

35

VRTILJAK PEGIC

NAGRADNO KOPANJE V ATLANTISU

V torek 19. junija smo se z razredom odpravili na izlet v Atlantis, kot nagradni

izlet za najbolj ''priden'' razred pri malici. Za nagrado smo si lahko tudi privoš-

čili daljši spanec, saj smo se zbrali šele ob 10.15. Vsi smo bili veseli kopanja, saj

bomo se lahko zabavali in se osvežili v vodi, ker so temperature že prišle na pole-

tno raven. Malo težje je bilo pešačiti do Atlantisa po vročini, ampak ker smo

vedeli, da nas čaka kopanje, smo se že veselili. Po poti smo se pogovarjali o priha-

jajočih načrtih za poletje. V Atlantisu smo dobili dva animatorja, se preoblekli in

se šli zabavat. Na začetku smo igrali odbojko fantje proti puncam. Prvo tekmo so

zmagali fantje (eno polje je bilo v globlji eno pa v plitki vodi), drugo pa punce,

ker pa je bilo izenačeno, smo odigrali še eno tekmo, v kateri so zmagali fantje.

Vseeno punce mislimo, da bi imele večje možnosti za zmago, če bi bile v plitkem

polju. Po odbojki in toboganih smo zaslišali sireno, ki je sporočala, da bodo kmalu

valovi, zato smo počakali v velikem bazenu in se zabavali ob njih, nato smo se

odpravili v zunanji bazen, igrat vodno košarko in predvsem uživat.

Čas je hitro minil in morali smo oditi domov. Ker je bilo vroče, je tudi večina

lase sušila kar na soncu. Naš dan je bil super in vsi smo neizmerno uživali na zas-

luženem izletu, na koncu pa smo bili še pohvaljeni.

Tamara Ljepojević, 7.b

Dunja Novovič, 5. b

36

VRTILJAK PEGIC

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

Delavnice »Medgeneracijsko sodelovanje skozi oko osnovnošolca«, v sodelo-

vanju z društvom Novita in Domom starejših občanov Ljubljana Moste Polje

Medgeneracijsko sodelovanje skozi oko osnovnošolca so delavnice, v katerih smo

se mladi povezali s starejšimi. Spoznali smo spoznavajo življenje na vasi, različne

igre in spretnosti. Starejšim pa smo predstavili naš pogled na svet in novo tehno-

logijo. Bistvo teh delavnic je, da se mladi in stari povežejo in si pomagajo. Kot

smo do sedaj skupaj izdelali ptičje hišice, se igrali različne igre se pogovarjali o

mladosti... To je skratka čudovita delavnica, ker mladina popestri življenje v

domu. Upam, da bo ta delavnica tudi drugo leto.

Maks Novak

Sodelovanje v delavnicah društva Novita se mi je zdelo zabavno in zanimivo. Prvo

srečanje je potekalo v šoli in se pogovarjali, kaj vse bi nam lahko starejši pove-

dali o svojem življenju v otroštvu. Menili smo, da bi nam lahko povedali, kako so

se igrali, kaj so počeli, kakšno je bilo njihovo šolanje… Drugič smo šli v Dom sta-

rejših občanov, kjer so nam stanovalci najprej povedali to, kar smo jih vpašali,

npr., kakšne knjige so brali. Zatem pa smo skupaj kegljali, igrali človek ne jezi se,

igrali remi in šivali.

Mark Šavija

Ko sem se prijavila na delavnico Medgeneracijsko sodelovanje, si nisem niti pred-

stavljala, da bo tako dobro. Prav na vseh delavnicah ni manjkalo smeha na obra-

zih. Na prvi delavnici smo bili v šoli in smo izdelovali plakate. Na naslednjih delav-

nicah smo šli v Dom starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Tam smo se igrali

družabne igre, kot so Človek ne jezi se, domine, nekateri so šivali pajace, nekaj

učencev pa se je naučilo igrati star remi, kot so ga v otroštvu igrale gospe. Imeli

smo tudi mali bowling. Na zadnji delavnici smo izdelovali ptičje hišice. Razdelili

smo se v skupine in naše ustvarjanje hišic se je začelo. Poslikali smo jih, nalepili

slikice in tako so nastale ptičje hišice; prelepe in poslikane z živahnimi barvami.

Seveda smo si morali dogajanje na delavnicah nekako vtisniti v spomin, toda mi

smo želeli, da še drugi vidijo, kaj smo počeli, zato smo posneli filmček o delavni-

ciah. Prav vsak učenec je premagal svoj strah in si upal stopiti pred kamero.

Anastasia Sladić, 5. b

37

VRTILJAK PEGIC

Delavnice so se zaključile v šoli, 14. junija 2012, ko so sodelujoči učenci staršem

(žal v manjšini), sovrstnikom in stanovalcem doma starejših občanov predstavili

film, ki je nastal ob dogajanju. Na dogodku sta bili prisotni tudi gospa ravnateljica

in direktorica doma.V društvu Novita, ki ga vodi gospa Tadeja Krajnc, pa že načr-

tujejo dogajanje med šolskimi počitnicami (več na spletni strani) in v novem šol-

skem letu.

38

VRTILJAK PEGIC

NA NAŠI ŠOLI GRADIMO MOSTOVE ZA

BOLJŠO PRIHODNOST

- projekt Comenius

PREDSTAVITEV PROJEKTA

Comenius (Jan Amos Komensky), češki pedagog iz 17. stoletja, po katerem se

projekt imenuje je bil mnenja, da se morajo šole odpreti zunanjemu svetu, njego-

va misel je bila:

»Šola je topla greda za oblikovanje karakterja, vrednot, spretnosti, darov

in dejanj prihodnjih rodov državljanov po svetu. V tem pogledu je šola svet

zase.«

Komunikacija – Delo – Kolektiv je slogan, ki izraža vizijo in bistven cilj vzgojnega

delovanja Osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha, skupen cilj, ki smo si ga v

vzgojnem načrtu zadali pa se nanaša na spodbujanje in razvoj, predvsem pa rav-

nanje po temeljnih vrednotah kot so spoštovanje, odgovornost, strpnost, znanje…

v našem vsakdanu na šoli.

S Comenius projektom, ki je na naši šoli zaživel z naslovom »Gradimo mostove

za boljšo prihodnost«, nam je zastavljene cilje zagotovo uspelo udejaniti v pra-

ksi.

Vključili smo se v dvoletni projekt, ki smo ga začeli izvajati v tem šolskem letu in

ga bomo nadaljevali v šolskem letu 2012 – 2013. Sodelujemo s partnerskimi šola-

mi iz Francije, Poljske, Portugalske, Španije, Švedske, Bolgarije in Turčije.

Gre za projekt večstranskega šolskega partnerstva, ki je finančno podprt s

strani Evropske komisije in je namenjen povezovanju in sodelovanju šol iz različ-

nih sodelujočih držav na skupno temo, ki je ekološko obarvana.

Osnovni cilj večstranskih šolskih partnerstev je prispevati k mednarodnemu

sodelovanju izobraževalnih organizacij. Na ta način projekt prispeva k spoznava-

nju partnerskih šol, različnih kultur, običajev, naravnih in kulturnih znamenitosti

držav gostiteljic. Ob neformalnem druženju učenci in učitelji navezujejo stike,

sklepajo nova poznanstva in prijateljstva ter spoznavajo jezikovne raznolikosti.

Comenius program je v prvi vrsti namenjen izboljšanju kvalitete šolskega izobra-

ževanja v Evropi, posredno pa v takšnem projektu sodelujoči učenci in učitelji

izboljšajo določena znanja in spretnosti ter komuniciranje v tujem jeziku.

39

VRTILJAK PEGIC

AKTIVNOSTI NA ŠOLI V OKVIRU PROJEKTA

Koordinatorka projekta na šoli je bila gospa Nina Grum, učiteljica nemškega

jezika, pobudnica projekta drugi tuji jezik na OŠ Karla Destovnika-Kajuha in men-

torica projekta Evropska vas.

S svojim entuziazmom, neverjetno energijo in voljo ji je uspelo navdušenje

prenesti na velik del kolektiva tako, da se je projektnemu timu Comenius pridruži-

lo še 20 učiteljev in drugih strokovnih delavcev šole, ki pri projektu aktivno sode-

lujemo. V projekt so vključeni vsi učenci naše šole, pridobili smo si sodelovanje

staršev, lokalne skupnosti in številnih sponzorjev. Pogoj za to, da je Comenius pro-

jekt na šoli v polni meri zaživel, da je bila izpeljava mobilnosti in gostiteljskega

tedna uspešna, pa je seveda v absolutni podpori in aktivni vlogi vodstva šole.

26. septembra 2011 smo na naši šoli obeležili Dan jezikov. Vsi udeleženci Comenius

projekta smo si zadali cilj, da bomo na ta dan podrobneje spoznali jezik, šege in

navade naših partnerskih držav.

Sodelovali so tudi prvošolci in na globusu iskali našo malo deželico, Slovenijo.

Dan jezikov

40

VRTILJAK PEGIC

Tudi tokrat so se naši prvošolci in njihove učiteljice odlično odrezali. Aktualni

temi projekta: ločevanje in recikliranje odpadkov so namenili kar cel dan in izve-

dli projektno delo. Te teme se tudi sicer dotaknejo pri predmetu spoznavanje

okolja. Učenci so pri dejavnosti z veseljem sodelovali, od doma so prinesli kar-

tonsko embalažo ter slikovni material. Učiteljice pa so poskrbele za večje škatle

ter pripravile zabojnike. Dan so začeli s pogovorom o odpadkih, kaj to sploh je,

kje nastajajo in kako z njimi ravnamo. V nadaljevanju so prebrali zgodbo s sreč-

nim koncem. Nato pa so se razdelili v skupine in ustvarjali, ustvarjali in še enkrat

ustvarjali. V prvi skupini so ločevali odpadke, v drugi so izdelovali kartonske

figure in v tretji skupini so izdelali koše za smeti (ločevanje odpadkov), ki jih

uporabljajo v razredu.

Ločevanje odpadkov

41

VRTILJAK PEGIC

Pri interesni dejavnosti Angleške urice in pri pouku angleščine v 4. a razredu je

učiteljica Nina Grum z učenci izvedla kombinacijo učenja tujega jezika in izdelo-

vanja igrač. Otroci so se naučili poimenovati igrače v tujem jeziku in so nekatere

potem tudi izdelali. Pogovorili so se tudi o neekoloških igračah in zato izdelali svo-

je lastne okolju prijazne igrače. Pri izdelovanju so se prav zabavali, saj je bila vsa-

ka igrača nekaj posebnega.

Tudi letos se je naša šola pridružila vseslovenski čistilni akciji, Očistimo Sloveni-

jo, ki je del Projekta Očistimo svet 2012- preveč smeti za en planet.

