Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Prava drama seje prejšnji ponedeljek odvijala v Splošni bolnišnici Izola. Pod streli starejšega moškega sta umrla zdravnik urolog

Število objav: 27Internet: 2Radio: 2Televizija: 2Tisk: 21Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 8Andrej Možina: 6Dr. Vinko Dolenc: 0prof. dr. Borut Geršak: 0Slovensko zdravniško društvo: 0Otroška srčna kirurgija: 1bela napotnica: 0zdravstvo: 21združenje zdravstvenih ...: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 30. 8. 2016

2

Tisk Naslov O varnosti....

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 28 Površina: 192 cm2

Rubrika, Datum Zadnja stran; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:8

Avtor Aljana

Teme zdravstvo

Povzetek O Z^KJE Pfl SO <Sfl IMELI?!? UCER#J JE POSI/ET D W3RNO£TI/^P<M

Televizija Naslov Aroganca ministrice za zdravje

Zaporedna št.2

Medij; Doseg POP TV; 304.000, Slovenija 22:06 Trajanje: 7 min

Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 29. 8. 2016

Stran v zbirki:10

Avtor Adriana Gašpar

Teme Andrej Možina , Otroška srčna kirurgija

Povzetek...29.8.2016, 24 UR ZVEČER, 22:06 UROŠ SLAK: Neverjetna aroganca ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Potem ko je sklicala sestanke z direktorji , da uredijo vprašanje varnosti zdravnikov in medicinskih sester po bolnišnicnapadu v Izoli, kjer so umrli zdravnik, policist in napadalec, je danes na sestanek...

Radio Naslov Zaradi smrti dvojčkov kazenska ovadba

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Radio Slovenija 2; 177.000, Slovenija 17:32 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Val 202; 29. 8. 2016

Stran v zbirki:11

Avtor Unknown

Teme Zdravniška zbornica Slovenije

Povzetek...RADIO SLOVENIJA 2, 29.08.2016, VAL 202, 17:32 Strokovni nadzor v trboveljski zaradi januarske smrti bolnišnicidvojčkov ob porodu je pokazal, na nezadostno komunikacijo med zdravniki na vseh treh ravneh. V , Zdravniški zborniciki je opravila nadzor so še ugotovili, da za to čas carskega reza ni bil pravilno načrtovan...

Televizija Naslov Smrt dvojčkov zdravniška napaka

Zaporedna št.4

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 144.000, Slovenija 22:09 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Odmevi; 29. 8. 2016

Stran v zbirki:12

Avtor Tanja Gobec


Povzetek...TV SLOVENIJA 1, 29. 8. 2016, ODMEVI, 22.09 TANJA GOBEC (voditeljica): Prve ugotovitve strokovnega nadzora v Splošni Trbovlje o primeru januarske smrti dvojčkov ob porodu so pokazale, da je bila spet kriva slaba bolnišnicioziroma nezadostna komunikacija med zdravniki. Zaradi tega...

Tisk Naslov "Brez krvi se ne da zdraviti"

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 12 Površina: 158 cm2

Rubrika, Datum Slovenija; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:13

Avtor Špela Kuralt

Teme zdravstvo

Povzetek...sodelujejo še Policijska uprava Celje, Društvo paraplegikovJZ Štajerske, Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, Splošna Celje, celjska enota NIJZ, Šolski center Celje, Psihiatrična Vojnik ter Svet za preventivo bolnišnica bolnišnicain vzgojo celjske občine. Predstavniki vseh bodo vsak ponedeljek darovali kri in pozivajo...

3

Tisk Naslov Bolnišnice niso prostor za reševanje frustracij

Zaporedna št.6


Rubrika, Datum Aktualno; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:14

Avtor Milena Zupanič

Teme zdravstvo

Povzetek...Nasilje bolnikov V UKC Maribor lani 90primerov verbalnega in 19 primerov fizičnega nasilja - Globa od 2~o do \2~o evrov Ljubljana - Varnostnih naprav v ne bo, bodo pa zaposlene usposobili za ukrepanje ob nasilnih bolnišnicahincidentih, več bo varnostnikov, ki bodo tudi klicali policiste. Globa za verbalno nasilje,...

Tisk Naslov Nasilje v bolnišnicah

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Naslovna stran; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:15

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...Nasilje v Groženj, kijih doživlja zdravstveno osebje v vseh , ni mogoče preprečiti. Treba je bolnišnicah bolnišnicahodpravljati vzroke. ...

Tisk Naslov V večini slovenskih bolnišnic beležijo primere nasilja

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Svet24; 118.000, Slovenija Stran: 6 Površina: 171 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:16

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek... m Na ministrstvu za zdravje je potekal sestanek na temo varnosti v , ki gaje spodbudil nedavni nasilni bolnišnicahprimer v Splošni Izola. Kot je pred začetkom sestanka novinarjem povedal direktor Klinike Golnik Matjaž bolnišniciFležar, v povprečju beležijo en nasilen...

Tisk Naslov Bolnišnice krepijo varnostne ukrepe

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 4 Površina: 818 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:18

Avtor Nina Knavs, Anja Hreščak

Teme zdravstvo

Povzetek... ZDRAVSTVO / NASILJE zaostrujejo varnostne ukrepe, ki ponekod vključujejo tudi dodaten nadzor nad Bolnišnicevstopanjem. Na ministrstvu za zdravje so z direktorji včeraj govorili predvsem o varnostnikih na urgencah, bolnišnicgumbih za klic v sili in usposabljanju...

Tisk Naslov Novi ultrazvočni aparat v Celju

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Jana; 97.000, Slovenija Stran: 6 Površina: 107 cm2


Stran v zbirki:19

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

PovzetekNovi ultrazvočni aparat v Celju Zadovoljna ekipa NMPZD Celje ob prevzemu UZ aparata iz rok Darje Lesjak, menedžerke Citycentra. Nakup novega sodobnega prenosnega ultrazvočnega aparata, ki omogoča terenski ekipi nujnemedicinske pomoči (NMP) Zdravstvenega doma Celje bolj natančno in učinkovito

4

Tisk Naslov Vse boljši odziv v programu Svit

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 21 Površina: 145 cm2

Rubrika, Datum Koroška; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:20

Avtor P. L. T.

Teme zdravstvo

Povzetek...napredovane oblike raka na debelem črevesu in danki upadlo, povečalo pa se je število odkritih primerov v zgodnji fazi ali v predstopnji. Na Koroškem v vseh delujejo Svitove kontaktne točke za pomoč zdravstvenih domovihuporabnikom, kjer lahko vsak dobi osnovne informacije o programu Svit in raku na debelem črevesu in danki. Kakšni...

Tisk Naslov Z darovano krvjo lahko pomagaš vsakomur

Zaporedna št.12


Rubrika, Datum Celjsko; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:22

Avtor Gordana Possnig

Teme zdravstvo

Povzetek... Transfuzijski oddelek celjske je vsekozi dobro založen z darovano krvijo, po potrebi priskoči na pomoč bolnišniceljubljanskemu in mariborskemu UKC GORDANA POSSNIG Celjska interdisciplinarna...

Tisk Naslov Komunikacija med zdravniki je bila nezadostna

Zaporedna št.13


Rubrika, Datum V žarišču; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:23

Avtor STA

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina , zdravstvo

Povzetek... Toje pokazal strokovni nadzor v Splošni Trbovlje ob primeru smrti dvojčkov ianuaria letos Strokovni nadzor bolnišniciv Splošni Trbovlje ob primeru januarske smrti dvojčkov ob porodu je pokazal, da je bila komunikacija med bolnišnicizdravniki na primarni,...

Tisk Naslov Nočejo biti varnostne trdnjave

Zaporedna št.14


Rubrika, Datum V žarišču; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:25

Avtor Franja Žišt

Teme zdravstvo

Povzetek... V bodo pregledali varnostne protokole in po potrebi okrepili varnostno službo na vstopnih točkah v bolnišnicahustanove, kjer prihaja do največ incidentov FRANJA ŽIŠT...

Tisk Naslov Kdo bo varoval bolnike

Zaporedna št.15



Stran v zbirki:27

Avtor Bojan Brezigar

Teme zdravstvo

Povzetek... r i BOJAN BREZIGAR NOVINAR, TRST Pravzaprav niti dobro ne vem, kje naj začnem. O dogodkih v izolski

lahko razmišljam na več načinov, iz več zornih kotov. Krivce lahko iščemo povsod, verjetno pa nihče izmed bolnišnicitistih, ki so tragično izgubili življenje, ne...

5

Tisk Naslov Zdaj je tudi počilo

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Zarja; 90.000, Slovenija Stran: 30 Površina: 450 cm2


Stran v zbirki:28

Avtor Jana Juvan


Povzetek...pomeni, da lahko oprostimo vsem, ki so zdravstveni sistem krojili v teh zapravljenih letih. Takšne nerazumnosti, kot je umor zdravnika in policista sredi , ni mogoče ne predvideti ne preprečiti, lahko pa bi nas vse skupaj pomirili s bolnišnicetem, da bi zagotovili dostojno zdravstveno oskrbo naši in prihodnjim generacijam....

Tisk Naslov Topovska krogla v čakalne vrste

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Zarja; 90.000, Slovenija Stran: 10 Površina: 308 cm2


Stran v zbirki:29

Avtor Bernarda Jeklin

Teme zdravstvo

Povzetek...o tem povprašati nekega mrliča, ki pa mi ne more povedati nič, ker je že nekaj dni mrtev. Tistega sedemdesetletnega izolskega morilca, ki je v izolski pustil za sabo tri trupla in enega ranjenca. Zdaj seveda vsi govorijo o njem bolnišnicivse najslabše, kaj bi drugega, on pa se ne more braniti. Edino njegov sosedje...

Tisk Naslov Bolnišnice ne smejo postati varnostne trdnjave

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 528 cm2


Stran v zbirki:31

Avtor Jana Krebelj

Teme zdravstvo

Povzetek... Po tragediji v izolski so se direktorji pogovarjali o ukrepih za zagotavljanje varnosti Po tragediji v bolnišnici bolnišnicSplošni Izola so se direktorji slovenskih včeraj na ministrstvu za zdravje seznanjali z možnostmi bolnišnici bolnišnicvarovanja . Varnostne načrte imajo povsod, strokovnjak za varnost... bolnišnic

Tisk Naslov Bolnišnice ne smejo postati trdnjave

Zaporedna št.19

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 1 Površina: 302 cm2


Stran v zbirki:32

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek... Po tragediji v SBI so se direktorji pogovarjali o zagotavljanju varnosti LJUBLJANA, IZOLA Po tragediji v bolnišnicSplošni Izola so se direktorji slovenskih včeraj na ministrstvu za zdravje seznanjali z možnostmi bolnišnici bolnišnicvarovanja . Varnostne načrte imajo povsod, strokovnjak za varnost pa... bolnišnic

Tisk Naslov Z nasiljem se ne odgovori

Zaporedna št.20

Medij; Doseg Gorenjski glas; 39.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 173 cm2


Stran v zbirki:33

Avtor P. Suzana Kovačič

Teme zdravstvo

Povzetek... Prava drama seje prejšnji ponedeljek odvijala v Splošni Izola. Pod streli starejšega moškega sta umrla bolnišnicizdravnik urolog in policist. Tragični ekscesni primer ne pomeni drugega kot prekoračenje normalnega, prekoračenje...

