Upload
others
View
15
Download
1
Embed Size (px)
Citation preview
VZGOJA OSEBNOSTI
GASILCA HILDA BEDRAČ, VGČ 1. st.
PTUJ, 2017
VZGOJA OSEBNOSTI GASILCA
MOTIVACIJA,
MOTIVI ZA PROSTOVOLJNO DELO gasilca,
Potrebe in vrednote gasilca in gasilske organizacije
OBVLADOVANJE STRESA
TRAVMATSKI DOGODKI in POSTTRAVMATSKA STANJA
KOMUNIKACIJA V MEDIJIH
Kodeks etike slovenskega gasilstva
MOTIVACIJA
Kaj je motivacija?
Motivacija je ključ do uresničitve ciljev.
občutena napetost, ki je usmerjena k ali proti nekemu cilju
notranji proces, ki vpliva na vztrajnost, smer in intenzivnost k cilju
usmerjenega vedenja
specifična potreba, želja ali hotenje, ki spodbudi k cilju usmerjeno vedenje
VZROKI MOTIVACIJE
ZUNANJI – pobude, pritiski, okolje, situacije
NOTRANJI - fiziološki procesi, cilji, potrebe, vrednote..,
INICIATIVA
Iniciativa je notranja potreba, ki jo nekaj
vzpodbudi, da se to spravi v gibanje,
spreminjanje, delovanje, dogajanje…
ZAKAJ NEKDO POSTANE GASILEC?
Za sam vstop v gasilsko organizacijo se ljudje odločajo iz različnih razlogov:
- POTREBA
- ŢELJA
- MOTIV
- VREDNOTE
- IDEALI
- INTERESI
- VOLJA
ZNAČILNOSTI GASILSKE ORGANIZACIJE
Tradicija
Mnoţičnost
Prostovoljnost
Strokovnost
Društvena organiziranost
TRADICIJA GASILSTVA
V Avstroogrski monarhiji so bila ustanovljena društva ţe
okrog 1850(Češka, Hrvaška.. - VARAŢDIN 1864)
V SLOVENIJI ŢE Skoraj 150 let
poţarna bramba v Metliki je bila ustanovljena 18. 9.
1869, Ustanovitelj je bil dr. Josip SAVINŠEK,
PTUJ 1870, SLOVENSKA BISTRICA 1872, LENART 1874,
SVETA TROJICA 1875, BIŠ 1876, MARIBOR 1879,
STARŠE 1887…
TRADICIJA
MNOŢIČNOST
okrog 1300 gasilskih društev,
pribliţno 150 000 članov
PROSTOVOLJNOST
Vsi člani prostovoljnih gasilskih društev delo
opravljajo brez plačila za opravljene
dejavnosti.
HUMANOST
Prostovoljni gasilec mora pri izvajanju nalog upoštevati veljavne predpise
ter vrednostni odnos do humanih, moralnih, etičnih in drugih vrednot ter
načel, ki določajo vlogo prostovoljnega gasilstva v drţavi.
Namen ustanavljanja in delovanja gasilskih društev je pomagati ljudem, ki
potrebujejo pomoč v poţarih ter naravnih in drugih nesrečah.
Delo v organizaciji je humano, saj so s tem namenom društva tudi
ustanovljena.
STROKOVNOST
Prostovoljni gasilec se za opravljanje nalog izobraţuje, strokovno
usposablja in izpopolnjuje, širi splošno razgledanost in razvija tista znanja, ki
so potrebna za učinkovito in strokovno opravljanje nalog. S strokovnim
pristopom na intervencijah si povečuje ugled in zaupanje javnosti.
UGLED
Prostovoljni gasilec, ko se istoveti s pripadništvom gasilski organizaciji,
varuje s svojim vedenjem vrednote bogate preteklosti gasilske organizacije
in utrjuje oseben ugled ter ugled slovenskega prostovoljnega gasilstva
tako, da skrbi za svojo osebno urejenost, kot to določajo Pravila gasilske
sluţbe z doslednim, strokovnim, humanim ter prijaznim pristopom pri
opravljanju svojih nalog. (urejenost)
DRUŠTVENA ORGANIZIRANOST
Osnovna celica organizacije so društva, ki se zdruţujejo OGP, GZ, regije in
GZS
organizirana so po Zakonu o društvih in Zakonu o gasilstvu,
ODNOSI
Odnosi med gasilci temeljijo na: tovarištvu,
medsebojnem spoštovanju,
določenem hierarhičnem redu,
vzajemni in solidarni pomoči,
strpnosti in iskrenosti ter medsebojnem zaupanju in dostojanstvu.
VREDNOTE GASILSKE ORGANIZACIJE
Vrednote so kategorije pojavov, ki jih cenimo, oziroma prepričanja o tem,
kaj je dobro ali prav in za kaj si je vredno prizadevati. Za doseganje
vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči.
V vrednotah se kaţejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj.
Vrednote se pri človeku spreminjajo, lahko spontano ali načrtno.