Ta dan smo na naši šoli izkoristili za čiščenje in urejanje okolice naše šole, zelišč-

nega vrta in gredic. Na ta način smo prispevali k vzgoji in oblikovanju pozitivnega

odnosa mladih do narave.

V mesecu decembru smo na šoli izvedli eko-anketo, odgovarjali so vsi učenci in nji-

hovi starši. Rezultati so pokazali, da je večina naših družin ekološko ozaveščenih

(ločujejo, varčujejo z energijo, ipd.). Vsaka država je istočasno izvedla isto anke-

to, katero bomo ponovili v mesecu decembru. Cilj ankete je primerjati rezultate

znotraj posamezne šole oz. države in med partnerskimi državami. Upamo, da se

bomo s tem projektom dotaknili tudi tistih, ki še niso ozaveščeni in tako v decem-

bru pokazali tudi statistični napredek.

Eko igrače

Čistilna akcija

Eko anketa

42

VRTILJAK PEGIC

Partnersko šolo v Franciji so v okviru prve izmenjave projekta, v mesecu decem-

bru 2011, obiskali 4 naši učitelji in 4 učenci. Na izmenjavo se je bilo treba dobro

pripraviti, osvojiti nekaj osnovnih pojmov v francoščini, spoznati francosko kul-

turo, kulinariko in navade. Za udeležence izmenjave smo tako na šoli izvedli 2-

urno delavnico z naslovom Parlez-vous français. Učenka Anita Seretinek je zapisala nekaj vtisov iz naše prve izmenjave s franco-sko partnersko šolo. »V Francijo smo leteli z letalom, ki je bilo malo manjše kot sem pričakovala ampak je bilo vseeno

zanimivo. Z mano, Tamaro, Meto in Maksom so bile še štiri učiteljice : Ga. Sonja, ga. Nina, ga.

Alenka in ga. Marjana. Ko smo prispeli tja so nas peljali na ogled šole, nato pa so nas pustili da

se spoznamo z ostalimi učenci iz ostalih držav. Tam notri smo bili okoli 4 ure tako da ni bilo naj-

bolj prijetno. Čez čas so prišle naše družine. Jaz sem bila pri 15 letnem Gauvain Soursas. Živeli

niso v mestu, zato sem se v šolo peljala z avtobusom. Drugi dan smo bili z našimi gostitelji pri

pouku . Tam imajo zelo ne stroge učitelje ter so pri pouku glasni. Naslenji dan smo šli v Paris.

Vozili smo se z ladijco in peljali skozi Paris z avtobusom. Tisti dan nismo čli na Eifflov stolp, zato

so se naši učitelji, da gremo sami naslednji dan na Eifflov stolp . In res smo šli. Zjutraj sem se

poslovila od družine in odšli smo do letališča. Tam smo pustili našo pritljago in odšli avtobusom v

Pariz. Tam smo šli na Eifflov stolp, pogled je bi fantastičen. Ogledali smo si tudi cerkev Notre

Dame. Bližal se je konc dneva in ačelo je deževati, zato smo sklenili, da odidemo na letališče. Tam

smo čakali 4 ure do našega leta. Ob prihodu v Slovenijo se bila že zelo navdušena«.

Obisk Francije

francoska šola

43

VRTILJAK PEGIC

Učitelji in učenci naše šole so od 1. do 5. februarja 2012 obiskali Poljsko, bolj

natančno Gorzyce.

Kako sta potovanje na Poljsko doživeli naši učenki Maša Mavec in Ana Osredkar je

predstavljeno v spodnjem sestavku.

»Prvi dan smo odšli že zelo zgodaj. Na Poljsko smo prišli okoli 11.20. Prileteli smo v Krakov. Do tja

smo se vozili približno 3 ure. Ko smo prišli do šole so nas že vsi pričakali. Šli smo v sobo, kjer so

bile mize polne sladic in majhnih sendvičev. Ravnatelj nam je nato razkazal njihovo šolo. Po ogledu

so učitelji imeli sestanek, mi učenci pa smo izdelali origamije. Čez nekaj časa so nas družine prišle

iskati in šli smo domov. Pri njih smo se spoznali, imeli večerjo in se pogovarjali. Drugi dan smo šli v

mesto Stalowa Wola. Nato smo šli na kosilo. Za tem smo se ustavili v galeriji in tovarni božičnih

okraskov. Tretji dan smo imeli učenci pouk matematike. Nato so nam nekatere plesne skupine

predstavile svoje točke. Za tem smo si ogledali še modno revijo. Obleke so učenci naredili iz papir-

ja, plastičnih vrečk… Njihovi učitelji so nas naučili poljski narodni ples, med tem ko so koordina-

torji imeli sestanek. Ko smo se naučili, smo nastopili pred učitelji in starši. Nato smo imeli kosilo.

Četrti dan smo se poslovili od družin in šli v Krakov. Vmes smo se ustavili v Wieliczki, kjer smo si

ogledali rudnik soli. Tam smo imeli tudi kosilo. Ko smo prispeli v Krakov smo imeli predavanje o reci-

kliranju. Nato smo imeli večerjo.

Zatem smo se odpeljali v hotel. Zadnji dan smo se zbudili kar zgodaj, saj smo imeli let že kar kma-

lu. Domov smo prišli okoli 10.45.

Družina mi je bila zelo všeč. Vsi so bili zelo prijazni. Upam, da bo ob naslednji izmenjavi prišla sem

Anita.Poljska mi je bila zelo všeč.«

Maša Mavec

»Že težko pričakan prvi dan smo se odpravili na letališče,kjer smo se kasneje vkrcali na letalo. Po

srečnem pristanku na Poljskem smo se odpeljali do mesteca kjer naj bi bivali. Prišli smo v šolo in

videli vse tiste dobrote,ki so nas pričakale tam. Ko smo bili si zbrani in izvedeli pri komu bomo

bivali in smo odšli na ogled po šoli. Po končanem ogledu smo imeli delavnice. Ob 20.00 so prišli po

nas starši in nas odpeljali do doma. Doma smo spoznali še ostale člane družine in se zelo zabavali.

Naslednji dan smo prišli v šolo, imeli smo delavnice in pouk matematike. Nato smo odšli domov in se

ob 16.00 spet vrnili v šolo ter smo odšli v tovarno kjer smo si ogledali kako izdelujejo bunke za na

jelko. Tam smo tudi mi prejeli svojo bunko z imenom. Nato smo odšli domov. Naslednje jutro smo

spet odšli v šolo kjer smo imeli prireditev. Naučili smo se Poljski narodni ples in ga tudi pred vsemi

zaplesali v narodnih nošah. Za tem so učenci predstavili svojo modno revijo. Nato smo odšli do

gasilskega doma kje smo imeli ROCK KONCERT. Tam si se lahko vozil z gasilskim avtomobilom in

kočijo. Naslednji dan smo si ogledal laboratorij kjer prečistijo vodo in si odšli ogledati vse tovarne

ki so bile v bližini. Naslednje jutro smo se mogli posloviti od družin kjer smo bivali in sicer ni šlo

brez solz. Odpeljali smo se v rudnik soli in si ogledali vse te prečudovite dvorane s kipi iz soli. Pos-

lušali smo tudi zgodbo o kraljici in rudniku s soljo. Zatem smo odšli na krajši ogled Krakova. Nato

pa na večerjo. Po končani večerji so nas odpeljali v hotel kjer smo prenočili. Naslednje jutro pa

domov.«

Ana Osrekar

Obisk Poljske

44

VRTILJAK PEGIC

V tednu od 21. do 26. maja 2012 smo bili tudi sami gostitelji 27 učenk in

učencev ter 20 učiteljev iz sedmih partnerskih šol iz Španije, Francije, Portu-

glaske, Turčije, Francije, Bolgarije, Švedske in Poljske.

Program in aktivnosti Celotedensko druženje z učitelji in učenci iz partnerskih šol je bilo namenjeno

glavni temi projekta, ekologiji. Gostom smo v tem tednu predstavili dejavnosti na

šoli in v Sloveniji, ki so ekološko naravnane, ločevanje odpadkov, skrb za čisto

okolico, sodelovanje v akciji Očistimo Slovenijo.

Delo in razpored nalog med člani projekta so bili natančno določeni. Dogovorili

smo se za sprejem ekipe iz posamezne države, poskrbeli za okrasitev šole, za

plakate s predstavitvijo aktivnosti na šoli ter pripravili bogato obloženo mizo s

slovenskimi jedmi.

Gostujoči učitelji in učenci so sodelovali v različnih ekološko obarvanih delavni-

cah, zasadili so rože in drevo na šolskem vrtu, izdelali vrečko iz majice in posli-

kali steno na šolskem hodniku. Gostujoči učenci pa so se preizkusili tudi v plesni

delavnici, ki jo je vodila plesna šola Bast in v igranju bowlinga.

Naše goste je zanimalo kako zgleda pouk pri nas, tako, da so se nekateri odločili

za hospitacijo pri pouku.

Ker je eden od ciljev projekta gostujočim približati druge jezike in kulture ter

spoznati državo gostiteljico, smo našim gostom razkazali Ljubljano, odpeljali smo

se na Bled, obiskali Postojnsko jamo, Piran in Maribor kot evropsko prestolnico

kulture.

Gostovanje

45

VRTILJAK PEGIC

Osrednja prireditev Slavnostni govornik ob otvoritvi osrednje prireditve je bil župan mesta Ljubljana,

gospod Zoran Janković, ki je zbrane pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje v

»najlepšem mestu« in gostovanje »na najlepši šoli«.

Med slavnostnimi govorniki sta bila še predsednik četrtne skupnosti Golovec, gos-

pod Aleš Dakić in predsednica projekta Comenius, gospa Katjuša Radinovič.

Med povabljenimi gosti so bili še veleposlaniki iz vseh gostujočih držav, vendar se

je vabilu na prireditev odzval le portugalski predstavnik.

Zbrane sta pozdravili in nagovorili tudi ravnateljica OŠ Karla Destovnika-Kajuha,

gospa Sonja Šorli in koordinatorka projekta Comenius na šoli, gospa Nina Grum.

S pomočjo dramske igrice, ki so jo učenci odigrali, so na izviren in ustvarjalen

način predstavili lepote in zaklade naše domovine, Slovenije ter pozdravili naše

goste.

… »We are the children, we are the world…« pesem, ki je odprla srca, nas poveza-

la in zgradila mostove med ljudmi, ki sicer prihajajo iz različnih koncev…Pa ven-

dar, živimo na skupnem planetu, ki mu je ime Zemlja in naša skupna dolžnost je, da

jo varujemo, spoštujemo in ohranimo v dobrem stanju za naše bodoče generacije.

Ida Krušič Smrekar

46

VRTILJAK PEGIC

LUTKOVNE DELAVNICE

»V SVETU LUTK«

Marca so se za učence od 1. Do 5. Razreda začele lutkovne delavnice. Najprej smo

se spoznali in se razdelili v skupine. Vsaka skupina je izbrala svoj naslov igre.