6

Tisk Naslov V zdravstvu jim grožnje niso tuje

Zaporedna št.21



Stran v zbirki:34

Avtor P. Suzana Kovačič

Teme zdravstvo

Povzetek...V zdravstvu jim grožnje niso tuje Tragični dogodek v izolski pretekli teden, ko sta pod streli starejšega bolnišnicimoškega umrla zdravnik urolog in policist, je pretresel javnost. Odpravili smo se v večje gorenjske javne...

Tisk Naslov V zdravstvu jim grožnje niso tuje

Zaporedna št.22



Stran v zbirki:35

Avtor P. Suzana Kovači

Teme zdravstvo

Povzetek...V zdravstvu jim grožnje niso tuje i i. stran Fizično varovanje V Splošni Jesenice so prvega februarja letos bolnišnicisklenili pogodbo s podjetjem za varovanje, ki zagotavlja 24-urno fizično varovanje . V preteklosti so že imeli bolnišnicedva dogodka, ko sta pacienta grozila in ogrožala varnost zaposlenih,...

Radio Naslov Strokovni nadzor Zdravniške zbornice nad primerom smrti dvojčkov ob porodu v Trbovljah

Zaporedna št.23

Medij; Doseg Radio Koper; 30.000, Slovenija 17:35 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Primorski dnevnik; 29. 8. 2016

Stran v zbirki:36

Avtor Unknown


Povzetek...RADIO KOPER, 29.08.2016, PRIMORSKI DNEVNIK, 17.35 VODITELJICA: Strokovni nadzor Zdravniške zbornice

nad primerom smrti dvojčkov ob porodu v Trbovljah, je pokazal, da je k nepravilnemu načrtovanju carskega Slovenijereza, prispevala nezadostna komunikacija med zdravniki....

Tisk Naslov Ali je to etično? Ne, ni!

Zaporedna št.24

Medij; Doseg Delo - Ona; 17.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 330 cm2

Rubrika, Datum Priloga Ona; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:37

Avtor Sabina Obolnar


Povzetek... Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je tragični dogodek, ki se je zgodil minuli ponedeljek v izolski , bolnišnicioznačila za eksces, kar je neprenehoma ponavljala. To ni eksces, ampak nepredstavljiva, nedojemljiva in nedopustna tragedija, tragedija za preminula zdravnika...

Tisk Naslov Zdrave novice

Zaporedna št.25

Medij; Doseg Delo - Ona; 17.000, Slovenija Stran: 40 Površina: 417 cm2

Rubrika, Datum Priloga Ona; 30. 8. 2016

Stran v zbirki:39

Avtor Katja Cah

Teme zdravstvo

PovzetekMEDICINSKI DROBIŽKI Pripravila: KATJA CAH ODPOKLIC TEKOČINE ZA E-CIGARETO Z evropskega trga je bila, kot sporoča Zveza potrošnikov Slovenije, umaknjena tekočina z nikotinom za elektronsko cigareto Quickie 100 ml. Kupiti jo je bilo ali pa jo je še mogoče na spletu. Gre za izdelek z zavajajočo

7

Internet Naslov Kaj je privedlo do smrti dvojčkov v Trbovljah?

Zaporedna št.26

Medij; Doseg Siol.net; , Slovenija

Rubrika, Datum Slovenija; 29. 8. 2016

Stran v zbirki:42

Avtor STA

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina

Povzetek...Kaj je privedlo do smrti dvojčkov v Trbovljah? Strokovni nadzor v Splošni Trbovlje ob primeru januarske bolnišnicismrti dvojčkov ob porodu je pokazal, da je bila komunikacija med zdravniki na primarni, sekundarni in terciarni ravni nezadostna....

Internet Naslov Nadzor nad smrtjo dvojčkov v Trbovljah pokazal na nezadostno komunikacijo med zdravniki

Zaporedna št.27

Medij; Doseg Sta.si; , Slovenija

Rubrika, Datum Zdravstvo; 29. 8. 2016

Stran v zbirki:43

Avtor STA

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina

Povzetek...Nadzor nad smrtjo dvojčkov v Trbovljah pokazal na nezadostno komunikacijo med zdravniki Ljubljana, 29. avgusta - Strokovni nadzor v Splošni Trbovlje ob primeru januarske smrti dvojčkov ob porodu je pokazal, da je bila bolnišnicikomunikacija med zdravniki na primarni, sekundarni in terciarni ravni nazadostna....

O tfflRNOSTI ... Z^KJE Pfl SO <Sfl IMELI?!?UCER#J JE MlMlSTRSTt/O^/1 \

POSI/ET D W3RNO£TI/^P<M

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 28

Površina: 192 cm2 1 / 1

Slovenske novice 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000 Kazalo

Stran: 28

Površina: 192 cm2

8

POP TV, 24 ur zvečer - 22:06 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 304.000

Trajanje: 07:00

( )poglej 1 / 2

Aroganca ministrice za zdravje 29.8.2016, 24 22:06POP TV, UR ZVEČER,

Neverjetna aroganca ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Potem ko je UROŠ SLAK:sklicala sestanke z direktorji bolnišnic, da uredijo vprašanje varnosti zdravnikov in medicinskih sester po napadu v Izoli, kjer so umrli zdravnik, policist in napadalec, je danes na sestanek ni bilo. Razlog? Ne boste verjeli, ministrica je meni nič, tebi nič odšla na dopust, potem ko je v zdravstvu zavrelo, ko so zdravniki zahtevali njen odstop zaradi predolgih čakalnih vrst, kar je bil mimogrede tudi razlog, da je 70-letni Darko Gregorič streljal na zdravnika. Medtem ko v slovenskem zdravstvu med zdravniki, ki so zaskrbljeni za svojo varnost, vre, in ministrici sporočajo, ne bomo mi več tisti, ki bomo ljudem sporočali, da vaše obljube o tem, kaj vse nudi javno zdravstvo, ne držijo in morate za operacije čakati, pa ministrica odide na dopust.

Dovolj je strahu, so jasni zdravniki, ki se v praksi srečujejo z razjarjenimi ADRIANA GAŠPAR:pacienti. Čeprav jih je na kup sklicala sama šefica, jih je na sestanku potem pričakala državna sekretarka. Zato so pač izmenjali izkušnje, osebje so napadli že prav povsod.

(direktor Psihiatrične klinike Incidentov, incidenti so tedensko. Zdaj BOJAN ZALAR LH):poškodbe so tudi, recimo za leto 2015 smo imeli 8 telesnih poškodb na osebju, a ne.

Splošno nezadovoljstvo in žaljenje je praktično že del vsakdana. Sicer pa zdravnike inGAŠPAR:medicinske sestre ljudje grizejo, udarjajo s stoli, osebje bežigrajskega osebnega doma se še vedno z grozo spominja napada s pištolo, ko so šli na teren.

V tistem trenutku, ko smo bili nekje na meter pa pol razdalje, jeNEDELJKA PETROVIČ KOREN:gospod odgrnil odejo in s pištolo pomeril proti nam in nam zagrozil, da če se bomo približali, da nas bo vse postrelil, ne.

Policisti so na kraju do zob oboroženi in zaščiteni, pravi zdravnica.GAŠPAR: : Tisti prvi občutek, ko sem stopila iz reševalnega vozila, vsi policaji so bili EDITA JUSIČ

zaščiteni, dobro zaščiteni, s čeladami in orožjem in v bistvu jopiči, midva z reševalcem sva bila pa pač v pač teh dežurnih oblekah, ki jih imamo, in praktično v rokavicah in jaz s stetoskopom, recimo.

A zdravniško osebje je v prvi bojni liniji tudi v bolnišnicah.GAŠPAR: (direktorica Splošne bolnišnice Brežice): Se pravi, naši uslužbenci NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ

so seznanjeni, da v primeru težavnih pacientov, svojcev oziroma kogarkoli že drugega, pokličejo na policijo.

(direktor Klinike Golnik): Ti primeri so praktično eden na mesec po analizi. MATJAŽ FLEŽARRešujemo jih sami, kakor vemo in znamo, ker delujemo javni zavodi 24 ur, je to včasih problem pomoči in popoldan.

In ob vsem tem je ministrica odšla na dopust.GAŠPAR: Gospod Možina, ste prvi mož slovenskih zdravnikov, si ob tem, kar smo slišali, ob tako SLAK:

občutljivem trenutku za slovensko zdravstvo za bolnike ministrica lahko privošči, da gre na dopust in da ne pride niti na sestanek z direktorji, ki ga je sama sklicala?

No, dokaj nenavadna poteza z oziroma na stanje, ki smo ga slišali. ANDREJ MOŽINA:Dobesedno vre v slovenskem prostoru. Zdravniki so sprostili vse tiste svoje zavore, strahove in vse to, kar smo slišali, številke, moramo vedeti, da so to samo del številk. Večina podatkov se ne prijavlja. Toda pri ministrici smo navajeni. Kadar je hudo v slovenskem zdravstvu, ministrice ni. Tako je bilo pri otroški srčni kirurgiji, tako je bilo v primeru Radan, tako je bilo v primeru kalvarije vmariborski bolnišnici, pa še kaj bi lahko našteval.

In v petek na sestanku, ste morda tudi zaradi tega na sestanku v petek, kjer ste se SLAK:zdravniki pogovarjali o stanju v slovenskem zdravstvu, dejali, da je ministrica tudi subjektivno in objektivno odgovorna za nastalo stanje v slovenskem zdravstvu in tudi seveda za streljanje v Izoli?

Poglejte, meni je bilo hudo. Jaz se zavedam, da tega dogodka najverjetneje ni bilo močMOŽINA:preprečiti. Pač šlo je za neko osebnost nekega sociopata, ki je zlorabi, torej katerega je verjetno spodbudilo prav to čakanje in neka, torej prizadetost, pri tem, da mu je bila sporočena težka diagnoza. Torej tisto, a ne, kar moram reči, da pa sem jaz ministrici zameril, a ne, kot človeku in

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 07:00

( )poglej

9

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2016/08/30/e8999648-42eb-4d74-ac40-1b19532d7f10&language=sl&topicGroupId=ebc4b54a-ea83-37dc-81d8-b5cd6367a03a&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated


Doseg: 304.000

Trajanje: 07:00

( )poglej 2 / 2

kot ministrici, pa je to, da je želela to povsem prikriti, minimizirati in tako na nek način odmakniti svoj delo odgovornosti, ki ga nosi kot minister. In dolge čakalne dobe. Objektivna odgovornost vsakega ministra, še zlasti, če se v njegovem mandatu bistveno povečajo.