Ljudje z enakimi vrednotami se običajno druţijo skupaj.
HIEARHIČNA LESTVICA VREDNOT
Pomenijo duhovno rast: znanje, napredek, resnico, modrost, lepoto.
Veţejo se na dolţnosti, odgovornosti: poštenost, delavnost, enakost,
pravica, svoboda..
HIEARHIČNA LESTVICA VREDNOT
veţejo se na uspehe in doseţke: moč, ugled, slava, denar politični uspeh,
red, spoštovanje zakonov
veţejo se na uţitke: veselje, udobje dobra hrana, varnost, počitek, zdravje
POZITIVNO VREDNOTENJE SAMEGA
SEBE
samospoštovanje
spoštovanje drugih
pripravljenost pomagati samoiniciativno
Negativno vrednotenje samega sebe
večvrednost v druţbi
nagnjenje k iskanju nevarnosti
ţelja po ukazovanju
POZITIVNE VREDNOTE V NAŠI DRUŢBI
- humanitarnost
- povezovanje ljudi
- spoznavanje sočloveka
- odprtost za teţave in sposobnost prisluhniti
- zagotavljanje občutka varnosti
- retorične sposobnosti (pomirjanje)
- trezne reakcije v teţkih situacijah
- poţrtvovalnost
Vrednote gasilca
Razgledanost, izobraţenost in usposobljenost za delo.
Navdušenje in ţelja po uspehu.
Vztrajnost in marljivost.
Pozitiven odnos do samega sebe in okolice.
Iznajdljivost, izvirnost, domiselnost.
Urejeno osebno ţivljenje.
Delovni elan in navdušenje za delo.
Pripravljenost za trdo delo, nenehne preizkušnje in dokazovanje.
Zaupanje v uspeh in dobre rezultate.
Pozitiven odnos do ekologije.
Odprtost, komunikativnost, obzirnost in prijaznost.
Odpornost na preobremenjenost.
Zvrhana mera potrpljenja.
SKUPINSKO DELO – Lastnosti skupine
ustrezna znanja
medsebojno zaupanje
dobro komunikacijo
skupno zavezanost
pogajalske veščine
notranjo pomoč
zunanjo pomoč
uspešno vodstvo
STRESNE SITUACIJE
KAJ JE Stres?
Je odgovor organizma na zunanje okoliščine.
Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki vas ogroţajo ali vas iztirjajo
Psihiatri ga opredeljujejo kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje
ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese.
Danes ga definiramo kot doţivetje, katerega posledica je psihična napetost, ki povzroča fiziološke procese, ki so za organizem nevarni.
OBVLADOVANJE STRESA
Vsakdanji stresorji so za naše moţgane
nenevarni in sproţajo pozitivne učinke:
adrenalin in noradrenalin (stresna hormona)se
sproščata in nam pomagata, da smo budni in
fokusirani, polni energije in telesno dobro
pripravljeni.
UČINKI STRESA SO LAHKO POZITIVNI IN
NEGATIVNI
UČINKI STRESA
Pozitivni učinki stresa so:
visoka motivacija,
pozitivna naravnanost,
občutek sreče,
občutek izpopolnjenosti, miru in samozavesti,
odločnost in druţabnost.
SIMPTOMI STRESA
Negativni simptomi stresa
visok krvni tlak,
povečan srčni utrip,
teţave s spanjem,
bolečine,
razdraţljivost, teţko se sprostimo, izoliramo se in postanemo depresivni,
bolečine v prsih, vrtoglavica,
izguba apetita ali prenajedanje,
asocialnost, zanemarimo sebe in/ali naše obveznosti.
POSLEDICE STRESA
Ljudje, ki so izpostavljeni močnemu stresu, se pogosto posluţujejo nezdravega načina ţivljenja, kamor prištevamo prekomerno uţivanje alkohola, kajenje in uţivanje prepovedanih drog.
Vse to vodi v slabo telesno aktivnost in motnje v prehranjevanju, kar pa samo še poslabša simptome stresa in vodi v spiralo konstantnega kroničnega stresa.
POSLEDICE PREKOMERNEGA STRESA
STRES VPLIVA NA POMEMBNE SISTEME NAŠEGA
TELESA:
- srčno-ţilni sistem, (visok krvni tlak, hitro bitje
srca, srčni napad,..
- Ţivčni sistem, (depresija, strah, nespečnost,
nihanje razpoloţenja, odvisnosti..
- Endokrini sistem
UKREPANJE
Ugotoviti vzrok stresa,
Takoj ukrepati - boj ali beg,
Spremeniti način ţivljenja
Če je potrebno poiskati pomoč strokovnjakov
Travmatski dogodki in potravmatska
STANJA
KAJ JE TRAVMATSKI DOGODEK?
dogodek ali situacija, ki je izjemno ogroţujoča ali katastrofalna in ki bi
verjetno spravila v trajno stisko vsakogar.