Nato smo v vsaki skupini odigrali lik, ki je bil omenjen v naslovu, ostale skupine so

ugibale. Tako so vse skupine odigrale svoj lik in začeli smo izdelovati svoje lutke.

Na drugem srečanju smo spoznali lutkarico iz Lutk Zajec. Najprej smo delali vaje,

za katere sprva nismo vedeli, zakaj. Nato smo se razdelili v pare in vsak par je

odigral svojo lutkovno predstavo (za začetek brez glasov). Drugič smo lahko pred-

stavo odigrali z glasovi.

Ena Hadžiahmetović, 5. b

Na tretjem srečanju so učenci v štirih skupinah sestavili vsak svojo lutkovno igri-

co, ki so jo nato v aprilu suvereno zaigrali pred svojimi starši. Lutkovne delavnice

so izvajale prostovoljke društva Novita.

47

VRTILJAK PEGIC

Oliver Repić, 9. a

Marko Blagojević, 5. a

48

VRTILJAK PEGIC

ALI JE DELO POMOČNICE RAVNATELJICE NAPORNO/TEŽKO? Če primerjamo delo

pomočnice z delom učitelja, bi težko rekla, da je napornejše. Vsekakor pa se bistveno

razlikuje od dela učitelja.

PREDEN STE POSTALI POMOČNICA RAVNATELJICE STE POUČEVALI OZ. BILI UČITE-

LJICA ŠPORTNE VZGOJE (seveda ste še vedno, vendar manj učite). Res je. Poučujem le

še polovico svojega delovnega časa.

KAJ SE VAM ZDI ALI SE JE ŽIVLJENJE NA ŠOLI KAJ SPREMENILO (NA BOLJE/

SLABŠE)? Na to vprašanje bi verjetno boljše odgovorili vi učenci, saj (ker) ste zelo kri-

tični. S sodelavci se trudimo, da bi bili srečni in pri svojem delu uspešni. Upam, da nam

uspeva .

KAJ STE SI ŽELELI POSTATI KOT OTROK? Želela sem postati vzgojiteljica ali učitel-

jica, saj me veseli delo z otroki.

KATERE ŠOLE STE OBISKOVALI? OŠ Domžale in Rodica, Srednješolski center Rudolfa

Maistra in Fakulteto za šport.

VAŠ NAJLJUBŠI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI? To sta matematika in športna vzgoja.

KAJ RADI POČNETE V PROSTEM ČASU? Svoj prosti čas rada preživljam aktivno

(kolesarjenje, smučanje…), skupaj s svojo družino.

VAŠ NAJLJUBŠI ŠPORT, ZAKAJ? Smučanje, verjetno zato, ker sem se z njim aktivno

ukvarjala skoraj petnajst let.

KAJ VAM JE VŠEČ PRI LJUDEH IN KAJ PREZIRATE? Všeč mi je, če so pošteni, odgo-

vorni, delovni… Ne maram lažnivcev in lenuhov.

» … ni vse le zabava, ampak je za srečo treba tudi

marsikaj postoriti...«

INTERVJUJI

GOSPA POMOČNICA RAVNATELJICE NATAŠA SKALA

49

VRTILJAK PEGIC

ZA KAKŠNE STVARI RAJE PORABITE

PROSTI ČAS: GRESTE VEN NA SPRE-

HOD/ŠPORTATE,… ALI RAJE OSTA-

NETE DOMA IN GLEDATE TELEVIZI-

JO?

Svoj prosti čas izkoristim za različne

športne aktivnosti. Seveda pa si z

veseljem ogledam tudi kak dober film.

KATERO ZVRST GLASBE RADI POS-

LUŠATE + (VAŠ NAJ PEVEC/PEVKA/

GLASBENA SKUPINA)? Naj skupine ali

glasbenika nimam. Rada poslušam vse

zvrsti glasbe, odvisno od razpoložen-

ja.

KAJ VAS VESELI (NA SPLOŠNO)? Srečno preživljanje časa z mojo družino, delo v šoli,

šport, branje dobrih knjig…

KAJ RADI JESTE (VAŠA NAJLJUBŠA JED)? Testenine in morske jedi (ribe in ostale mor-

ske sadeže).

VAŠ NAJLJUBŠI LETNI ČAS, ZAKAJ? Med letnimi časi nimam favorita, važno je le, da je

lepo vreme.

ČE BI BILI VSEMOGOČNI IN BI LAHKO VSE SPREMENILI, KAJ BI BILA PRVA STVAR,

KI BI SI JO ŽELELI SPREMENITI? To, da bi bili ljudje bolj spoštljivi drug do drugega.

ŠOLSKO LETO SE BLIŽA KONCU. ALI JE VAŠE DELO ZDAJ KAJ BOLJ NAPORNO?

Niti ne. Le tako kot vi, smo tudi mi učitelji že rahlo utrujeni.

ALI ŽE IMATE NAČRTE ZA POLETJE? Najprej oddih na morju, nato izpolnitev cilja, ki

smo si ga zadali z družino (osvojitev vseh najvišjih vrhov v naših Alpah).

KAJ BI ŽELELI SPOROČITI NAŠIM UČENCEM? Naj uživajo življenje in ob tem ne

pozabijo, da ni vse le zabava, ampak je za srečo treba tudi marsikaj postoriti.

VAŠE MNENJE O VPRAŠALNIKU? Vprašalnik je OK.

Sara Vujičić, 7. b

50

VRTILJAK PEGIC

KAJ RADI POČNETE V PROSTEM ČASU? Potujem, planinarim, plezam, se družim z ljud-

mi, ki so pozitivno naravnani.

ALI JE DELO UČITELJICE TEŽKO/NAPORNO? Tudi, samo kot vsak drug poklic.

KATERE ŠOLE STE OBISKOVALI? OŠ dr. Vita Kraigherja, Gimnazijo Bežigrad, Filozof-

sko fakulteto v Ljubljani.

KAJ STE SI ŽELELI POSTATI KOT OTROK? Arheologinja.

POSTALI STE UČITELJICA ANGLEŠČINE. ALI VAS JE KDO NAPOTIL NA TO POT (kot

učiteljica), ALI STE SE SAMI ODLOČILI ZA TO DELOVNO MESTO? Ne, to je bil kom-

promis med mano in starši, ki so menili, da kot arheologinja ne bom dobro zaslužila.

KAJ IMATE RADI PRI LJUDEH? Odkritost in pozitivno energijo.

KAJ PREZIRATE? Zahrbtnost, preračunljivost in egoizem.

VAŠ NAJLJUBŠI PREDMET V OŠ? Zgodovina in slovenščina.

KATERO ZVRST GLASBE RADI POSLUŠATE (NAJ PEVEC/PEVKA/GLASBENA SKUPINA)?

Čisto vse. Nimam predsodkov glede na zvrst, mora pa biti kvalitetna.

SLIŠALI SMO, DA STE VEGETARJANKA. ALI JE TO RES? Res je, že zelo dolgo. Sem

pa to postala iz čisto zdravstvenih razlogov in boljšega počutja.

KAJ IMATE RADI (NA SPLOŠNO)? Naravo, glasbo, družino, prijatelje, dobre ljudi in

nore izive.

ALI RADI POTUJETE?KATERE DRŽAVE STE ŽE OBISKALI? Zelo rada, veliko in še več

bi jih rada. Žal, sem vedno na dopustu med šolskimi počitnicami.

»Kdor hoče najde pot, kdor noče pa izgovor.«

GOSPA BOJANA SKOBIR-ROZMAN, učiteljica angleščine

51

VRTILJAK PEGIC

SLIŠALI SMO, DA STE BILI V ANGLIJI. VAM JE BILO TAM VŠEČ, KAJ VSE STE SI

OGLEDALI? Anglija in še posebej Škotska je zelo lepa. V mestu sem si ogledala znamenito-

sti, še posebej sem bila navdušena nad galerijami.

KAJ BI ŽELELI SPOROČITI NAŠIM UČENCEM? Kdor hoče najde pot, kdor noče pa izgo-

vor. Ta pregovor velja celo življenje.

NEKAJ ČESAR ŠE NE VEMO O VAS: Zasvojena sem s čokolado.

VAŠE MNENJE O VPRAŠALNIKU? Zabaven.

Sara Vujičič, 7. b

GOSPA SLAVICA NOVAKOVIĆ, receptorka

ALI VAM JE DELO RECEPTORKE VŠEČ? Da.

KOLIKO LET ŽE DELATE NA NAŠI ŠOLI? Enajst let.

KAJ OZ. ČESA NE MARATE PRI UČENCIH MED ODMORI IN PO KONCU POUKA

(npr. tekanje po hodnikih ali kaj podobnega)? Moti me tekanje po hodnikih in kričanje.

KAJ VAM JE PRI UČENCIH VŠEČ? Všeč mi je prijaznost in smisel za humor. :)

KAJ RADI POČNETE V PROSTEM ČASU? Kolesarim.

KAJ MISLITE O TEM ALI UČENCI PRAVILNO POSKRBIMO ZA LOČEVANJE ODPAD-

KOV? KAJ DELAMO PRAV/NAROBE? Nekateri ste lepo ozaveščeni glede ločevanja.,

pohvaljeni! Nekaterih pa to ne zanima, nad tem sem razočarana.

ALI VERJAMETE V HOROSKOP? ČE VERJAMETE NAM POVEJTE, KAJ STE PO HOROS-

KOPU? Ne verjamem v horoskop, vendar ga rada preberem. Po horoskopu sem dvojček.

HOBIJI: Nimam. Trenutno še ni časa, mogoče ko bom v pokoju.

»Všeč mi je prijaznost in smisel za humor. «

52

VRTILJAK PEGIC

KATERE REVIJE NAJRAJE BERETE' KATERA RUBRIKA VAM JE NAJBOLJ PRI SRCU,

ZAKAJ? Lady, Jana. Rada preberem rubriko o hrani in vinu.

NEKAJ ČESAR ŠE NE VEMO O VAS: Ne znam plavati.

VAŠE MNENJE O VPRAŠALNIKU: Korekten.

Sara Vujičić, 7. b

Koliko časa delate na naši šoliNa šoli sem zaposlena od decembra 2005.

Kateri predmet na predmetni stopnji bi poučevali, če bi lahko sami izbirali?

Najraje bi poučevala športno vzgojo, saj sem profesorica športne vzgoje.

Ste bili »pridna« učenka? Seveda sem bila »pridna«. Ne sicer ves čas, sem bila pa

odlična vseh osem let.

Katero šolo ste obiskovali? Obiskovala sem osnovno šolo Karla Destovnika – Kaju

ha. Šolanje sem nadaljevala na Gimnaziji Poljane. Po maturi sem se odločila za štu

dij na Fakulteti za šport.