Povejte mi, je bil tudi to razlog. Da sta v petek na sestanku pozvali ministrico naj odstopi?SLAK: Dobesednega… Mi smo toliko previdni pri teh stvareh, kajti spoštujemo neko hierarhijoMOŽINA:

in politično kulturo. Ampak ministrici smo izrazili nezaupnico. To je nekoliko drugače. Ne samo ministrici, tudi premierju in to že pred pol leta. Res pa je, da sem tudi jaz sam tarča kritik svojih kolegov, da preveč v rokavicah delamo z ministrico. Jaz sam se počutim sokrivega za stanje v slovenskem zdravstvu, ampak ni v moji pristojnosti zahtevati odstop ministrice. To pristojnost, a ne, in odgovornost nosi premier, doktor Cerar.

Ali lahko ob taki situaciji, ob vsem tem, kar smo zdaj slišali, ne, ljudje, ki so bolni to težko SLAK:poslušajo. Politika jim pravi, javno zdravstvo vam obljublja velike storitve, zato je prav, da ga imamo. Ali lahko ob taki situaciji, recimo ministrica vam je očitala tudi zlorabo primera v Izoli za cehovski boj in sovražni govor. Danes je šla na dopust. Ali lahko vi sploh še, ob vseh teh novih dejstvih, sobivate z ministrico ali mislite, da bi moral predsednik vlade potegniti potezo in jo zamenjati, ker to lahko postane velik politični problem za predsednika vlade Cerarja in njegovo koalicijo?

Premier kot pravnik, ne, bi predvsem moral oceniti, kaj je izrečena beseda sovražni MOŽINA:govor s strani politika, kateremu neke marginalne skupine, v tem primeru pr edstavnik slovenskih zdravnikov, ki vendarle naj bi imeli vsaj možnost izražati neko kritiko na račun politikov, da ministrica izrazi tovrstno politiko kot sovražni govor. To je skregano z zdravo pametjo in to moramreči, da to presojo pa pričakujem od premierja doktor Cerarja.

Končno presojo.SLAK: Končno presojo.MOŽINA:

Najlepša hvala za pogovor.SLAK: Hvala vam.MOŽINA:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 07:00

( )poglej

10

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2016/08/30/e8999648-42eb-4d74-ac40-1b19532d7f10&language=sl&topicGroupId=ebc4b54a-ea83-37dc-81d8-b5cd6367a03a&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated

Radio Slovenija 2, Val 202 - 17:32 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 177.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Zaradi smrti dvojčkov kazenska ovadba 2, 29.08.2016, 202, 17:32RADIO SLOVENIJA VAL

Strokovni nadzor v trboveljski bolnišnici zaradi januarske smrti dvojčkov ob porodu je pokazal, na nezadostno komunikacijo med zdravniki na vseh treh ravneh. V Zdravniški zbornici, ki je opravila nadzor so še ugotovili, da za to čas carskega reza ni bil pravilno načrtovan in je zato nosečnica rodila mrtva otroka.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 2, Val 202 - 17:32 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

11

TV Slovenija 1, Odmevi - 22:09 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 144.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Smrt dvojčkov zdravniška napaka 1, 29. 8. 2016, 22.09TV SLOVENIJA ODMEVI,

(voditeljica): Prve ugotovitve strokovnega nadzora v Splošni bolnišnici Trbovlje o primeru januarske smrtiTANJA GOBECdvojčkov ob porodu so pokazale, da je bila spet kriva slaba oziroma nezadostna komunikacija med zdravniki. Zaradi tega čas carskega reza ni bil pravilno načrtovan, nosečnica pa je domnevno zaradi napake zdravnikov rodila mrtva otroka. V Zdravniški zbornici poročila o nadzoru ne želijo predstaviti javnosti, ker, kot trdijo, ugotovitve še niso dokončne.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

TV Slovenija 1, Odmevi - 22:09 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

12

»Brez krvi se ne da zdraviti«Krvodajalske akcije Obudili zbiranje krvi za poškodovane vprometnih nesrečah - Potrebujemo od 300 do 350 enot na danCelje - V Transfuzijskem cen-tru Celje bodo imeli na pobudogibanja Še vedno vozim - ven-dar ne hodim in drugih usta-nov vsak ponedeljek do koncaoktobra krvodajalske akcije. Znjimi bodo zbirali kri za poško-dovane v prometnih nesrečah.Za enega poškodovanca je vča-sih potrebnih tudi 30 enot krvi,to pa pomeni 30 krvodajalcev.

Spela Kur alt

»Kri je tekočina, ki je ne znamonadomestiti. Lahko jo dobimo leod krvodajalcev. V Celju uporabi-mo kri zlasti za poškodovance inonkološke paciente, KC ima velikoporabo krvi še pri transplantacijah.Kri je nujno potrebna, brez nje sene da zdraviti,« je dejal strokovnidirektor SB Celje Franci Vindišar.Predstojnica Transfuzijskega cen-tra Celje Janja Pajk je poudarila, dav Celju krvi ne primanjkuje: »Čezačne kakšne krvne skupine pri-manjkovati, prosimo krvodajalce,

naj pridejo na odvzem. Odziv je vCelju najboljši. Ko lahko, pomaga-mo tudi Mariboru in Ljubljani.«

V Sloveniji po podatkih Zavo-da RS za transfuzijsko medicinopotrebujemo od 300 do 350 enotkrvi na dan. Pajkova meni, da jihv Celju zadostuje okoli 30: »Zago-tavljanje krvi mora biti racionalno.Če se nakopičijo zaloge in krvi nebi mogli porabiti, prosimo krvoda-jalce, da se oglasijo drugič. Kri jenaše bogastvo, ki ne sme zapadati.Eritrociti živijo do 42 dni, in če biodvzeto kri metali stran, bi se de-lala etična škoda.« Kri hranijo do42 dni, za določene paciente, de-nimo tiste, ki jih morajo obsevati,

mora biti kri zelo sveža, stara naj-več 14 dni. Vodja gibanja Še vednovozim - vendar ne hodim DavidRazboršek upa, da akcija ne bo večpotrebna: »Veseli bomo, ko bomodajali kri za vse druge, le za žrtveprometnih nesreč ne več, ker jihne bo. Takrat bo naš cilj dosežen.«A razmere na cestah niso spodbu-dne. Predstavnik PU Celje Edi Ba-umkirher je dejal, daje letos na slo-venskih cestah umrlo 97 ljudi, to je13 več kot v istem obdobju lani, inopozoril: »Bližajo se trgatve in žezdaj je velik delež alkoholiziranihpovzročiteljev prometnih nesreč.Teh je letos 12 odstotkov, lani jih jebilo dobrih devet odstotkov.«

POVABILO VSEMV akciji, ki sojo zasnovali pred leti, poleg gibanja Še vedno vozim - vendarne hodim sodelujejo še Policijska uprava Celje, Društvo paraplegikovJZŠtajerske, Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, Splošna bolnišnicaCelje, celjska enota NIJZ, Šolski center Celje, Psihiatrična bolnišnica Vojnikter Svet za preventivo in vzgojo celjske občine. Predstavniki vseh bodovsak ponedeljek darovali kri in pozivajo tudi druge, naj se jim pridružijo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 158 cm2

13

Bolnišnice niso prostor za reševanje frustracijNasilje bolnikov V UKC Maribor lani 90 primerov verbalnegain 19 primerov fizičnega nasilja - Globa od 2~o do \2~o evrov

Ljubljana - Varnostnih na-prav v bolnišnicah ne bo, bodopa zaposlene usposobili zaukrepanje ob nasilnih inciden-tih, več bo varnostnikov, kibodo tudi klicali policiste. Glo-ba za verbalno nasilje, žaljenjein grožnje je od 250 do 1250evrov.Milena ZupanicZaradi ustne grožnje z bombo sopolicisti prihiteli na poliklinikoUKC Ljubljana že tri dni po tragič-nem dogodku v Izoli. Poklical jihje varnostnik, potem ko je 67-letnimoški, ki se je razburil in začel žali-ti osebje, še zagrozil, da bo razstre-lil UKC. To je kršenje javnega redain miru. Možakarju so policisti iz-rekli globo 250 evrov. Pričakovatije, da bo tovrstnega ukrepanja vseveč, dokler se ne bodo ljudje nava-dili, da bolnišnice niso prostor zareševanje frustracij.

Frustracija zaradi nesoraz-merja med pričakovanjem ozdravstveni storitvi m tem, karbolnik dobi, je temeljni vzrokza nasilno vedenje pacientov, jedejala po včerajšnjem sestanku zdirektorji vseh slovenskih bolni-šnic državna sekretarka SandraTušar. Poudarila je, da so vzrokitudi globalni, saj mediji, pred-vsem televizije, vsak dan prika-zujejo nasilje, krvave slike, slabenovice. Kljub temu po njenih be-sedah bolnišnice ne smejo posta-ti varnostne trdnjave, ampak mo-rajo izboljšati varnostno kulturo,partnerski odnos med osebjemin bolniki, na izpostavljena me-sta, kot so urgence, kjer je varno-stnih incidentov več, pa postavitivarnostnike.UKC: Nasilnih bolnikovvse večPrav vse bolnišnice so v svojihporočilih zapisale, da se njihovizaposleni srečujejo z verbalnimin fizičnim nasiljem bolnikovnad osebjem. Konkretno: lani sov UKC Maribor obravnavali 90primerov verbalnega in 19 pri-merov fizičnega nasilja, v prvipolovici letošnjega leta pa 57 pri-

merov verbalnega m osem pri-merov fizičnega nasilja pacientovnad osebjem, je dejal v. d. gene-ralnega direktorja Janez Lavre. VUKC Ljubljana prav tako opažajoporast nasilja bolnikov in stalnapraksa je, da v takšnih primerihvarnostnik kliče policiste, je po-vedal generalni direktor AndražKopač.Medicinska sestra in zdravnikrizična poklicaKako ravnati, če je grožnja z bom-bo, če grozijo zdravniku po social-nih omrežjih, če kdo pusti paketna hodniku bolnišnice, je direk-torjem bolnišnic včeraj sprego-voril mag. Marjan Miklavčič, pre-davatelj na fakulteti za varnostnevede. »Vsaka situacija je unikatna.Groženj ni mogoče preprečiti, atreba se je naučiti, kako ravnati,da bodo posledice čim manjše,da bodo zaposleni imeli občutekvarnosti in bodo lahko skrbeli zapaciente,« je dejal.

»Ko je človek pod pritiskom inv frustraciji zaradi bolezni, kri-

vi za to ljudi okoli sebe. Povodza nasilno dejanje je trenutnaodločitev: lahko čakalna doba,zdravniška napaka, slab odnosdo pacienta. Vzroke je treba po-časi odpravljati. Bolniki bi moralivedeti, da z grožnjami in uboji nebodo rešili svojega zdravja. Todako je človek v stiski, mu v borbiza življenje popustijo zavore. Po-klic medicinske sestre in zdrav-nika je rizičen, ker se pri svojemdelu srečujejo s takšnimi ljudmi,«je dejal Miklavčič.

Miklavčič je direktorjem bolni-šnic ponudil pomoč pri sklepanjupogodb z zasebnimi varnostnimipodjetji, tako da bo pregledal, aliso varnostniki v resnici usposo-bljeni za delo. Smiselna se muzdi uvedba stikal za zaposlene, dalahko s pritiskom na gumb neopa-zno prikličejo varnostnika, ta papolicijo. Predlagal je tudi drobenvarnostni postopek: ob prihodu vbolnišnico pustijo bolniki in obi-skovalci prtljago v omaricah.