KAJ JE potravmatska stresna motnja?
je psihiatrična diagnoza, ki jo oseba dobi, če ustreza torej za sklop določenih
teţav, ki izvirajo iz doţivetja travmatskega dogodka, in ki jih prepoznajo
psihiatri in drugi strokovnjaki za duševno zdravje.
POISKATI POMOČ STROKOVNJAKA!
MOŢNI TRAVMATSKI DOGODKI
Gasilci posredujejo pri raznih nesrečah, kjer
doţivijo in se lahko srečajo z grozljivimi dogodki
in posledicami (ponesrečenci, poškodovanci,
mrtvi, nemoč,..)
POIŠČEMO POMOČ STROKOVNJAKA
PRIMER (prometna nesreča)
KOMUNIKACIJA V MEDIJIH
Česar ni v medijih ali na spletu, za ljudi ne obstaja.
Mediji imajo pravico dostopati do nekaterih informacij.
Ne sporočaj ničesar, v kar nisi prepričan, da je resnično.
Odnosi z mediji morajo biti nadzorovani.
Na splet ne objavljajmo svojih pogledov na dogodke.
NAČINI KOMUNIKACIJE Z MEDIJI
Izjava za javnost;
Sporočilo za medije;
Novinarska konferenca
KODEKS ETIKE SLOVENSKEGA
GASILSTVA
KAJ JE KODEKS ETIKE SLOVENSKEGA GASILSTVA?
• Kodeks etike prostovoljnega gasilstva vsebuje
načela, v katerih ureja medsebojne odnose, odnose med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci in
drugimi, s katerimi se prostovoljni gasilci
srečujemo pri opravljanju javne gasilske sluţbe.
Temelji na etiki demokratične druţbe, načelu humanosti in pravnem redu Republike Slovenije.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva je izraz volje in spoznanja prostovoljnih gasilcev o nujnosti zakonitega, strokovnega, poštenega, humanega in prijaznega ravnanja pri izvajanju vseh nalog, ki jih opravljamo prostovoljni gasilci, in k temu zavezuje vse prostovoljne gasilce.
2. člen
Prostovoljni gasilec v okviru svojih nalog in pristojnosti opravlja javno gasilsko službo prostovoljno in je, kadar je to potrebno, na voljo ljudem, ki so potrebni pomoči.
TEMELJNO NAČELO
3. člen
Prostovoljni gasilec mora pri izvajanju nalog upoštevati veljavne predpise ter
vrednostni odnos do humanih, moralnih, etičnih in drugih vrednot ter načel, ki
določajo vlogo prostovoljnega gasilstva v drţavi.
HUMANOST
4. člen
Pri intervencijah se prostovoljni gasilec srečuje z udeleţenci nesreč, s katerimi
mora ravnati skrajno pazljivo in humano. Posebno pozornost mora posvetiti
poškodovanim osebam, ki potrebujejo dodatno pomoč.
STROKOVNOST
5. člen
Prostovoljni gasilec se za opravljanje nalog izobraţuje, strokovno usposablja
in izpopolnjuje, širi splošno razgledanost in razvija tista znanja, ki so potrebna
za učinkovito in strokovno opravljanje nalog. S strokovnim pristopom na
intervencijah si povečuje ugled in zaupanje javnosti.
UGLED
6. člen
Prostovoljni gasilec, ko se istoveti s pripadništvom gasilski organizaciji, varuje
s svojim vedenjem vrednote bogate preteklosti gasilske organizacije in utrjuje
oseben ugled ter ugled slovenskega prostovoljnega gasilstva tako, da skrbi
za svojo osebno urejenost, kot to določajo Pravila gasilske sluţbe z doslednim,
strokovnim, humanim ter prijaznim pristopom pri opravljanju svojih nalog.
MEDSEBOJNI ODNOSI
7. člen
Odnosi med gasilci temeljijo na tovarištvu, medsebojnem spoštovanju,
določenem hierarhičnem redu, vzajemni in solidarni pomoči, strpnosti in
iskrenosti ter medsebojnem zaupanju in dostojanstvu.
8. člen
Odnosi med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci temeljijo na medsebojnem
spoštovanju ter strokovni pomoči in sodelovanju.
SPOŠTOVANJE KODEKSA
9. člen
Slovenski prostovoljni gasilci so dolţni spoštovati ta kodeks.
Moralno odgovornost za kršitev kodeksa obravnava častno razsodišče, kot to
določa statut gasilske organizacije.
ZAKLJUČEK
10. člen
Načela tega kodeksa so del obvezne splošne in strokovne vzgoje za prostovoljne gasilce.
11. člen
Načela kodeksa etike slovenskega prostovoljnega gasilstva so zavezujoča za člane slovenske prostovoljne gasilske organizacije ne glede na kraj in čas opravljanja nalog javne gasilske sluţbe.
12. člen
Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva je sprejelo predsedstvo Gasilske zveze Slovenije na 25. seji dne 15. 9. 2006.
IZPIT
Gradivo
PISNI TEST
HVALA ZA POZORNOST!