Kaj vam je všeč na šoli? Všeč

mi je, da se s sodelavci dobro

razumem.

Kaj počnete v prostem času?

Zelo rada preživim čimveč časa

zunaj, na prostem. Rada se

ukvarjam s športom, že od

osnovne šole je moja velika

ljubezen softball. Rada tudi

berem.

po Evropi.

»Moja velika ljubezen je softball.«

GOSPA BARBARA PERHAJ, učiteljica v podaljšanem bivanju

53

VRTILJAK PEGIC

Ali veliko gledate televizijo in kateri program vam je najljubši?

Rada gledam šport. Tudi EP v nogometu, ki trenutno poteka, spremljam. Drugače pa

televizijo gledam največkrat zvečer, saj si rada ogledam kak dober film. Od tujih

programov sta mi všeč National Geographic in Discovery Channel.

Načrti za poletje? Letos se odpravljam na morje za štirinajst dni. Dogovarjamo se

še za potovanje z avtomobilom po Evropi.

Najljubša hrana in pijača? Sem zelo nezahtevna, kar se hrane tiče in jem vse.

Obožujem mamino kuhinjo, njeni kruhovi cmoki »zmagajo«. Najraje pijem vodo.

Emina Kuduzović in Tamara Ljepojević, 7. b

» … ukvarjam se z grafologijo ...«

GOSPA INKA PINTAR, učiteljica v podaljšanem bivanju

Koliko časa delate na šoli? Deset let.

Kateri predmet bi radi poučevali na predmetni sto-

pnji, če bi lahko izbirali?

Likovno vzgojo.

Na katero šolo ste hodili? Na OŠ Boris Kidrič v

Mariboru.

Ali ste kot učenka bili pridni? Zelo.

Kaj vam je najbolj všeč na naši šoli? Učenke in

učenci.

Kaj bi spremenili na šoli? Marsikaj.

Kaj najraje počnete v prostem času? Plešem, hodim v hribe, se ukvarjam z

grafologijo, hodim v kino.

Ali pogosto gledate televizijo, kateri je vaš najljubši program, oddaja?

Televizije ne gledam pogosto, programov je več, najljubša oddaja pa je Satirično oko.

54

VRTILJAK PEGIC

Ali imate že načrte za prihajajoče poletje? Imam precej načrtov in želim jih

uresničiti.

Vaša najljubša hrana, pijača? Najljubša hrana je sladoled, pijača pa marelični sok.

Vaš najljubši film? Jih je preveč, da bi izbrala.

Vaša najljubša pesem? Nekoga moraš imeti rad.

Vaša najljubša knjiga? Pika Nogavička.

Vaši hobiji? Pletenje, šivanje, vrtnarjenje, recikliranje, grafološke analize, ukvarja-

nje z interierom in osebno podobo ter ples pri folklori.

Emina Kuduzović in Tamara Ljepojević, 7. b

GOSPOD GREGA NOVAK, učitelj v podaljšanem bivanju

»V prostem času gledam filme ...«

Koliko časa že delate na šoli? Šest let.

Kateri predmet bi radi učili na višnji stopnji, če bi lah-

ko izbirali? Likovno vzgojo.

Na katero šolo ste hodili? Na OŠ Prežihov Voranc.

Ali ste kot učenec bili ''pridni''? Včasih ja, včasih ne.

Kaj vam je najbolj všeč na naši šoli? Trud za izboljšan-

je šole.

Kaj bi spremenili na šoli? Nič.

Kaj najraje delate v prostem času? Gledam filme.

Ali pogosto gledate TV, kateri je vaš najljubši program, oddaja? Pogosto gledam

TV, nimam pa najljubše oddaje, programa.

55

VRTILJAK PEGIC

Ali imate že načrte za približajoče se poletje? Delno.

Vaša najljubša hrana, pijača? Najljubša hrana mi je sendvič, pijača pa kokakola.

Najljubši film? Brazil.

Emina Kuduzović in Tamara Ljepojević, 7. b

» Moj najljubši program je National Geographic. ...«

GOSPA ANDREJA ANDRIČ, učiteljica v podaljšanem bivanju

Koliko časa že delate na šoli?

Trideset let.

Kateri predmet bi radi učili na višnji sto-

pnji, če bi lahko izbirali?

Matematiko.

Na katero šolo ste hodili? Na OŠ Prule.

Ali ste kot učenka bili ''pridni''?

Ne vedno.

Kaj vam je najbolj všeč na naši šoli? Ker je šola pritlična, brez nadstropij.

Kaj bi spremenili na šoli? Nič.

Kaj najraje delate v prostem času? Sprehodi, plavanje.

Ali pogosto gledate TV, kateri je vaš najljubši program, oddaja?

Odvisno od časa, včasih več, včasih manj. Moj najljubši program je National Geo-

graphic.

Ali imate že načrte za bližajoče se poletje? Morje- Piran.

Vaša najljubša hrana, pijača? Vse, razen mleka.

56

VRTILJAK PEGIC

JELENA KRMPOT, državna prvakinja v violini

»Vsak dan vadim vsaj dve uri ...«

Nekateri učenci že vedo, da si uspešna pri glasbi. Zato

imamo zate nekaj vprašanj.

Kakšen je tvoj vsakdan ? Uf! Težko vprašanje! Zjutraj

se zgodaj zbudim. Potem grem v šolo. Ko se vrnem domov...

Vaja, vaja, vaja, vaja... Mislim, da si predstavljaš! Zvečer

berem in se sprostim. Učim se... NE!!!

Kaj je tvoj najljubši hobi? Branje, risanje, rolanje,

»VIOLINA«.

Najljubša hrana in pijača? Svaljki in voda, multi sola.

Kako bi opisala samo sebe ? Na desnem ušesu imam dva

uhana. Po horoskopu sem ribica, v podznamenju rak. Zelo rada se družim s prijatelji.

Sem kar lepa. No, nisem prepričana. Nerada se hvalim.

Kaj misliš, bi tvoj razred moral biti ponosen, ker ima tako uspešno violinistko?

Zakaj? Mislim, da. Saj sem vendar državna prvakinja!!! Ampak ne bom se hvalila.

Kako si prišla do takšnega upeha? Ohohoho! Vadim, grem pit, vadim, grem pit, vadim...

Vsak dan vsaj dve uri. Morala bi vaditi tri do štiri ure. Vsako soboto pa tudi po pet ur.

Koliko časa že igraš violino? Violino igram že štiri leta, ampak sem tretji razred, ker

sem v prvem razredu imela samo pol ure pouka violine na teden.

Kdo so tvoji vzorniki ali idoli? Moj vzornik je Maxim Vengerov.

Najljubši kotiček ? Postelja s knjigo v roki, nožno stojalo in violina, pred omaro se

bašem s sladkarijami.

ALI VEŠ, DA...

se zdi kot, da mode ne upoštevam, ampak ni res...

sovražim opravljivke.

Jelena, najlepša hvala za odgovore! Ena Hadžiahmetović, 5. b

57

VRTILJAK PEGIC

David Đurić je uspešen učenec iz 4. a razreda, tako pri pouku kot pri treniranju

taekwondoja in plesa, najprej je plesal rock and roll, kasneje pa je začel plesati še

hip hop. Sošolke so mu zastavile nekaj vprašanj.

Kdaj si začel trenirati ples? Kdaj taekwondo? V tretjem razredu. Po zmagi v teh-

niki leta 2011 v Avstriji in na državnem prvenstvu sem imel željo tudi po plesu, ki me

osrečuje. Na tekmovanjih smo kot velika družina, kar se odrazi tudi v plesu.

Taekwondo sem začel trenirati zaradi želje po obrambi v določenih trenutkih. V tem

športu je vse odvisno samo od mene in moje vztrajnosti ter od mojstra Kima, ki je

doma iz Koreje ter me uči, kako se izvaja tehnika pri borbah.

Kolikokrat na teden treniraš? Tekwando treniram v ponedeljek, torek, sredo, četr-

tek, petek in nedeljo, ples pa v ponedeljek, sredo, četrtek in nedeljo.

V koliko kategorijah treniraš? V treh kategorijah: hip hop street mala formacija

(7), hip hop street velika formacija (18) in hip hop pari.

Koliko medalj imaš iz tekmovanj v plesu in taekwondoju? Ne vem števila. Veliko.

Imam zlato medaljo s svetovnega pokala v Zagrebu, zlato medaljo z državnega prven-

stva 2011 in 2012 v veliki formaciji, v mali bronasto medaljo. Drugih se ne spomnim,

moram prelistati mamin album.

S katerim rezultatom si bil najbolj zadovoljen? S prvim mestom.

Katera plesna točka ti je bila najbolj všeč?Plesna točka street (piflarji).

»Imam zlato medaljo ...«

DAVID ĐURIČ, državni prvak v taekwondu in plesalec

58

VRTILJAK PEGIC

Katero tekmovanje ti je najbolj ostalo v spominu? Zakaj? Tekmovanje na Danskem.

Ker sem se imel lepo.

Koliko so stari tvoji soplesalci in soplesalke?Moji soplesalci in soplesalke so stari od

7-11 let.

Kdaj narediš domačo nalogo? Nalogo naredim takoj po šoli.

Katera je tvoja najljubša jed in pijača? Moja najljubša jed so špageti, pijača pa le-

deni čaj in voda.

Kakšen rezultat pričakuješ na Češkem? Želim si odličen rezultat.

Sošolci smo zelo ponosni nate. Želimo ti še čim več dobrih rezultatov.

AJRA POLJAK, NINA LAH, TITA ŠAVIJA, DORIS OCEPEK

59

VRTILJAK PEGIC

Aida Mušović, 7. a

Neja Podlogar, 5. a

60

VRTILJAK PEGIC

Literarni vrtiljak

ČAROBNA KROGLA

Letos sem za rojstni dan od mame dobila prelepo darilo. Bila je lepa, bleščeča kro-

gla na kovinskem podstavku. Takoj mi je bila všeč. Bila pa je tudi moje najljubše

barve. Vijolične. Tesno sem objela mamo, se ji zahvalila in kroglo odnesla v sobo,

da najdem primerno mesto, kamor jo bom lahko dala. Postavila sem jo na mizo in si

jo kar nekaj časa ogledovala, nato pa sem pomislila, kako enkratno bi bilo, če bi

bila čarobna. Nato pa sem še enkrat pogledala v škatlo in v njej našla napis, ki ga

prej nisem opazila. Pisalo je: «Čarobna krogla sem, ki ve za tvojo prihodnost, vpra-

šaj me.« Takoj sem pomislila na svet pravljic. Že od malega obožujem pravljična

bitja; vile, škrate, kralje, princeske, ... Sedaj imam priložnost, da obiščem ta svet.

Čarobno kroglo sem takoj prosila, da me odpelje tja. In me je res. Bilo je zelo

lepo. Spoznala sem Petra Pana, Arijelo, lepo Sneguljčico, prijazno Pepelko in osta-

le princeske. Vse so dobre prijateljice. Pokazale so mi svoj dom in me povabile, naj

še kdaj pridem.