^ f^| i™^ _^__^______________^___________________^____^_____^9__^^^^^ I

Bolniki in osebje se morajo počutiti varne. Foto Marko Feist

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 327 cm2

14

Nasiljev bolnišnicahGroženj, kijih doživljazdravstveno osebje v vsehbolnišnicah, ni mogočepreprečiti. Treba je odpravljativzroke.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 10 cm2

15

V večini slovenskih bolnišnicbeležijo primere nasiljam Na ministrstvu za zdravje je potekalsestanek na temo varnosti v bolnišni-cah, ki gaje spodbudil nedavni nasilniprimer v Splošni bolnišnici Izola.Kot je pred začetkom sestanka novinarjempovedal direktor Klinike Golnik Matjaž Fležar,v povprečju beležijo en nasilen primer namesec. Kot je dejal, bi morda morali okrepitivarnostne službe. »A to je problem, za kate-

rega vemo že vsaj 1 0 let,« je dodal. Kot enegaod možnih razlogov za izpade nasilja Fležarvidi to, da »smo morda že dolga leta v ospred-je postavljali pravice bolnikov, zelo malo pase govori o pravicah zaposlenih in njihoviogroženosti. Morda je zdaj čas, da spregovo-rimo še o tem, da smo, kot policija ali vojska,tudi mi morda izpostavljeni nasilju.« Fležar sisicer želi jasna navodila za ukrepanje.

't**« __Bqr_BHb____________________L________-h '""' ___fP^^>T!_^^^____________________P ____________

-*• — — -______>.' «_t-_97\\.„____ ''-l—^~~~~~~~\~~~~~V j _~*__5_HM_„ f__________ __

I \_^_W_\, v_***5s2_i__i_________r yr 4l~ *I _P_5*_Ii^ V^S*__________________K vr . '. _4_M_k\ .

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Svet24 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 118.000

Stran: 6


Svet24 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija


Stran: 6

Površina: 171 cm2

16

ZDRAVSTVO / NASILJE

Bolnišnice krepijo varnostne ukrepeBolnišnice zaostrujejo varnostne ukrepe, ki ponekodvključujejo tudi dodaten nadzor nad vstopanjem. Naministrstvu za zdravje so z direktorji bolnišnic včerajgovorili predvsem o varnostnikih na urgencah, gumbihza klic v sili in usposabljanju zaposlenih./ Anja Hreščak, Nina KnavsPo strelskem pohodu v izolski bolnišni-ci, kjer je Darko Gregorič ubil zdravnikain policista, še enega pa hudo ranil, ne-katere bolnišnice načrtujejo dodatnevarnostne ukrepe. Ti ponekod vključu-jejo tudi strožji nadzor nad vstopanjemv zgradbe.

Včeraj so se predstavniki ministrstvaza zdravje in direktorji bolnišnic pogo-varjali tudi o varnostnikih na urgen-cah, kjer je incidentov več, in gumbih,s katerimi zdravstveni delavci pokliče-jo na pomoč. »Poskrbeti pa moramopredvsem za izobraževanje in mordatudi za vaje, kako ukrepati,« je dejaladržavna sekretarka Sandra Tušar.

Dodatni varnostnikiin nadzor nad obiskovalciPogovarjali so se tudi o možnosti, dabi Marjan Miklavčič s Fakultete zavarnostne vede, ki je direktorje včerajseznanjal z mogočimi ukrepi, bolnišni-cam pomagal prečesati obstoječe po-godbe z varnostnimi službami.

V splošni bolnišnici v Murski Sobotiso se že sestali s policijo in vodji var-nostnikov ter se dogovorili za poostre-ne ukrepe, je povedal strokovni direk-tor Daniel Grabar. Strelskih napadovali groženj še niso imeli, so pa pacientiverbalno grozili ter poskušali fizičnonapasti zaposlene. V jeseniški splošnibolnišnici bodo po novem uvedli karti-ce za vstop v bolnišnico in tako ne-pooblaščenim preprečili vstop ter ime-li boljši pregled nad obiskovalci. Zara-di izolskega dogodka bodo njihovi var-nostniki pogosteje izvajali obhode.

Grožnje so v bolnišnicah pogoste.Pred dnevi so z bombo grozili v lju-bljanskem UKC. »Trenutno uvajamoinformacijsko točko za vse zunanjeposlovne partnerje, krepimo video na-dzor vhodov, uvajamo tako imenovaneSOS-tipke,« naštevajo v UKC Ljubljana.Med najbolj ogroženimi je njihov ur-

gentni blok, zaradi narave težav bolni-kov in njihovega velikega števila.

V Novem mestu tudi streljanjeTudi v mariborskem UKC bodo poos-trili ukrepe, varnostniki bodo pogoste-je opravljali obhode, ponoči pa bodotam stalno navzoči. Med najbolj ogro-ženimi sta sprejemno in triažno mes-to. »Incidentov pa ne moremo povsempredvideti ?li preprečiti,« je dejal v. d.generalnega direktorja Janez Lavre.Lani je bilo v bolnišnici 19 primerov fi-zičnega nasilja nad zaposlenimi, v le-tošnjem prvem polletju osem.

»Do verbalnih konfliktov pa prihajaskoraj vsak dan, predvsem zvečer inponoči. Po navadi jih začnejo vinjenein nesramne osebe,« razlaga RomanKošir, predstojnik Urgentnega centra.Enako je v Celju, kjer so zaposlenivsak dan priča verbalnemu nasilju pa-cientov in njihovih svojcev ali spre-mljevalcev, občasno pa udarcem, br-cam in lasanju. »Večkrat so pacienti alisvojci osebju grozili, da bodo v prime-ru neuresničitve njihovih zahtev tenaslednjič izsilili z orožjem,« razlagaDanijela Gorišek iz bolnišnice.

V novomeški bolnišnici se je letosštevilo groženj glede na lansko letocelo podvojilo; vmes so odprli urgen-tni center. Do junija so obravnavalikakšnih 20 fizičnih in verbalnih gro-ženj. »Zadnji večji incident se je zgo-dil po streljanju v romskem naseljuŠmihel, saj se je medsebojno obraču-navanje Romov nadaljevalo tudi vbolnišnici. Tudi prej je bilo zdravstve-no osebje večkrat priča medsebojne-mu obračunavanju med Romi, prete-panju, grožnjam z noži, orožjem...«razlaga sekretarka novomeške bolniš-nice Breda Fifolt.

»Po dogodku v Izoli je osebje v vsehzdravstvenih ustanovah še bolj izpos-tavljeno,« je prepričan Marko Petejan,

predstojmk anestezioloske službe vsplošni bolnišnici dr. Franca Derganca

v Novi Gorici. Zato se tako v Novi Go-rici kot v Novem mestu pogovarjajo otem, kako bi poostrili varnostne ukre-pe, zdaj tudi z ministrstvom.

Splošno stanje duhaV Celju je ves čas prisoten varnostnik,ki ga lahko zaposleni kadarkoli pokli-čejo, in to za zdaj zadostuje, so preso-dili, saj se po tragediji v Izoli, v nas-protju s prej omenjenimi, ne počutijonič bolj ogrožene. Enako je prepričanadirektorica brežiške bolnišnice NatašaAvšič Bogovič. Brežiško bolnišnicoprav tako varujejo kamere in varnos-tnik. »Gre preprosto za stanje duha vdružbi, ki je slabo, tudi zaradi čedaljevečje nestrpnosti ljudi, nespoštovanja,pogosto tudi arogance, tako pacientovkot zaposlenih.«

Podobno razmišlja tudi v. d. direkto-rice v Splošni bolnišnici Slovenj Gra-dec Jasna Uranjek. »Odnos med bol-nikom in zdravnikom je specifičen,potrebnega je veliko zaupanja, pre-poznavanja potreb bolnika in znanjazdravnika, kako sporočati slabe novi-ce, ali so dovolj jasne in sporočilne.Odzivi so res velikokrat nepredvidlji-vi,« pojasnjuje.

V preteklosti so tudi pri njih imelinekaj groženj. Kljub temu Uranjekovaše ne vidi potrebe, da bi nadzor poos-trili. »Na razmišljanje in ukrepanjeljudi v svoji okolici žal nimamo veli-kega vpliva - lahko se samo potrudi-mo, da smo s svojimi storitvami lju-dem čim bližje, a tudi to, kot kažeizolski primer, ni vedno zadosti,« šepove Uranjekova. xNa razmišljanje in ukrepanjeljudi v svoji okolici žal nimamovelikega vpliva - lahko sesamo potrudimo, da smo ssvojimi storitvami ljudem čimbližje, a tudi to, kot kažeizolski primer, ni vednozadosti.Jasna Uranjek, v .d. direktorice vSplošni bolnišnici Slovenj Gradec

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 818 cm2

17

Z ukrepi ne bi smelipovečevati stisk»Pacientov, ki vsak dan prihajajov bolnišnice in druge ustanove,je zelo veliko. Temeljiti preglediob prihodu bi mnoge po nepotreb-nem zadrževali, tako da bi še po-daljšali njihovo čakanje na pomoč,«je opozorila ljubljanska zastopnicapacientovih pravic Duša Hlade Zore.Strinja pa se, da se je treba o teža-vah pri varnosti pogovarjati. Zdrav-niki so jo že večkrat povprašali,kakšen bi bil primeren pristop doagresivnih bolnikov, tudi njej pa sopacienti nekajkrat že grozili. »Trebaje iskati srednjo pot. Zagotoviti jetreba varnost, kljub vsemu pa sene moremo vesti, kot da smo na le-tališčih, ne pa v bolnišnicah,« meniHlade-Zoretova.

135.000 €SO ZA VARNOSTNE UKREPEnamenili v murskosoboškibolnišnici, zdaj bodo znesekpovečali vsaj za 50.000 evrov.

447.000 €ZA VARNOSTNE UKREPEnamenijo v mariborskemkliničnem centru.

170.500 €ZA VARNOSTNE UKREPEnamenijo v celjski bolnišnici,med 80.000 in 90.000 vSplošni bolnišnici SlovenjGradec ter slabih 20.000 evrovv novogoriški bolnišnici.

vs^~~~s^SW^~w^^^^^^^^^^^^^B^B^B^BBBBBB^^' > ' ' >^______________________________________________________

'""Je >"' " * '" s^^^^^^^^^^^m~"^âaaBaaaBmB 1' ; \_ < v^n_H^^^ra^^^_^_________________l• '___________________ _________B_____i " _ u 3'-''* ,;^î_____^sl^_l_P^_________________________________________i

^' " ___£.« ____________ _r _/ _r_ *.£_L__f_ z£$it$£&aaBaB&mEaaaxvaaaaaaaaaaaaal. _*'*__**' ' ______________________________ %^^ss^Bâaaaaaaaaaaaaal&BaalRuaaaaaaaaaas

m - iMMaaaaaaaaaaaaaaaaMKWEBE9p^^^^^^^^^âaaw* * BH._______________________i_H_m________r^ l%i '-i • aaaaaaaan aaaaaaaaaaaaaaaaaal^B^^^*^ ________________£

______________oi_^____^ ! t" _____________F t ______________________M_______________B___b. _ _.....................H_________________________________________________________________l_____l.._________s^ h _______________. nHHi^^^^^^^^^^HnssaeHE.* *. a^^^^^^^âaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasFj _______________________________!

fl_________________________H%« * 1 ________^^T___0^___________________________________________________EH____________^^ _____________________________H_v

' __>.' \~~~~~~~? ! Š&__^_kW^~~~Wmsfi£~~W% 9m~~~~~~~~~m~~~Odnos med bolnikom in zdravnikom je specifičen, potrebnega je veliko zaupanja, prepoznavanja potreb bolnika in znanja zdravnika, kako sporočati slabe novice.OJakaGasar=r»

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 818 cm2

18

Novi ultrazvočniaparat v Celju

Zadovoljna ekipa NMPZD Celje ob prevzemu UZ aparata iz rok Darje Les-jak, menedžerke Citycentra.