Tita Šavija, 4. a

Alen Hadžić, 3. a Maša Arh Počivašek, 5. a

61

VRTILJAK PEGIC

P pravljica Peter pa Petra potujeta po potoku. Pa pride pastir Poljec.

Potnik potuje pa pije pivo. Potuje pa pade pa popije potok.

Pastir plete prt.

Peter pije pivo, posluša poročila.

Pastir poboža pando. Punčka Petra pelje pando po Parizu.

Peter predstavi Petro pastirju.

Peter prebere Petri pravljico. Petra pančka.

»Petra pančka pa pejva popisat pomol pa potem pobarvat palubo«, pove pastir.

Pa pride punčka Polona pa pobarva podstrešje.

Polona prebudi Petro pa pove Petri: »Pejva pobarvat parket«.

Peter popravlja pandino posteljo pa pride Petra pa pravi: »Poglej, preproga polna

pisanih pravokotnikov«!

»Pesniško povedano,« pove pastir.

Prileti ptič, pobriše pa pomije palubo pa pospravi pomol.

»Prosim, ptič, pospravi podstrešje, pospravi posteljo, pomij posodo pa pelji Polono

po Parizu. »Plišastega psička pospravi Petri pod povšter«, pravi Peter.

Ajra Poljak, 4. a

Matematično pravilo Če je 1, 3 in 5,

je liho spet!

Če pa se z dva deliti da –

to pa je sodo

tra, ra, ra.

Ajra Poljak, 4. a

Sodo ali liho? Tista števila, ki deljiva so z dve,

so soda , to se ve!

Doris Ocepek, 4. a Sara Jovič, 7. a

62

VRTILJAK PEGIC

ZA PRIDNE OTROKE

Pridni otroci so kot angelčki zlati,

ubogajo starše

in gredo pravočasno spat.

Dobri možje jim prinesejo igrače,

poreden pa do stropa skače,

ker za njega ni igrače.

V šolo vedno hodijo

in lepe pesmi pojejo.

A poredni otroci doma poležavajo

in staršem nagajajo.

Ko se pridni otroci z avtom peljejo,

samo lepe besede meljejo.

Poredni pa ne.

Ajra Poljak, 4. a

MOJA RESNIČNA PRIJATELJICA

Moja resnična prijateljica je deklica z imenom Leontina. Piše se Lišanin. Stara je

devet let tako kot jaz. Na obrazu ime prisrčne pegice in lepe zelenorjave oči. Sku-

paj hodiva na sprehode, v trgovino in se pogovarjava po telefonu. Leontina ima mlaj-

šo sestrico, ki ji je zelo podobna. Včasih greva ena k drugi na obisk in si pomagava

pri domačih nalogah. Sva sošolki. Obe hodiva v četrti razred. Upam, da bova še nap-

rej tako dobri prijateljici in da se bova vedno tako lepo razumeli.

ALEKSANDRA NIKOLOV, 4. b

63

VRTILJAK PEGIC

EKOLOGIJA

Ločuj, ločuj, ločuj.

Bodi ekofrajer tudi ti, saj ločevati znamo vsi.

Za naravo poskrbi, ekofrajer bodi ti.

Eko, eko ekolog

ni nikoli kratkih nog. Že v gozd hiti,

da za naravo poskrbi. Kateri odpadek tam leži?

Saj res! biološki odpadek – poznamo ga vsi!

Ajra Poljak, 4. a

EKO FRAJER

Eko, eko eko, eko, vedno pijem mleko.

Smeti ne meči po naravi, če hočeš biti ekofrajer pravi.

Eko, eko med steklo ne sodi mleko,

niti ne olupki od krompirja, kaj šele papir!

Bodi kul, odpadke ločuj! Lepo je biti eko car,

ker za naravo nam je mar!

Hadis Ismajloski, Ermin Mehić, 4. a

Nadja Peček, 5. a

64

VRTILJAK PEGIC

ZELENA KAPICA, SNEGULJČICA IN EN PALČEK

Nekoč je živela Zelena kapica. Živela je z mamo, bratom in muco v stari leseni

hiški. Njen brat Miha je bil star eno leto, Zelena kapica pa deset let. Zelena

kapica je bila že samostojna, zato jo je mama vsak dan pustila k babici, skozi

najhujši gozd ob vasi. Zelena kapica je vedela, da v gozdu živi volk in vedela je

tudi, za katerim drevesom jo čaka, zato je bila zelo previdna, ko je hodila mi-

mo. Uganete, kje je živela Sneguljčica? Sneguljčica je živela s palčkom v

mestu, v veliki razkošni stolpnici. Četudi je od rojstva živela v stolpnici, si je

najbolj želela imeti kmetijo. Palček ji ni mogel kupiti kmetije, ker ni bil tako

bogat. A kupil ji je zajčka in temu zajčku je bilo ime Čopko. Ko je Zelena kapi-

ca nekega dne šla k babici skozi gozd, je srečala volka. Začel jo je spraševati,

kam gre. Zelena kapica ga je vprašala: »Zakaj me to sprašuješ?« Volk ji je od-

govoril:« Ah, si pa smešna! Tako piše v knjigi bratov Grimm in tako mora biti!«

Nato jo je zgrabil in požrl. Deklica je kričala tako glasno, da jo je slišala Sne-

guljčica. Takoj je pritekla. Videla je volka, kako leži pod velikim hrastom in ga

vprašala, če je videl Zeleno kapico teči mimo. Volk se je zlagal, da je tekla k

reki, ki je blizu babičine hišice. Sneguljčica se je razjezila. »Kako se lahko ta-

ko grdo zlažeš!«, se je zadrla nanj. Nato se je volk opravičil Sneguljčici: »Jaz

sem jo požrl,« je žalostno dejal. » Ti lump ti«, je rekla Sneguljčica: » Ampak

samo, da si povedal po resnici!« Sneguljčica je zavpila: :«Zelena kapica, hitro

zlezi ven!« Zelena kapica je pokukala iz volčjega trebuha. Sneguljčica je z než-

nim glasom spregovorila:« Jaz sem Sneguljčica. Pridi ven! Ne boj se! Zelena ka-

pica je prišla ven in hitro sta postali najboljši prijateljici. Tudi volk je spoznal

palčka in tudi onadva sta kaj hitro postala prijatelja. Tako so minevali dnevi.

Oni pa so se igrali in pozabili na skrbi. Seveda se je tudi babica igrala z njimi in

jim ni volk nikoli več storil kaj žalega. A nekega sončnega pomladnega dne je

volkulja rekla volku:« Tako ne gre več naprej! Otroci so tukaj doma lačni, ti pa

se vedno potikaš naokrog in nam ničesar ne prineseš za pod zob! Že tri tedne

kuhamo samo zelenjavo. Takole ti povem! Če nam jutri ne prineseš kaj jesti,

bom z otroci šla živet k sorodniku!« Volku ni preostalo nič drugega, kot da se

podviza in hitro najde hrano. A na žalost ni našel ničesar. Postal je zelo jezen.

Ko je prišel domov, se je oziral naokoli, vendar ni bilo nikogar doma. Na mizi je

zagledal listek, na katerem je pisalo:« Smo pri mojem sorodniku! Volkulja« Volk

je bil užaljen, a čez nekaj dni se je počutil bolje. Bilo jim je lepo, ker so vsi:

Zelena kapica, volk, Sneguljčica, palček, Miha, babica, mami in muca živeli sku-

paj v mestni stolpnici.

AJRA POLJAK, 4. a

65

VRTILJAK PEGIC

PUST

Prišel je čas, ko pust je prišel do nas,

Vsi hitro se našemimo,

Kostume oblečemo in od hiše do hiše rajamo.

Pust pust nagajivih ust,

Pust pust širokih ust.

Vsi klovni, indijanci, princeske, zajčki, gusarji, pikapolonice

s krofi se mastimo in se debelimo.

Pust pust nagajivih ust,

Pust pust širokih ust.

Vse maškare zbrane smo zimo pregnale in sončka poklicale.

Tjaša Baša 4. a

Jure Belan, 6. b

Amar Seliman, 6. b

66

VRTILJAK PEGIC

PROTIDEŽEVNA JUHA

Bilo je poletje, ah kaj govorim, že sedem dni dežuje. Otroci so sedeli pred okni in

se praskali, kjer jih ni srbelo. Prebrali so vse knjige in porisali ves papir. Prav

takrat, ko so že pomislili, da bodo porisali še kuhinjsko steno, se je iz radia ogla-

sil glas tete Kuhe :,,Če vam je dolgčas, iz domačega hladilnika vzemite nekaj hra-

ne in pridite k meni.“

Otroci so hiteli k teti Kuhi. Ko so prišli, so sestavine dali v lonec, potem je teta

Kuha dodala še protidežin in zasmrdelo je do oblakov. Nebo se je odprlo in poka-

zale so se stopnice, ki so vodile v širno nebo. Teta Kuha in otroci so po stopnicah

prišli do bližnjega oblaka, ki jih je ponesel do gradu. Tam je živela vila po imenu

Kapljica. Teta Kuha jo je zaprosila: ,,Prosim, naj neha deževati!“ Kapljica je rekla:

,,Tega ne bom naredila! Tudi dež potrebujemo. Imam drugo zamisel. Vzemite

pelerine in ob zori skačite po lužah in bolje se boste počutili.“ Otroci so ubogali

in še zdaj zjutraj ob zori otroci skačejo po lužah.

Doris Ocepek, 4. a

Eva Denac, 1. a Kaja Hribar, 1. b

67

VRTILJAK PEGIC

ZANIMIVA SOBOTA

Jutri bo sobota. Šla bom obiskat svojo novo prijateljico. Ime ji je Linda. Prvič sem

jo videla lansko leto spomladi. Bil je lep sončen dan in ona je stala sredi travnika.

Bila je lepa in elegantna. Tudi ona je opazila mene in me pogledala z najlepšimi črni-

mi očmi.

V soboto bo velik dan zanjo in zame. Mama in oče sta mi že kupila nove hlače, škor-

nje, pulover in čelado. Komaj čakam, da pride ta dan. Pripravila sem posladek, s

katerim jo bom razveselila: pol kilograma svežega korenja. Zjutraj se bom najprej

odpravila v njeno domovanje, ki ga bom počistila. Ponudila ji bom posladek, da me bo

še bolje spoznala. Počesala jo bom in ji spletla kito. Nato jo bom peljala ven na trav-

nik, kjer se bova skupaj sprehodili.

Če bom Lindi dovolj všeč, mi bo verjetno dovolila, da splezam na njen hrbet. V sobo-

to bo moj prvi dan jahanja. Linda, moja nova prijateljica, je namreč kobila.

Ana Lutar, 4.b

NA SKRIVNEM OTOKU

Z družino smo križarili po morju. Bilo je sončno, kopali smo se in sončili, skratka,

bilo nam je lepo. Ko smo bili nekega dne na odprtem morju, nas je presenetil

vihar. Znašli smo se na skrivnem otoku, ki ga ni bilo na zemljevidu.

Nekega dne je bilo znova sončno in z bratom sva se igrala skrivalnice. Ko sem bila

na vrsti za mižanje, sem našla kot slika veliko školjko, polno zlatega perja, zapes-

tnic, uhanov in denarja. Vsi smo bili navdušeni. Ko je nekega dne sijalo sonce in

padal rahel dež, je nastala mavrica. V zgodbah sem prebrala, da je na koncu mav-

rice zaklad in predlagala sem, da ga gremo iskat. Vsi so bili za to. Čez nekaj ur

smo prišli do skrinje, a nismo vedeli, kako bi jo odprli. Našli smo ključ in odklenili

skrinjo. Zagledali smo veliko denarja. Bili smo srečni in bogati.

Čez nekaj dni je mimo priplula jadrnica in prijazen človek nas je rešil in odpeljal

domov. Nagradili smo ga s polovico zaklada, ki smo ga našli na skrivnem otoku.

Sanja Madalanović, 4.b

68

VRTILJAK PEGIC

V živalskem vrtu

V ŽIVALSKEM VRTU

Šel sem v živalski vrt pozdravit sovo. Zvita je ležala na tleh in ugotovil sem, da jo

boli glava. Dal sem ji tablete proti glavobolu. Vse se je srečno izteklo.

Jon Češnovar, 2. b

VETERINARKA

V živalskem vrtu se veterinarji srečamo z zelo neobičajnimi bolniki. Prišla sem v

živalski vrt pozdravit tigra, ki si je zlomil sprednjo tačko. Odpeljali so me k poškodo-

vancu. Najprej sem ga uspavala, potem sem pogledala, ali je še kaj narobe z njim. Na

srečo ni bilo hujšega. Pregledala sem mu tačko in mu jo povila. Predpisala sem, da

mora tiger počivati, in da bom prišla čez en mesec na pregled tačke.

Kiara Mekič, 2. b

POBEGLA ŽIRAFA

Nekoč je pobegnila žirafa. Zelo so jo iskali, ker je bila obiskovalcem najljubša. Bila

je svetla in lepa. Odšla je v gozd in tam ostala. Tam se je ulegla na mah in mirno spa-

la. Potem so prišli ljudje iz živalskega vrta in jo ustrelili z uspavalom. Žirafo so odpe-

ljali nazaj v živalski vrt in ji povečali prostor. Zelo je bila srečna. Nikoli več ni pobe-

gnila iz živalskega vrta.

Eli Mlekuž, 2. b

69

VRTILJAK PEGIC

BOLNI GEPARD

Prišla sem v živalski vrt. Tam sem videla geparda, ki je trepetal od bolečin v trebuhu.

Pregledala sem mu trebuh in ugotovila, da ima vnet slepič. Dala sem mu zdravila in

ozdravel je.

Marjana Milev, 2. b

Anže Baša, 7. b

70

VRTILJAK PEGIC

POKLIC, KI MI JE VŠEČ

Farmacevtka si želim postati že od majhnih nog. Vedno sem se igrala zdravnike

in želela pomagati ljudem. Tudi moj stric je farmacevt, zato se zgledujem po

njem. Kot otrok sem mislila, da farmacevti samo prodajajo zdravila, a zdaj, ko

sem vvečja, sem izvedela o farmacevtih veliko več, zato mi je ta poklic všeč.

Lahko bi delala v lekarni, svetovala ljudem, odkrila zdravilo za težke bolezni.

Delo farmacevta je zelo dinamično in nikoli dolgočasno. Kot farmacevt bi imela

možnost delati tudi na terenu ali v laboratoriju. Pri nas imamo dve znani farma-

cevtski hiši. To sta Tovarna zdravil Krka in Lek Ljubljana. To pomeni, da bi imela

možnost zaposlitve v Sloveniji. Če hočem uresničiti otroške sanje, se moram pri-

dno učiti.

LEONTINA LIŠANIN, 4. b

Ko bom velik

Tjaša Babnik, 7. b

71

VRTILJAK PEGIC

POKLIC, KI MI JE VŠEČ

Zdravnik je poklic, ki ga že od nekdaj občudujem. Pravzaprav s ne morem odločiti

med zdravnikom in farmacevtom. Zato bom opisala kar oba.

Všeč mi je zdravstvo. Ko sem bila majhna, sem se igrala, da zdravim majhne otro-

ke. To so bili žirafa Pika, miška Mimi, medvedek Rumenko in medvedek Modri.

Pikala sem jih s plastično injekcijo. Napisala sem jim recepte in jim predpisala

zdravila. Rada bi bila zdravnica za otroke. Za ta poklic me je navdušila moja prva

zdravnica Iva Kalinšek. Ona je moja vzornica.

Poklic farmacevta opravlja moja teta Biljana. Tudi to je zelo zanimiv poklic. V

lekarni, kjer dela teta, je vse tako lepo, čisto in dišeče. Bolnikom svetuje pri izbi-

ri zdravil, jim meri pritisk, sladkor v krvi ter jim svetuje pri zdravljenju različnih

bolezni. Včasih pa s strankami le poklepeta in jim nudi nasvet- dobro je imeti v

družini nekoga, ki se razume na zdravstvo. Moja tetica nam vsem pomaga, kadar

zbolimo.

Biti zdravnik ni enostavno, saj ne moreš vedno vsem pomagati. Je pa to zelo ple-

menit poklic. Zdravnik za otroke je pediater. Otroške ambulante so polepljene z

junaki iz risank, otroškimi risbicami in slikami. Pediatri so zelo prijazni, zato se

jih otroci ne bojijo. Poklic farmacevta ali pediatra si želim opravljati, ker bi me

ljudje cenili in imeli radi. Tudi jaz imam rada ljudi, zato si želim opravljati tako

delo, da jim bom lahko pomagala.

ANA LUTAR, 4. b

Jovana Krmpot, 1. b

72

VRTILJAK PEGIC

KO ODRASTEM

Ko bom velik, bom postavil žičnico in smučarsko progo. Smučišče bom uredil na

Stolu. Najprej bom uredil gondolo, ki bo vozila do gozdne meje. Od tam dalje

bom postavil sedežnice. Za vse to bom sam narisal načrte. Ker pastirji poleti

tukaj pasejo živino, se bom z njimi pogovoril o gradnji žičnice. Čisto na vrhu bi

postavil okrepčevalnico. Ponudil bi hrenovke, sendviče, pice, vročo čokolado, čaj,

vodo, čokoladice… v moji okrepčevalnici bi se smučarji spočili in okrepčali.

TILEN DRAGAR, 4. b

KO ODRASTEM

Ko odrastem, bom policistka. Ta poklic mi je všeč, ker imam rada red. Pomagala

bom vsem ljudem, predvsem starim in nemočnim. Poročila se bom in imela veliko

otrok, ki jih bom lepo vzgajala in se z njimi igrala. Neizmerno jih bom imela rada.

Imela bom veliko hišo, v kateri bom živela s svojo družino. Poleg svojega poklica

si želim biti tudi rokometašica in postati slavna. Potovala bom po svetu in poma-

gala revežem. Ko odrastem, bom vzor drugim, še posebno svojim otrokom.

NEVENA JOVANOVIĆ, 4. b

73

VRTILJAK PEGIC

KAJ BOM, KO BOM VELIK

Star sem devet let, zato še ne vem, kaj bom počel, ko bom velik. Vedno so mi bili

všeč gasilci, reševalci in piloti helikopterja. Njihovo delo je tako, da pomagajo

drugim v težavah. Pomagajo tudi živalim. Všeč mi je poklic raziskovalcev, ki izko-

pavajo in raziskujejo kosti dinozavrov. Mamo sem vprašal, kako se imenujejo.

Povedala mi je, da so neke vrste arheologi, zoologi in zgodovinarji, saj morajo

res veliko znati. Všeč so mi ljudje, ki veliko potujejo po svetu in raziskujejo

živali, rastline in življenje ljudi. Rad bi postal košarkar, vem pa, da se kariera

športnikov kmalu konča. Morda bi potem postal trener mladih košarkarjev kot je

moj trener Jure. Vem tudi, da je vsako delo pomembno in težko, nagrada pa je,

da si zadovoljen.

FILIP MAHKOVEC, 4. b

Sara Vujičić, 7. b

74

VRTILJAK PEGIC

Kaj je sreča?

SREČA IZGLEDA KOT SONCE.

SREČO OBČUTIŠ KOT SONČNI SIJ.

SREČA DIŠI PO ROŽNEM CVETU.

SREČA ZVENI KOT POJOČA ROŽA.

SREČA IMA OKUS PO LJUBEZNI.

Nevena Jovanović, 4. b

SREČA IZGLEDA KOT SONCE.

SREČO OBČUTIŠ KOT DA SI PRIŠEL MED OBLAKE.

SREČA DIŠI PO SLADKORNI PENI.

SREČA ZVENI KOT DA TI SRCE RAZBIJA ZELO HITRO.

SREČA IMA OKUS PO SVEŽEM, DIŠEČEM SADJU.

Aleksandra Nikolov, 4. b

SREČA IZGLEDA KOT ŽIVALI.

SREČO OBČUTIŠ KOT VESELJE.

SREČA DIŠI PO DEŽJU.

SREČA ZVENI KOT INŠTRUMENTI.

SREČA IMA OKUS PO MLEKU.

Ema Karpe, 4. b

SREČA IZGLEDA KOT SONCE.

SREČO OBČUTIŠ KOT SONCE.

SREČA DIŠI PO LJUBEZNI.

SREČA ZVENI KOT PESEM.

SREČA IMA OKUS PO ROŽINEM CVETU.

Selma Huskić, 4. b

SREČA IZGLEDA KOT SRCE.

SREČO OBČUTIŠ KOT MAMO.

SREČA DIŠI PO ZELENJAVI.

SREČA ZVENI KOT BIBA LEZE.

SREČA IMA OKUS PO BANANI.

Mejrema Bajram, 4. b

75

VRTILJAK PEGIC

SREČA IZGLEDA KOT ZVEZDA.

SREČO OBČUTIŠ KOT SONCE.

SREČA DIŠI PO LIMETINEM DIŠEČEM SLADOLEDU.

SREČA ZVENI KOT MORJE.

SREČA IMA OKUS PO SREČI.

Leontina Lišanin, 4. b

Muhamed Nasufoski, 8. a

Nataša Šukalo, 8. b

76

VRTILJAK PEGIC

Ko sem bil majhen

KO SEM BILA MAJHNA

Ko sem bila majhna, sem bila igriva in živahna punčka. Obiskovala sem Vrtec Oto-

na Župančiča, kjer sem se imela zelo lepo. Moja skupina se je imenovala Lumpiji.