Nakup novega sodobnega prenosnega ultrazvočnega aparata, ki omogoča terenskiekipi nujne medicinske pomoči (NMP) Zdravstvenega doma Celje bolj natančno in

učinkovito diagnosticiranje pacientovih težav na samem kraju nesreče, je omogočila 10.tisoč EUR vredna donacija Citvcentra Celje ob njegovi 10. obletnici poslovanja. EkipaNMP je bila ob prevzemu zelo zadovoljna in po njihovih besedah je novi ultrazvok postalnepogrešljiv del njihove opreme.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Jana 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 97.000

Stran: 6


Jana 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija


Stran: 6

Površina: 107 cm2

19

Vse boljši odziv v programu SvitNa Koroškem sodelovali okoli dve tretjini vabljenih alipet odstotkov več kot lani, najvišja odzivnost v Črni,nainižiav Ribnici na Pohoriu

Na Koroškem se je v prvi polovici leta 2016 na vabilo v program Svit, nacional-ni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka nadebelem črevesu in danki, odzvalo 65,5 odstotka vabljenih, kar je v povprečjuza pet odstotkov več kot lani. Najvišja odzivnost v regiji je bila v občini Črna(69,06-odstotna), najnižja pa v občini Ribnica na Pohorju, kjer je znašala 53,57odstotka, so pojasnili v ravenski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje(NIJZ). "Presejanje je pri tej vrsti raka posebej učinkovito, saj zgodaj odkrite pri-mere lahko zelo uspešno pozdravimo, s pravočasnim odstranjevanjem polipovpa lahko nastanek tega raka celo preprečimo, medtem ko je pri poznem odkri-tju uspešnost zdravljenja bistveno manjša. Zato je cilj progama Svit, da se vanjvključi čim več povabljenih oseb, to so moški in ženske v obdobju od 50. do 74.leta starosti, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje," poudarjajo na NIJZ.

V prvi polovici leta so bile na Koroškem v program povabljene 5703 osebe,2885 moških in 2818 žensk. Tudi letos opažajo precejšnjo razliko med spoloma,saj je povprečna odzivnost med ženskami za dobrih deset odstotkov višja kotmed moškimi.

NIJZ si tudi z ozaveščanjem javnosti prizadeva za čim večjo prepoznavnostprograma in s tem odzivnost povabljenih.

Od leta 2009, ko se je pričel izvajati, je število novo odkritih primerov na-predovane oblike raka na debelem črevesu in danki upadlo, povečalo pa se ještevilo odkritih primerov v zgodnji fazi ali v predstopnji.

Na Koroškem v vseh zdravstvenih domovih delujejo Svitove kontaktnetočke za pomoč uporabnikom, kjer lahko vsak dobi osnovne informacije o pro-gramu Svit in raku na debelem črevesu in danki. Kakšni so rezultati testov poteh vabilih, je še prezgodaj govoriti, ker še nimajo analizi. Za zdaj lahko na NIJZpovedo, da je bilo "zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolono-skopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesaali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) izključenih 283 oseb, od tega133 moških in 150 žensk. Od 3354 vrnjenih kompletov vzorcev blata, primernihza analizo, je bilo 3116 (92,90 odstotka) testov negativnih in 238 (7,10 odstotka)pozitivnih." (pit)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 21




Stran: 21

Površina: 145 cm2

20

Z darovano krvjo lahko pomagaš vsakomurTransfuzijski oddelek celjske bolnišnice je vsekozidobro založen z darovano krvijo, po potrebi priskoči napomoč ljubljanskemu in mariborskemu UKCGORDANA POSSNIGCeljska interdisciplinarna akcijskaskupina za varnost v cestnem prome-tu - CI ASVCP, katere člani so predstav-niki Policijske uprave Celje, Društvaparaplegikov JZ Štajerske in ZavodaVozim, Združenja šoferjev in avtome-hanikov - ZŠAM Celje, Splošne bolni-šnice Celje, Nacionalnega inštituta zajavno zdravje OE Celje, Šolskega centraCelje in Psihiatrične bolnišnice Vojnik,ki so v preteklosti uspešno sodelovaliv projektu Alkohol res ubija, je znovazdružila moči. Pred začetkom šolskegaleta so organizirali v preteklosti zelouspešno krvodajalsko akcijo Darujemkri za poškodovane v prometnih ne-srečah. V sodelovanju s transfuzijskimcentrom celjske bolnišnice so začeli iz-vajati cikel krvodajalskih akcij zapo-slenih v organizacijah partnericahCIASVCP in splošne javnosti. Akcijase je pričela včeraj v Transfuzijskemcentru Splošne bolnišnice Celje, na-daljevala se bo vsak ponedeljek v sep-tembru in oktobru med 7.30 in 10.30. Stem se bodo po najboljših močeh od-zvali na vabilo slovenskih transfuzij-skih centrov, kjer zalog krvi trenutnoprimanjkuje, in tako nesebično razši-rili namen darovanja krvi za poško-dovane v prometnih nesrečah tudi nadruge, ki kri nujno potrebujejo.

David Razboršek, vodja gibanja Ševedno vozim - vendar ne hodim, je obzačetku akcije poudaril, da je za vse, kidelajo na področju prometne varnosti,pomembno, da se ves čas sprašujejo,

kaj bi lahko naredili bolje in drugače,da bi bili udeleženci v prometu še boljvarni na cestah. Zato stremijo k pove-zovanju vseh vpletenih in ponovnemuvzpostavljanju lokalnih preventivnihskupin.

Več opitih povzročiteljevprometnih nesrečKrvodajalske akcije se je poleg še ne-katerih policistov s celjske policijskeuprave udeležil Edi Baumkirher, in-špektor v Oddelku za cestni promet:"Tokratna akcija opozarja na nespre-jemljivost prometnih nesreč, poseb-no sedaj, ko se začne novo šolsko letoin je treba zlasti najmlajšim zagoto-viti varno pot v šolo, in na potrebopo nesebičnem, anonimnem in brez-plačnem darovanju krvi. Prometnihnesreč, ki so se končale s smrtnimizidom, je bilo do konca julija letossicer nekoliko manj kot lani, žal pa seje povečal delež alkoholiziranih pov-zročiteljev prometnih nesreč - lani vtem obdobju je znašal 9,4 odstotka,letos je dosegel 12 odstotkov." Krvo-dajalske akcije se je udeležil tudi celj-ski župan Bojan Šrot. Ob tem je dejal:"Takšne akcije, ko lahko z darovanokrvjo prav vsak nekomu pomaga, kota kri nujno potrebuje, so potrebne.Sam sem kri doslej daroval petkrat,vedno se rad odzovem na akcije, kotje tokratna."

Pomembna vzgoja mladihkrvodajalcev

Janja Pajk je dolgoletna predstojnicatransfuzijskega oddelka v celjski bol-nišnici. Pravi, da imajo v celjski bolni-šnici za poškodovane in bolne vselejdovolj zalog krvi. Kri lahko v hladil-nikih v posebnih razmerah hranijomaksimalno 42 dni, ker toliko časaživijo eritrociti. "Da imamo v našibolnišnici dovolj zalog krvi, poskrbi-mo s krvodajalskimi akcijami, ki po-tekajo vsak ponedeljek, torek in sredov našem transfuzijskem centru. Čevidimo, da nam zaloge kopnijo, po-kličemo krvodajalce, da pridejo k namna odvzem krvi sami ali preko Rde-čega križa. Lahko rečem, da je odzivna takšno povabilo pri nas najve-čji v Sloveniji. Če je potrebno, poma-gamo s krvjo tudi Univerzitetnimakliničnima centroma v Ljubljani inMariboru. Vsak dan za redno upora-bo potrebujemo 20 do 30 enot svežekrvi. Skoraj 20 let ima naša bolnišnicatudi akcijo po srednjih šolah na Celj-skem, s katero dijake poučujemo opomenu krvodajalstva. Mladi potemdvakrat letno organizirano prihajajo knam na odvzem krvi. V celjski bolni-šnici imamo krvodajalce vseh starostiin obeh spolov. Na dan transfuzijskicenter obišče povprečno 30 do 50 kr-vodajalcev."Povprečno na danv Celju ~o do 50krvodajalcev

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 464 cm2

21

_______-' __^_^_l

l_l_l_l_l_l_l_l_H _i^^^^^h^^b^. __I_B__^__I _flH_H_i_l_H_i_^_i

_____________________ __^_~T^^^B^B _t*3_____^_\\\wtt*-JN-W-\ ~ *-W^m

v _______________ii_^__^^_y __^ _^_^_M____________________. _ ___________. ___i_______;_T -=^ J_^_^_^_H_I_I_I_I_I_I_I_I_I_K _______S____B_________________^^^ši^ :r x _________!_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_E_Z1_^_^_^_^^^^!ii ' " ____(*___ J__^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_i> - ____________________________________________i___P________P_________R^^ ___J^ __________________________________________________________

*- ' ______________________

___________________________________r -

Krvodajalske akcije seje udeležil tudi celjski župan Bojan Šrot. Foto: Gorclana POSSNIG

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 464 cm2

22

Komiuukacija med ztlravniki je bila nezadostnaToje pokazal strokovni nadzor v Splošni bolnišnici Trbovlje ob primeru smrtidvojčkov ianuaria letosStrokovni nadzor v Splošni bolnišniciTrbovlje ob primeru januarske smrtidvojčkov ob porodu je pokazal, da jebila komunikacija med zdravniki naprimarni, sekundarni in terciarniravni nezadostna. Posledično čas car-skega reza ni bil pravilno načrtovan,nosečnica pa je rodila mrtva otroka.

Predsednik Zdravniške zborniceSlovenije Andrej Možina je pojasnil,da je nadzor, ki so ga opravili pred-stavniki Zdravniške zbornice Slo-venije, pokazal, da je bila nosečnostomenjene bolnice skrbno vodena.

Carski rez je bil ob pregledu no-sečnice ustno načrtovan za 37. tedennosečnosti. Zaradi odsotnosti aneste-ziologov nosečnica ni bila razpisana zacarski rez v 37. tednu, kot je bilo ustnonačrtovano, ampak šele v 38. tednu.