V vrtcu sem spoznala nove prijatelje, s katerimi sem se zelo lepo razumela. Prvič

sem šla na morje, ko sem bila stara eno leto. Z mamico sva se spustili po toboganu

in izgubila sem dudo. Zvečer sem spala brez nje. V vrtcu sem tudi praznovala roj-

stni dan. Upihnila sem svečke in začelo se je rajanje. Junija leta 2005 smo dobi-

li novo mivko. V peskovnik smo se podali takoj po zajtrku. Bili smo prvi, ki so

zakoračili v novo mivko. Ko je sonce posijalo bolj toplo, smo se sezuli in jo obču-

tili tudi s podplati. Bil je pravi užitek in celo dopoldne smo preživeli v peskovniku.

Družbo so mi delali prijatelji, nato pa so se nam pridružili še otroci drugih skupin.

Na vrtec imam lepe spomine. Imela sem se lepo.

Leontina Lišanin, 4. b

KO SEM BIL MAJHEN

Mamica mi je pripovedovala, da sem kot majhen otrok veliko jokal. Zvečer nisem

hotel zaspati, če me niso gugali. Že prvo noč v porodnišnici mamici nisem pustil

spati. Nosila me je celo noč, zjutraj pa sem zaspal. Že od majhnega ne maram

dosti jesti, kar se mi pozna še danes.

Tilen Tahirović, 4. b

77

VRTILJAK PEGIC

Alejna Asakova, 2. b

KO SEM BIL MAJHEN

Ko sem bil majhen, sem bil pogosto bolan. Veliko časa sem preživel v bolnišnici. Moja

prva beseda je bila mama in izgovoril sem jo, ko sem imel šest mesecev. S trinajsti-

mi meseci sem začel hoditi.

V starosti enajst mesecev sem začel obiskovati popoldansko izmeno v vrtcu v Zele-

ni jami. Moji vzgojiteljici sta bili Jožica in Vesna. Bili sta zelo prijazni. Naša skupina

se je imenovala Pikapolonica. Po kosilu smo morali spati in meni to ni bilo všeč. Vzgo-

jiteljice so imele včasih težave z mano, ker sem nagajal, ko so drugi otroci spali.

Od četrtega leta dalje sem hodil v dopoldansko izmeno in bil v skupini Zlate ribice.

Imel sem vzgojiteljico Majdo. Najbolj všeč so mi bili izleti v naravo. Najbolj mi je

ostal v spominu izlet v Kekčevo deželo in tečaj drsanja. Z veseljem sem hodil v

vrtec, še bolj pa me veseli hoditi v šolo.

Danijel Božičković, 4. b

78

VRTILJAK PEGIC

Kaj pa je tvoj konjiček?

MOJ KONJIČEK

Imam več konjičkov, a moj najljubši je pletenje. Začela sem obiskovati krožek za

pletenje, ki ga vodi učiteljica Inka.

Za pletenje potrebujemo volno in pletilke, ki so lahko različne debeline in veliko-

sti. Pri pletenju je pomembno, da znamo začeti, delati leve in desne zanke ter

zaključiti. Pri krožku smo se lotili pletenja šala, ker je to najbolj enostavno. Bolj

ko vadiš, daljši je šal.

Pletenje zahteva vztrajnost, voljo in spretnost. Moja želja je, da bi spletla oble-

kice, šal za mami, pulover za očija, kapo za Maja in še kaj drugega.

Nika Rautović, 4.b

MOJ KONJIČEK

Moj konjiček je nogomet. Z njim se ukvarjam že peto sezono. Sem v klubu Inter-

block. V skupini nas je 21. Naš trener je Jan Košir. Treninge imamo trikrat na

teden po uro in pol. Na turnirjih smo velikokrat v finalu. Osvojili smo tudi že

nekaj prvih mest. Igrali smo že v Mariboru, Celju, Kamniku, Domžalah in seveda

največkrat v Ljubljani. Trenutno smo na lestvici med prvimi desetimi, kar pomeni,

da smo zelo dobra ekipa.

Dominik Zajc, 4. b

Mia Božič, 5. a

79

VRTILJAK PEGIC

KNJIŽNIČNI VRTILJAK

Kate McCaffrey: Uničimo jo! Starejšim bralcem priporočamo knjigo o Avalon, ki odrašča na

podeželju zahodne Avstralije, v neposredni bližini surferskega

paradiža Margaret Riverja. Je kapetanka hokejske ekipe in čla-

nica plavalne ekipe, pozna vse v mestu, prijateljev ima na pretek

in njeno družabno življenje je idealno. Nato pa nekega dne njen

idilični vsakdan pretrga vest, da se zaradi mamine nove službe z

družino selijo v tristo kilometrov oddaljeni Perth. Čeprav se

Avalon selitvi upira, jo starši le prepričajo, da bi menjava šole in

okolice lahko bila dobra izkušnja, predvsem pa, da ima v mestu

več možnosti za študij. A takoj, ko stopi na dvorišče nove šole,

začuti, da bo pot do novih prijateljev težka. Postane namreč žrtev spletnega nadlego-

vanja.

Tone Pavček: Juri Muri po Sloveniji: Tretji del stare zgodbe

Juri Muri se v tretjem delu z Bongom vrača na sončno

stran Alp. Po dolgem in počez prevandrata Slovenijo in spo-

toma doživita marsikaj zanimivega in napetega. Mojster

beside, Tone Pavček je spesnil pravi mali geografski vodnik

po zanimivostih in skritih kotičkih naše dežele, tudi takšnih,

ki se običajno ne prebijejo med strani turističnih vodnikov.

Morda boste v knjigi našli idejo za počitniško potepanje po

Sloveniji, spoznavanju njene geografije in zgodovine - obo-

je je spretno vtkano v besedilo. Knjigo je ilustriral Damijan

Stepančič.

80

VRTILJAK PEGIC

Jim Kelman: Nogomet

V času evropskega nogometnega prvenstva skoraj ne

moremo mimo nogometa. Za vse nogometne navdušence

so pri Tehniški založbi izdali nogometna pravila in sicer

v obliki pop-up zgibanke. Izvedeli boste, kakšne so pra-

vilne mere nogometnega igrišča, kakšna je obvezna

oprema ekipe, vratarjev, sodnikov, kdaj je zadetek vel-

javen, kakšni so prekrški in kazni, kdaj pride do prekini-

FILMSKI VRTILJAK

PREDMESTNI KROKODILI

Zgodba:

Dogaja se med poletnimi počitnicami, ko Hanns pleza po les-

tvi stare opuščene tovarne, da bi postal eden od krokodilov.

Hannsu po nesreči spodrsne in skoraj pade, a na srečo prav

tisti trenutek fant Kai gleda skozi njegov dalnogled in vidi,

kaj se dogaja. Hitro pokliče gasilce in zadnji trenutek napihnejo blazino in tako rešijo

Hannsa. Ta poišče naslov rešitelja in se mu odide zahvalit. Postaneta zelo dobra prijatel-

ja in se dogovorita za prošnjo ostalih krokodilov, če bi lahko Kaia sprejeli med njih. Oni

se ne strinjajo s tem zaradi njegove invalidnosti, saj mislijo, da je nesposoben. Nekega

večera pa Kai opazi roparje, ki so oropali trgovino nasproti njegove hiše. Enega si zapom-

ni po vojaški jakni. Naslednjega dne to sporoči Hannsu in nato preostali krokodili sprej-

mejo Kaia v svoje društvo. Čez nekaj časa se zgodi še en rop in to v trgovini, kjer dela

Hannsova mama. Od takrat naprej se krokodili resno zavzamejo in začnejo preverjati

odtise gum na motorjih in vse ostale stvari. Neko popoldne Kai opazi tri motoriste in

medtem, ko igrajo košarko preveri ali se vsi podatki ujemajo. Ker je vse držalo, so sko-

vali načrt in pozno zvečer odšli v staro opuščeno tovarno, kjer so imeli oni in tudi roparji

skrivališče. Tam s svojo iznajdljivostjo, s pogumom ter domiselnostjo rešijo primer, od

policije dobijo nagrado, Hannsova mama naredi izpit in vse se srečno konča. Ta film je

poučen, saj nam pokaže trdno prijateljstvo, pomoč in sprejemanje drugih ljudi, takšnih

kot so.

Julija Damjanič-Poljanec, 7.b

81

VRTILJAK PEGIC

VRATAR LIVERPOOLA

Zgodba govori o trinajstletnem fantu z imenom Jo. Je zelo pazljiv in se boji ukvar-

jati z raznimi športi (nogometom), saj neprestano premišljuje o tem, kaj bi se mu

lahko zgodilo. Vse se je začelo, ko mu je oče umrl v kopalnici. Tako z mamo skrbita

za zdravje in ostale stvari ki so po njunem mnenju zelo nevarne. Jo ne igra nogo-

meta, zbira pa sličice igralcev nogometnega kluba Liverpool. To je trend v njihovem

mestu in še nihče ni dobil sličice vratarja Liverpoola Joséja Manuela Reine, ker je

zelo redka. Jo je priden učenec in dober matematik, vendar ima kljub temu težave,

ker ga sošolec Tom Erik izkorišča. Jo mu mora delati nalogo in pisati eseje, spise.

To je najbrž tudi problem v kateri od naših šol, kjer se dogajajo razne zlorabe. Jo

ni o tem nikomur povedal. Nato na šolo pride nova učenka Mari, v katero se Jo zal-

jubi. Je dobra matematičarka in povrhu še obvlada nogomet. Jo jo nekajkrat pos-

kuša osvojiti in na koncu mu je to uspelo.

Nekega večera, ko je bil na obisku mamin prijatelj, je Jo končno dobil sličico vra-

tarja. Najprej tega sploh ni opazil, saj je vedno obupal in vrgel sličice v koš. Kasne-

je si je premislil in pogledal ter ga našel. Bil je zelo ponosen in pripravljen, da ga

pokaže prijateljem. Skril ga je pod prenosnik v svoji sobi. Ko je prišel čas, da ga

končno pokaže, sličice ni bilo. Vsi so bili razočarani, Jo pa je bil zelo prestrašen in

brez moči. Razlagal jim je, da ga je imel, a mu niso verjeli, imeli so ga za lažnivca in

odšli domov. Jo je bil prepričan, da je sličico ukradel Tom Erik. Čez čas se je izka-

zalo tudi, da Mari večinoma zahaja kar k najboljšemu Jojevemu prijatelju.okno.

ravno on je tisti, ki je ukradel sličico. Ko jo vrne, jo zase hoče Tom Erik in ko jo

dobi, jo raztrga. Jo se končno odloči, da se bo uprl. Naslednji dan pove Tomu Eri-

ku, da ne bo več delal nalog zanj ter ga premaga v merjenju moči z rokami. Tom

Erik se je ustrašil in ga ni več izsiljeval. Jojeva mama je začela hoditi z sodelav-

cem, Jo pa se je opogumil in postal vratar šolske nogometne ekipe. Tako je ubranil

na tekmi svojo prvo žogo, ne da bi mislil na nesreče. Vse je lepo končalo, tekma

brez nesreč, prav tako pa je Jo bil srečen z Mari. Meni je film bil zelo všeč, ker

prikazuje današnje razmere med najstniki.