Specialisti si med sabo tudi niso ustre-zno podali informacij o tem, da gre zanosečnico s povečanim tveganjem zazaplete, je pojasnil. Tako sta otrokaumrla že nekaj dni pred načrtovanimporodom v 38. tednu nosečnosti, po-rodnica pa je 12. januarja v trboveljskibolnišnici rodila dva mrtva otroka.

Komisija, kije opravila nadzor nadprimerom, je ugotovila tudi neopti-malen način naročanja na carske rezev Splošni bolnišnici Trbovlje. Bolnišni-ci priporočajo, da razpisovanje za na-ročen carski rez omogoči vsak delovnidan in ne enkrat na teden. Komisijaje še opozorila, da bi moral biti nujnicarski opravljen kadar koli. V obrav-navanem primeru nujnost za carskirez ni bila pravilno ocenjena, čas car-skega reza pa ni bil pravilno načrtovan.

Kot ugotavlja komisija, bi zaradidejstva, da je imela nosečnica določe-ne zdravstvene težave in da je nosiladva otroka, nosečnost morali končati incarski rez opraviti v 34. tednu. Direkto-rica trboveljske bolnišnice Marina Ba-rovič je včeraj dejala, da primera ne želikomentirati do konca vseh postopkovpri zbornici. Odvetnik staršev umrlihdvojčkov Milan Vajda je pred meseci naOkrožno državno tožilstvo v Ljubljanivložil kazensko ovadbo proti bolnišni-ci in trem zaposlenim zaradi suma ma-lomarnega zdravljenja. Gre za ovadboproti strokovni direktorici bolnišniceAni Medved, predstojniku ginekolo-gije v tej bolnišnici Miroslavu Jurci inzdravnici Maji Merkun. Na Policijskiupravi Ljubljana so pojasnili, da poli-cijska preiskava še poteka, (sta)

v_^^^__K_____L _____!

__2______E^^ ___1 I _____ ' .^^^

_____|F______________i-VI^_IV__|H^L_ . ___

______________ _rf P_____lJ____^_^

Komisija, kije opravila nadzor nadprimerom, je ugotovila tudi neoptimalennačin naročanja na carske reze v Splošnibolnišnici Trbovlje. Foto: Tit KOŠIR

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 200 cm2

23

Nočejo biti varnostne trdnjaveV bolnišnicah bodo pregledali varnostne protokolein po potrebi okrepili varnostno službo na vstopnihtočkah v ustanove, kjer prihaja do največ incidentovFRANJA ŽIŠTTragični dogodek v izolski bolnišnicije bil povod za včerajšnji sestanek di-rektorjev bolnišnic na ministrstvu zazdravje, kjer so se pogovarjali o var-nosti zdravstvenih delavcev v svojihustanovah. Predstavniki slovenskihbolnišnic so pred sestankom ministr-stvu predali poročila o zagotavljanjuvarnosti, s koliko in kakšnimi inci-denti se srečujejo, na sestanku pa soposlušali predavanje strokovnjaka zavarnostne vede Marjana Miklavčiča.Od krvave statistike v Izoli se vsi boljaktivno ukvarjajo s to problematiko,pregledali so varnostne protokole, jepo koncu srečanja povedala državnasekretarka na ministrstvu za zdravjeSandra Tušar.

Varnostna tipkaZ različnimi oblikami groženj svojimzaposlenim se srečujejo v vseh bolni-šnicah, najpogosteje gre za verbalne,pogosto tudi fizične. Med možnimiukrepi za preprečevanje nasilnih in-cidentov, ki so jih izpostavili včeraj, jezaposlitev varnostnikov, predvsem naizpostavljenih mestih, kot so urgence,in drugih območjih, kjer prihaja doprvih stikov pacientov z zdravstvenimosebjem in kjer je varnostnih inciden-tov največ. Miklavčič je udeležencempredavanja predlagal uporabo varno-stne tipke, s katero lahko zdravstvenidelavec opozori na stisko in pokličevarnostnika, posreduje pa lahko tudipolicija.

Predstavniki ministrstva se z di-rektorji bolnišnic niso pogovarjali onakupu varnostne opreme, ti zanjotudi niso vložili posebne zahteve,vsaka bolnišnica že ima sistem varno-sti oziroma ga bo vzpostavljala sama,je razlagala Tušarjeva. Govornik Mi-klavčič pa je zbranim ponudil možnost

sodelovanja pri pregledu pogodb medbolnišnicami in varnostnimi služ-bami. Ugotavljal bi, ali so te take, dazagotavljajo varnost, da so zaposleniusposobljeni varnostniki, ki znajo po-sredovati, in ne denimo, da gre samoza receptorje.

Frustracija ob nesorazmerjuO razlogih za incidente v bolnišnicahso včeraj bolj malo govorili. Temeljnirazlog pa naj bi bila po Miklavčičevihbesedah frustracija ob nesorazmer-ju med pričakovanjem o zdravstvenistoritvi in tem, kar pacient dejanskodobi. "Seveda je razlog tudi sistemski,"je prepričana Tušarjeva, ki pa opo-zarja na veliko širši problem. "Je tudiglobalen. Kaj vse gledamo vsak danpo televiziji, kakšnim informacijamin slikam smo vsak dan izpostavlje-ni v medijih v svetovnem merilu, ka-terih in kakšnih vsebin je v poročilihnajveč."

Med najpomembnejšimi ukrepiza preprečevanje tragičnih zgodb jegotovo dvig zavedanja o varnosti paci-entov, zdravstvenega osebja, ki bi bilimorda lahko deležni tudi treningov,kako ukrepati ob kriznih dogodkih,meni državna sekretarka. "Bolnišnicemorajo še naprej ostati odprte ustano-ve, ne smejo postati neke varnostne tr-dnjave. Vsi skupaj moramo prispevatik izboljšanju varnostne strukture, iz-obraziti zdravstvene delavce in aktiv-no vzpostavljati partnerski odnos medpacienti in zdravstvenim osebjem,"tako Tušarjeva.

Število groženj naraščaV ljubljanskem kliničnem centruzadnja leta opažajo porast števila gro-ženj zdravnikom, točnega podatkageneralni direktor Andraž Kopač nivedel, dodal je le, da je očitno družbe-

na klima taka, da omogoča povečeva-nje, bodo pa naredili vse, da tragičnedogodke, če je le mogoče, preprečijo.

V Mariboru so lani zabeležili 19primerov fizičnih in 90 verbalnih na-padov na zdravstveno osebje, letos vprvi polovici leta osem fizičnih in 57verbalnih napadov, je s podatki po-stregel vršilec dolžnosti direktorjaJanez Lavre. "Kadar pride do takegaincidenta, je treba aktivirati pomoč,bodisi varnostnika ali po potrebi po-licije, to je že dogovorjeno, v popolno-sti pa takega incidenta žal ne moremopredvideti in enostavno preprečiti," jepojasnil.

"Ministrstvo nam bo dodatno po-slalo visoko usposobljenega varno-stnega inženirja, ki bo podrobnopogledal naše stanje in nam svetovalo morebitnih dodatnih ukrepih," je ovarnosti v Splošni bolnišnici Izola poincidentu povedal direktor RadivojNardin. Varnostni načrt so imeli žeprej, snemanju z varnostnimi kamera-mi so po incidentu dodali še snemanjezvoka, 24 ur dnevno nameravajo va-rovati tudi urgenco. Direktor Nardinje še pojasnil, da zamenjave za premi-nulega zdravnika še niso našli, iščejopa dolgoročno rešitev.

Včerajšnjega srečanja se ministricaMilojka Kolar Celarc ni udeležila, sajje bila na vnaprej načrtovanem dopu-stu v tujini, a predstavniki bolnišnic stem niso imeli težav. Prepričani so, daje pomembnejše to, da zagotovijo var-nost v bolnišnicah, kot to, s kom naministrstvu se pogovarjajo.

V Izoli nameravajo24 ur dnevnovarovati tudiurgenco

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 575 cm2

24

' M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^m'' ' D _f____________________________________________________________

___h*«_________________r___ 1 i r?^_______________ m.'' l____________r^__________T_ .^___________________wl_._>. -__ _ _________________l _r \ _____________

Tf* _3^____P_____________. r

_______________[ _______________^Jw^______T_____l^' _L________f__________K T_____________________________________________P^V_I

> i _____¥'** " w : ; v- __l_l^l_l_l_l_l_l_l_l_l_H_-_-_-_-_-_-_-_-_-_l_-_-_-_-_-_BiJM+mkr '— * . _^ "//''(JE^C*^.' č_2tyM H^_____________________________________B_____________rDirektorji bolnišnic so se včeraj s predstavniki ministrstva za zdravje pogovarjali o varnosti zdravstvenih delavcev na delovnemmestu. Foto: Robert BALEN

Med možnimi ukrepi zapreprečevanje nasilnihincidentov je zaposlitevvarnostnikov.

Med najpomembnejšimiukrepi za preprečevanjetragičnih zgodb je dvig za-vedanja o varnosti pacien-tov, zdravstvenega osebja,ki bi bili morda lahkodeležni tudi treningov,kako ukrepati ob kriznihdogodkih.

V Mariboru je bilo lani 19fizičnih in 90 verbalnihnapadov na zdravstvenoosebje, letos v prvipolovici leta osem fizičnihin 57 verbalnihnapadov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 575 cm2

25

Kdo bo varoval bolnike____i____________^_ _________. ____E-_______I

____________BP^L' f^-E' *^ r

_______fuE^_r^ «___H____^^^ ____________________E_i^ __jSjr ____!____

i_______!

BOJAN BREZIGARNOVINAR, TRSTPravzaprav niti dobro ne vem, kje najzačnem. O dogodkih v izolskibolnišnici lahko razmišljam na večnačinov, iz več zornih kotov. Krivcelahko iščemo povsod, verjetno panihče izmed tistih, ki so tragičnoizgubili življenje, ne nosi glavnekrivde. Ko sem to napisal, sempravzaprav že povedal, kje najzačnem.Zelo me je prizadela izjava ministriceza zdravje, ki je, kot so poročalimediji, kot prvi odgovor na tedogodke dejala, da bodo okrepilivarnost v zdravstvenih ustanovah.To je seveda popolnoma nesmiselno,kajti metaldetektorjev v vse zdra-vstvene domove v Sloveniji menda nebomo nastavljali, tudi zato ne, kerterjajo te naprave veliko osebja,najmanj dve osebi za vsak vhod vesobratovalni čas, torej v večini krajev24 ur dnevno. Je pa tudi žaljivo dožrtev, ki bi jim moral biti namenjenprvi in v začetni fazi edini spoštljivspomin. Vse ostalo bo sledilo.Skratka, prvo, kar očitam ministrici,je pomanjkanje čuta človečnosti. Tome ne preseneča. V Sloveniji je ta čutzelo redko blago. Ni ga pri novinar-jih, ki v glavnem birokratskoobravnavajo vse, kar se hudegadogaja, in se naduto vedejo samo spolitiki, zelo prizanesljivi pa so dodržavljanov, ki s svojo objestnostjo inpredrznostjo predstavljajo pravo

grožnjo za sodržavljane. Na primer vprometu, kjer norenje po slabihcestah, prehitevanje po desni in levi,nestrpno lučkanje, če nekdo voziprepočasi (pa čeprav le spoštujeomejitev hitrosti), alkohol in droga vzadnjem času skoraj vsakodnevnomorijo po slovenskih cestah, pa senovinarji tega vprašanja ne lotevajo spravilno dimenzijo, takšno, ki bisproti opozarjala na vrednostčlovekovega življenja in bi pri ljudehvzbujala sočutje, ne pa samoradovednosti.Čuta človečnosti ni pri politikih. Vsanjihova pozornost je usmerjena vprihodnje volitve, kadarkoli pačbodo, v sklepanje in razdiranjekoalicij, v majhne strankarske inosebne interese. Veliko se govori obančnih luknjah (pravilno!), o tajnihslužbah (pravilno), o zaposlovanjuprijateljev in sorodnikov (pravilno),nič pa denimo o tem, kar se vsak dandogaja na cestah (zelo narobe). Zanjih je vprašanje policije osredotoče-no na plače, ne pa na opremo, naurjenje, na usposabljanje, na spoprije-manje z novimi izzivi. Za njih jevprašanje zdravja vezano na strošek,na število zaposlenih in njihoveplače, na imenovanje direktorjev,državljani pa so daleč za tem.

Čuta človečnosti pa predvsem ni pribirokratih. Slepo izvajajo zakone,vsak dan od ponedeljka do petka odpol osmih do po lštirih. Slovenija jezelo birokratska država. Vsi seotepajo odgovornosti, zato birokraci-ja narašča. Nihče ni za nič odgovoren,kar redno potrjujejo tudi sodišča.

Ni povsod tako. Naj postrežem ssvojim primerom, da ne bom drugimsegal v skledo. Sem zdravstvenozavarovan v Italiji, imam osebnegazdravnika, istega že več let. Vračunalniku ima vse moje podatke inve, kdaj mi je predpisal tablete zakrvni tlak. Ko jih nimam več, mutelefoniram, mu pošljem mail ali smssporočilo, in še istega dne mi bo

pustil v lekarni blizu ambulanterecept. Obisk ni potreben, meni nitreba čakati in zdravniku ni trebazamujati časa po nepotrebnem. Če papotrebujem analizo, enkrat letno, miprav tako pusti napotnico v lekarni.V isti lekarni lahko naročim analizoin v računalniku imajo podatke, kjein kdaj jo lahko opravim; vseustanove na Tržaškem so povezane vmrežo, ni mi treba klicariti vsakebolnišnice ali zdravstvenega domaposebej, da ugotovim, kje je vrstakrajša. Če stvar ni zelo zahtevna, vtednu dni opravim vse. Nato izvid pomailu pošljem zdravniku, ki misporoči, če kaj ni v redu, in me v temprimeru pokliče na pregled. Seveda,vse temelji na obojestranskemzaupanju, ampak komu naj človekzaupa, če ne lastnemu zdravniku?Seveda, prihaja lahko do napak,ampak čakalnih vrst za nujneprimere vsaj v severni Italiji (na juguje veliko zmešnjave) ni, vsaj takodolgih ne, da bi ogrožale življenjebolnika. Zagotovo pa jih ni, naprimer, za rakasta obolenja, kjer je odhitrosti lahko odvisno bolnikovoživljenje.Ne verjamem torej, da bi lahkoSlovenija birokratsko rešila problemev zdravstvu, predvsem zaradičakalnih vrst. Tudi z večjim številomvarnostnikov jih ne bo. Seči bomorala po birokraciji, politiki bodomorali spremeniti svoj odnos dodržavljanov, šola pa bo morala privzgoji bodočih birokratov, politikovin novinarjev predvsem poudarjatiobče vrednote, tiste, ki (jojmene!)izvirajo iz temeljev krščanstva: nelaži, ne kradi, ne ubijaj, in takonaprej, da bodo znali v obravnavanjevsakodnevih dogajanj vliti tudi nekajčuta človečnosti.Ministrici očitampomanjkanječlovečnosti

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 548 cm2

26

IÎ^^^^Ê____i^____Pfl_____ii-^______________rv__________ -_

aia__

aiaia__

aiaHa__

aBM________B__f____M^__F^________________p_________P __________________________HB___i SBSfcT^

ISK________Hl___B_____m _Mj__m______:'- .^teg ž i<ws!.*j- '"S__5__HW____Ps___B m HIR<^^ p liliM-jmo. .fs r i v ;__________________B_9_^_H^_i_P '" _k_____B'-^^ _r_S# __________ni___. *' *-_. $ - _. - TaM ' )_l____. _* /.__ *'__Cp- _____K *^ *<w*_3__-__

j<1_____a — T_B, |_____i__E_____BP^________y___iî...^ y^

Foto: FPA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 548 cm2

27

B k.

fll BBbL__ - '

*» * ]B^muH^BBBftHtf -MJlE^BBBBBfcJBBBl

flflflflflflflflflflBM?nli «

Človeštvo očitno ni nareje-no za sobivanjc. Opevanaglobalizacija, ki naj bi nam

vsem prinesla blaginjo, je postala enavečjih groženj naši civilizaciji. Zblo-jene glave krojijo pravico po svojipodobi. Noben samomorilski napa-dalec ni normalen, naj bo Breivik aliverski blazneži; za nameček so norcitudi med nami. Morda jih je v Amcriki res več, a tudi pri nas sosamo zato, ker so opravljali svoje delo, žeumirali policisti,zdravniki, geodeti, napadeniso bili sodniki,učitelji, tudinovinarji.

V zdra-vstvu marsi-kaj ni v redu.A nič ni tako narobe, da bi se smelazgoditi Izola. In ni razlogovza verjctje, dabi lahko tragedijo kar koli preprečilo. Cetudi bi politika ukrepala takoj, ko jepred leti postalo jasno, da naše zdra-vstvo izgublja korak s svetom; četudibi imeli boljše statistike preživetja priteh in onih boleznih; četudi bi imelidoma tako dobre otroške kardiologe,da nobenemu otroku ne bi bilo trebav tujino; četudi bi na vodstvenih me-stih po klinikah sedeli vrhunski me-nedžerji - bi se Izola vseeno lahkozgodila. Tudi ti, ki zdaj po dolgem inpočez kažejo na vlade, politike in mi-nistre, izkoriščajo trenutek. Ne zato,da bi bilo nam bolje, ampak za svo-jo samopromocijo. Ne prvič in ne za-dnjič.

A to seveda ne pomeni, da lah-ko oprostimo vsem, ki so zdravstve-ni sistem krojili v teh zapravljenihletih. Takšne nerazumnosti, kot jeumor zdravnika in policista sredibolnišnice, ni mogoče ne predvide-ti ne preprečiti, lahko pa bi nas vseskupaj pomirili s tem, da bi zagoto-vili dostojno zdravstveno oskrbo našiin prihodnjim generacijam. Tako pavedno bolj dvomimo. Ne glede nazagotovila politikov naše zdravstvo

ljica se je nadopustu grdo

poškodovala.Iz bližnje am-

bulante so jo na-potili v bolnišnico na

Reki. Kar zmrazilo jo je.Na Reko pa že ne ! Kij ub hudim bo-

lečinam in dvomu, ali bo sploh zmo-gla, se je sama odpeljala v Ljubljano.Ko je prišla na urgenco, ji je odleglo.Samo da sem na varnem! Ko gre za-res, Slovenci našim zdravnikom zau-pamo. A resnica je kruta: z denarjem,ki ga zdaj prispevamo za zdravstvo,dolgo ne bo več tako.

Menda bomo v Sloveniji dobi-li nove zabojnike za pločevinke inkovine. Nič posebnega, boste rekli,marsikje v tujini jih že imajo. To, dabo zaradi tega položnica za smeti viš-ja za 10 odstotkov, nikogar ne bo pre-senetilo. Dodatna storitev pač, vse sedraži. Dimnikarske storitve, bančnestoritve, zavarovanja, elektrika, ben-cin .. . vsi morajo pokriti stroške in šemalo zaslužiti. Le vzdravslvu.kjer nemine dan, da ne bi uveljavljali novihdoktrin, zdravil, diagnostičnih po-stopkov, terapij . . . , naj bi vse to zmo-gli z enakimi prispevnimi stopnjami.Celo znižali smo jih pred nekaj leti.

ki naj bi se, zaskrbljeni za usodo slo-venskega zdravstva, že eno leto sesta-jali in pogovarjali o novi zdravstve-ni reformi. Kot piše kolegica MilenaZupanič, naj bi se za to odločili, kerministrica in vlada v dveh letih nistanaredili tako rekoč nič.

To so ljudje, ki večinsko prihaja-jo iz sistema in organov, povezanihz zdravstvom. Nekateri med njimiso strankarsko zelo prepoznavni, aprihajajo z različnih političnih bre-gov. Se je že kdaj v novejši zgodovi-ni zgodilo, da bi si kakšen strankar-ski veljak pri kakšnem res pomemb-nem projektu sploh upal sodelovatiz nekom z drugega političnega bre-ga? To obeta, manj pa dejstvo, da sonekateri med njimi imeli do zdaj ževelikokrat priložnost in mandat zauveljavljanje sprememb: nekdanja di-rektorja Vzajemne in ZZZS DušanKidrič in Franc Košir, Franc Cukja-ti, zdravnik in poslanec SDS, MartinToth, nekdanja siva eminenca ZZZS,Dorian Marušič, nekdanji minister,Maks Tajnikar, že večkrat med sno-valci zdravstvene reforme oziromazakonodaje, Andrej Možina, predse-dnik Zdravniške zbornice Slovenije.Nobenemu med njimi se ni izšlo, netistim, ki so sedeli na izvršnih funk-cijah, ne onim, ki so projekte pisali zadenar. Za ne prav majhen denar. Pri-družila naj bi se jim še kirurg MarkoBitenc in odhajajoči direktor ZZZSSamo Fakin.

Ukinitev dopolnilnega zava-rovanja?! No, ministrica je tako re-

ni tako. kot bi si ga želeli. Ko sistempopusti, ga od znotraj začenjajo naje-dati neprofesionalnost, brezbrižnost,pohlep, od zunaj pa nezaupanje in

omalovaževanje. Seveda ledo trenutka, ko ga re-

snično potrebuje-mo. Takrat vemo,

da brez njega nemoremo.

lxo gre za-res, ni dile-me. Priiate-

Cno leto že tuhtajo. Priznam,da sem kar malo debelo gledala, kosem prebirala seznam strokovnjakov,

» Ko gre zares,Slovenci našimzdravnikom zaupamo.A z denarjem, ki gazdaj prispevamo zazdravstvo, dolgo resne bo več šlo. ii

koč proti vsemu, kar predlagalo, sajnaj bi njihove rešitve načenjale javnizdravstveni sistem. Lažje bi ji verje-li, če bi povedala, kaj bo naredila, daga bo ohranila. Razpadajoči javni sis-tem ni nikakršen sistem. Je lovišče zavse. ki v njem iščejo osebne koristi,in teh v našem zdravstvu že dolgo nimalo. Tako zelo so vplivni, da so vsi,ki so napovedali spremembe, pogo-reli. Zadnjo reformo je daljnega leta1992 izpeljal Božidar Voljč. Za njimso jih vsi pisali, a nihče napisal. Neka-teri so leteli prej, preden so jih splohlahko predstavili. Marušič in Gantar,denimo. In več kot jasno je, da se lo-biji ne bodo dali. Dovolj je povedati,da bo skupina predlagala ukinitevkoncesionarstva in dopolnilnega za-varovanja. Pa več denarja iz zaseb-nih žepov s pomočjo dodatnih zava-rovanj, ki naj bi jih ponujale različnezavarovalnice?! Bomo videli, kako sebo razpletlo.