Tamara Ljepojević, 7. b

82

VRTILJAK PEGIC

Kdo je mediator?

Mediator je oseba, ki prepreči, da bi si medianta (tista, ki sta v sporu), »skočila v

lase«. Če nasprotnika ne moreta rešiti nesporazuma, prepira oz. nesoglasja, mediator

usmerja pogovor. Prvega torej povabi, da mu pove kaj je zgodilo, seveda ga povpraša po

občutkih, povzame zgodbo, nato pa se posveti še drugemu. Pomembno je, da mediator ni

pristranski in da mediantoma dovoli, da prideta do rešitve sama.

Kdo sta medianta?

Medianta sta nasprotnika, oz. osebi, ki se prepirata in iščeta rešitev, da ta prepir reši-

ta.

Kaj smo počeli v 7.b razredu?

Pogovarjali smo se o konfliktih, o svojih izkušnjah, ogledali smo si posnetek v katerem

učenci govorijo kaj narediti, ko so v vlogi mediatorja. Izpolnili smo tudi liste na kakšne

načine mi rešujemo spore in ugotovili kakšen je naš stil reševanja sporov. Pogovarjali

smo se o tem zaradi česa lahko pride do konflikta in kaj se lahko zgodi, če pride do

hujšega spora. Brali smo zgodbico iz knjige, v kateri nastopajo živali, ki so sprte med

seboj. Nato smo odigrali še njihove vloge, lastovica Ana in žolna Živa kot prepirljivki,

čuk Čarli kot mediator, ki je spor pomagal rešiti.

Zakaj do konflikta pride?

Do konflikta lahko pride zaradi različnih stvari, na primer zaradi:različnih mnenj

torej, da se dva ne strinjata glede neke stvari oziroma imata o njej različno mnen-

je,zaradi sovraštva torej, da se dva ne marata zaradi določenih razlogov in se prepros-

to prepirata, zaradi denarja in materialnih dobrin.

Kakšne so posledice nerešenih konfliktov?

Če se konflikt ne reši ali se rešuje na napačen način, lahko izbruhne nasilje, pride lahko

do žaljenja, pretepanja in različnih oblik nasilja.

Natalija Ljubotina, 7.b

Kako na miren način reševati spore?

83

VRTILJAK PEGIC

Violina in moji nastopi

Igram violino in letos sem zaključila nižjo glasbeno šolo. Povedala vam bom nekaj o

inštrumentu, tehniki igranja in mojih nastopih.

Violino je potrebno vedno držati dvignjeno in sicer tako, da se z brado vedno naslan-

jamo na podbradek. Lok je potrebno držati precej močno in sigurno. Ko igramo, ga

ne smemo obračati proti sebi. Lok vlečemo naravnost in vzporedno s kobilico.

V šestih letih igranja sem imela že kar precej nastopov. Vedno imam malo treme in

nekoliko strahu, da se bom zmotila. Zavedam se, da če že pride do napake, ne smem

obstati ali karkoli popravljati, ampak je potrebno igrati naprej.

Nastop, ki mi je bil še posebej všeč in sem s svojim igranjem bila zelo zadovoljna, je

bil tisti, ko sem bila izbrana za najboljšo violinistko.

Imamo tudi veliko nastopov z orkestrom glasbene šole Moste. Z orkestrom zelo rada

nastopam, ker mi je všeč prelivanje tonov in harmonija, ki nastaja ob igranju celot-

nega orkestra. Tu imam tudi malo treme in sicer zato, ker nas je več in nisi sam na

odru. Vsak teden je potrebno imeti vajo z orkestrom.

In ne pozabite, da morate biti vedno zbrani, ko nastopate.

Natalija Ljubotina, 7. b

Marjana Milev, 2. b

84

VRTILJAK PEGIC

SLIKARSKI VRTILJAK

- LARA DEMIĆ SE PREDSTAVI

85

VRTILJAK PEGIC

86

VRTILJAK PEGIC

87

VRTILJAK PEGIC

88

VRTILJAK PEGIC

SLIKARSKI VRTILJAK

- PATRICIJA CVETKO SE PREDSTAVI

89

VRTILJAK PEGIC

90

VRTILJAK PEGIC

OVEN

(21.3. – 20.4.)

Med počitnicami boš

spoznal/a veliko novih

prijateljev. Posebno v prvi polovici pole-

tja se boš veliko družil/a s prijatelji, ki

jih že poznaš, veliko boš hodil/a ven in

celo spoznal/a novo simpatijo. Pametno

bi bilo, če bi na koncu počitnic povabil/

a stare prijatelje in sošolce v kino in se

več družil-a tudi z njimi.

BIK

(21.4.– 20.5.)

Konec šole bo zate zelo napo-

ren, toda vse se bo dobro

izteklo in boš veselo začel s

počitnicami. Poletje boš preživel/a s prija-

telji. Med počitnicami boš veliko potoval/a

in s tem spoznal/a veliko novih ljudi, s

katerimi boš postal/a dober prijatelj.

DVOJČKA

(21.5.– 21.6.)

Poletje bo zate zelo

sproščeno. Po koncu šole se

boš družila/a s svojimi pri-

jatelji. Med počitnicami boš dobil/a

prvi poljub. Konec počitnic bo verjetno

malce slabši, ampak naj ti to ne pokvari

razpoloženja v novem šolskem letu.

RAK

(22.6.– 22.7.)

Med poletjem boš užival/a

na soncu in na morju ter se

boš veliko družil/a z drugimi. Kljub temu,

da misliš, da bodo tvoji starši tečni, se to

ne bo zgodilo. Končno boš našel/la čas za

pospravljanje sobe.

POLETNI HOROSKOP

91

VRTILJAK PEGIC

LEV

(23.7.– 23.8.)

Užival/a boš celo poletje,

zato bo čas počitnic zelo

hitro minil. Ves čas boš

počel/a kaj novega in zelo užival/a. Konec

počitnic pa bo zate precej delaven, saj se

boš odločil/a, da se boš začel/a učiti za

novo šolsko leto.

DEVICA

(24.8.– 23.9.)

Poletje boš preživel/a

večinoma na morju, ven-

dar boš obiskal/a tudi druge kraje, med

drugim tudi poletni kamp, kjer boš spo-

znal/a veliko novih prijateljev. Ob kon-

cu poletja boš šel/a tudi v gore. Tvoje

poletje bo torej zelo aktivno. Spoznal/a

boš tudi novo simpatijo, ki bo iz druge

države.

TEHTNICA

(24.9.– 23.10.)

Poletje se bo zače-

lo zelo slabo, nato

pa bo veliko boljše, kot boš pričakoval/

a. Veliko se boš družil/a s prijatelji in

večino časa boš preživel na podeželju.

Spoznal/a boš simpatijo, s katero bosta

skupaj uživala v opazovanju poletnega

neba.

ŠKORPIJON

(24.10.– 22.11.)

Poletje bo zate zelo ro-

mantično. Po koncu pou-

ka boš odšel/a na morje,

kjer boš spoznal simpatijo tvojega živl-

jenja. Zaljubila se bosta do ušes in zato

vsi ostali dogodki ne bodo pomembni.

Kaj pa, če je vse res?

92

VRTILJAK PEGIC

STRELEC

(23.11. –21.12.)

S prijatelji boš užival v

počitniških dneh. Srečal/a

boš nekoga, ki ti bo še

posebej všeč. Na morju

boš spoznal/a neko osebo iz druge

države in postala bosta dobra prijatel-

ja.

KOZOROG

(22.12.– 20.1.)

Poletje bo zate ena velika

dogodivščina. Vpisal/a se

boš v plavalni klub, naučil/a

se boš tudi potapljati in s

prijatelji boste iskali zaklad pod vodo.

Tudi doma ti ne bo dolgčas, saj bodo star-

ši v službi, ti pa se boš zabaval/a s prijate-

lji.

VODNAR (21.1.– 19.2.)

Tvoje poletje bo zelo zabavno. Na mor-

ju bodo tudi tvoji sošolci in prijatelji.

Zelo boste uživali na plaži. Ne pozabi na

kremo za sončenje, saj te bo brez nje

opeklo sonce. V deževnih dneh boš ugo-

tovil, da obstaja tudi kakšna zanimiva

knjiga.

RIBI

(20.2. –20.3.)

Poletje boš preživel/a na sve-

žem zraku. Veliko boš na

podeželju. Hodil/a boš v gore in obiskal/a

boš veliko jezer. Ko boš doma, si boš čas

za ogled znamenitosti svojega kraja. Ugo-

tovil boš, da ni tako slabo biti doma, saj ti

ne bo dolgčas.

Horoskop so za vas napisali učenci izbirnega predmeta Šolsko novinarstvo. Če se ne

bo vse uresničilo, nič hudega, samo da se boste imeli lepo.

Edna Mujakić, 5. a

93

VRTILJAK PEGIC

Predlagamo vam poletno popotovanje v tropski gozd. Kot veste, so gozdovi zelo pomembni

za naš planet. Tropski gozd je od nas sicer oddaljen, a to ne pomeni, da mi zanj ne moremo

nič storiti. Vabimo, vas, da s pomočjo knjig in interneta poiščete odgovore na spodnji kviz,

ki ga je za vas pripravila gospa Simona Kirn. Odgovore lahko prinesete v šolsko knjižnico v

prvem tednu pouka ali pa jih pošljete po el. pošti: knjiznica.osljkdk@guest.arnes.si. Izžre-

bali bomo 5 reševalcev in jih nagradili!

1. Kje najdemo tropski gozd?

2. Zakaj je tropski gozd zelo pomemben? Navedi vsaj 3 razloge.

2. Na kateri celini in v kateri državi se nahaja otok Borneo?

Celina:____________________Država:_______________

3. Zakaj je tropski gozd na otoku Borneo že zelo izsekan? Navedi 2 glavna razloga:

4. Kaj pomeni beseda orangutan v indonezijskem jeziku?

5. Orangutani živijo le na dveh otokih:

B___ ___ ___ ___ ___ in S___ ___ ___ ___ ___ ___

6. Koliko let lahko živijo orangutani?

7. Zakaj so orangutani ogroženi?

8. Kako lahko ti pomagaš ohranjati tropske gozdove ter s tem preživetje orangutanov

ter mnogih drugih živali in rastlin?

TROPSKI GOZD

KVIZ

94

VRTILJAK PEGIC