Za 2000, 3500, 4000 tisočevrov zdravja!? Najtrši oreh boprav denar. Brez slabe vesti pono-vimo nekoč že objavljeni podatek otem, koliko na leto za zdravstvo pri-spevamo Slovenci, Nemci in Avstrij-ci. Mi približno 2000, Nemci 3500,Avstrijci 4000 tisoč evrov. Nemci de-nimo še doplačujejo za vsak dan vbolnišnici in za vsako zdravilo na re-cept. Pri nas nihče ni navdušen nadvečjimi davki in doplačili. Številni nebodo mogli od nikoder vzeti. Kaj bo znjimi? Tistega, ki bi nam povedal, kajza denar, ki ga zberemo, realno splohše lahko dobimo, bo težko najti, tudiv zgoraj omenjeni skupini ga najbržni. Če bi bil, bi verjetno o tem od-krito, jasno in glasno, morda celo zaceno svoje funkcije govoril že takrat,ko je že bil med odločevalci. A drugemožnosti ni. Veste, ni prijetno prebi-rati statistik, po katerih ženske z ra-kom dojke v skandinavskih državahživiio veliko dlje kot v Sloveniji.

Slovenski zdravstvenisistem potrebuje

prenovo, o kateri tuhtaskupina večinoma

nekdanjih političnihfunkcionarjev in

zavarovalničarjev. Brezministrice, ki pravi,

da gre za razgraditevjavnega sistema.

Tekst: MAJDA JUVAN

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zarja 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 90.000

Stran: 30




Stran: 30

Površina: 450 cm2

28

Topovska kroglav čakalne vrsteOlimpijske igre v Riu potujejo z mano. Vsaj ne-

kaj časa bodo še tičale tam, kjer pač v človeku ti-čijo takšni vtisi. Me pa boli srce, da je tisti nepopi-sni cvetlični travnik, kaj travnik, čudežna dežela,mnogo več od karnevala, ki sem si jo nepremičnoin z nekaj zdihljaji ogledovala predzadnji ponede-ljek od petih do osmih zvečer, pustila takšno raz-košje v dušah precej razredčene publike. Ko so sekončala tekmovanja, se je očitno večini zdelo, daimajo Ria, četudi do nezavesti glamuroznega, gle-dalci zdaj dovolj. In je bila zaključna fešta obiskanaprecej slabše kot šov ob odprtju. Gromozanska na-paka. Zaključek je bil v resnici, in za moj okus, šemnogo bolj nor kot odprtje in zgodilo se mi je, karje bilo do zdaj videti nemogoče: Rio se mi je posta-vil, sicer na čisto drugačen način, ob bok Pekingu.Oh, tiste orjaške pernate papige ob koncu! Do zdajje bil zame pekinški oltarček, ki je bil bolj kot šovmogočno filozofsko premišljanje, čista umetnost,nedotakljiv. Še vedno je na prvem mestu, a se muna popolnoma drugačen način zdaj poslavlja obbok Rio.

-fcačelo se je hudobno, podcenjevalno, posme-hljivo: kaj se ti nesposobni brazilski berači splohgredo? Eno samo pljuvanje. Prednjačile so sevedaugledne in bogate države in bilo je mučno. Neomi-kano. Ko sem gledala in poslušala, me je bilo sram,čeprav sem takšnih razpoloženj iz domačih logovveč kol vajena. Poleni so se zadeve začele čisto po-časi mehčati in ob koncu seje zgodil čudež: Rio jepo vsem pljuvanju obstal na enem prvih mest: ti-stih barv. oblik, plesa in glasbe pač ni mogoče niko-li pozabiti. Še dobro, da so igre tam sploh bile, kajtido Ria v resnici sploh nisem vedela, kaj so v resnicito barve. Zdaj lo natanko vem in z menoj ves svet.Karioke, hvala! In hvala bogu, da imamo televizi-jo. To je bil eden njenih najbolj magičnih podvigov.__ menoj pa gre žal še nekaj drugega: televizijskiposnetek, ki ga tudi ne bom pozabila. Grozovitposnetek. Otroka, drugega po vrsti, ki mi je zmletdušo. Prvi je bilo tisto utopljeno otroško trupelcena eni od sredozemskih obal pred nekaj časa, vsemje šlo na jok. ko so nam ga prvič pokazali in potemsmo ga videli še milijonkrat, kajti postal je ikonabegunskih grozot. To pot pa je bil otrok živ, le malostarejši od trupelca in tudi tih. Sedel je sam na stolunekje na alepski ulici v Siriji, vsaj mislim, daje bilAlep, in je tiho zrl v nas. Pol obrazaje bilo celega,pol pa strahovito okrvavljenega. Ta druga, ranjenain krvaveča polovica je nekako visela navzdol, kotbi se hotela odlepiti od cele polovice, pa ji ne uspe.In zaradi krvi tudi ni bilo dobro videli. Ta otrokbi moral kričati, jokati, se zvirati od bolečin, mo-ral bi iz sebe spuščati grozovite glasove - to bi mo-ral početi. Moral bi klicati mamo, očeta, se zvijatiod očitnih bolečin. On pa nič od tega. Sedel je tamskoraj nepremično, zrl je v nas z nekakšnim jeznimleskom v očeh, kot bi hotel reči, dajte mi že mir, inle vsake toliko si ie z okrvavljeno roko brisal kri z

obraza. Krvi ni bilo mogoče obrisati, bilo jeje preveč in jo je vsakič samo razmazal.

Utrok, zarjovi. zajokaj, zatuli, poskoči, padi natla, zvijaj se od bolečin! Kliči mamo, očeta, kogarkoli. Vsi tebi podobni otroci počno to. Otrok panič. In to, ta molk, ta navidezna neprizadelost, lapopolna samost tega ranjenega otroka je bilo tisto,kar je naredilo ta prizor nevzdržen. Nisi mogel gle-dati vanj in obenem si moral zreti vanj, bilo je moč-nejše od tebe.

IMajbrž je bil posredi popoln šok. Nekakšno po-sebno psihično stanje, ki ga zna opisati le psihia-trična stroka. Nikoli ga ne bi smela videti, a semga. In premišljam, koliko grozovitih prizorov voj-ne, ki jih ne bi smela nikoli videli, se je v vseh tehletih vsemu navkljub že naložilo, nakopičilo v meniin kaj tam v meni ves ta neznosni kup tuje grozein gorja sploh počne. Ne verjamem, da ždi tam ne-premično in brez dela, to bi bilo preveč poprepro-ščeno sklepanje. Kdo ve, kaj se bo zgodilo z menojnekega dne, ko bo morda vse to breme i/skočilo izmene, se razpršilo kdo ve kam in kdo ve kako? Naj-brž bi me moralo biti strah, pa si tega ne zmorem innočem zamišljati.Bo, kar bo.

IVIorda bi morala o tem povprašati nekega mrliča,ki pa mi ne more povedati nič, ker je že nekaj dnimrtev. Tistega sedemdesetletnega izolskega moril-ca, ki je v izolski bolnišnici pustil za sabo tri truplain enega ranjenca. Zdaj seveda vsi govorijo o njemvse najslabše, kaj bi drugega, on pa se ne more bra-niti. Edino njegov sosedje bil prizanesljiv. V televi-zijsko kamero je povedal, da v desetih letih, kar stabila soseda v hiši, ne ve povedati o njem prav ničslabega. Brž so ga utišali. In tudi o napredovalemraku, menda na prostati, ki je tičal tam že leta innapredoval, pa slovensko zdravstvo očitno ni imelozanj, za akutne posege, dovolj denarja, se zdaj ničveč ne govori. Kdo bi še nakladal o predsmrtni gro-zi Darka Gregoriča, da se mu smrt približuje na-glo in neizogibno, medicina pa zanj noče poskrbe-ti, vsaj videti je bilo tako? In vemo, kako primitivninasilneži reagirajo na predsmrtne strahove.

Uarko Grcgorič pa seveda ni sam. Res je. da jebil nagle jeze. nasilen, in takšnih seveda a priori nemaramo. Darko ima kar veliko sopotnikov na potiv smrt. Slovencev, ki umirajo, ker ni več denarja zazdravstvo. Ker se nujno potrebni, čeprav ne nujnovsakič uspešni operacije in drugi dragi posegi od-mikajo v nedogled. Morda so bili tisti njegovi stre-li topovska krogla v naš zdravstveni sistem, ki garazsvetljena skupina okoli znamenitega dr. Moži-ne, vojskovodje vojne za privatizacijo zdravstva, se-veda ne bo rešila. Ampak o skupini samih ljubihnadstrokovnjakov za rešitev našega zdravstva kdajdrugič. Fantje se šele dobro ogrevajo. Prava ofenzi-va za privatizacijo je še dokaj daleč.

: F SE: BERNARDA JEKLIN

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 90.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 308 cm2

29

Po tragediji v izolski bolnišnici so se direktorji bolnišnicpogovarjali o ukrepih za zagotavljanje varnosti

Bolnišnice ne smejopostati varnostne trdnjavePo tragediji v Splošni bolnišnici Izola so sedirektorji slovenskih bolnišnic včeraj naministrstvu za zdravje seznanjali z možnostmivarovanja bolnišnic. Varnostne načrte imajopovsod, strokovnjak za varnost pa vidi še nekajmožnosti, na primer to, da bi zdravstvenoosebje, ko je ogroženo, s pritiskom na posebengumb priklicalo pomoč. V SBI, kjer je domačinumoril zdravnika in policista, so že sprejelinekatere dodatne ukrepe.

LJUBLJANA Po strel-skem napadu, v katerem staumrla zdravnik in policist,so v SBI že poostrili var-nostni nadzor.

V SBI zdodatnimi ukrepi

"V SBI smo že prej imelivarnostne načrte in ukrepe,kot je to potrebno. Imeli smosnemanje, zdaj pa smo polegsnemanja s kamerami do-datno namestili tudi napra-ve za snemanje pogovorov.Odločili smo se tudi, da bi 24ur na dan zagotovili varo-vanje urgence," je povedaldirektor SBI Radivoj Nar-din. "Ministrstvo nam bododatno poslalo visoko us-posobljenega varnostnegainženirja, ki bo pregledalnaše stanje in nam podrob-no svetoval o ukrepih."

Strokovnjak za varnost,nekdanji direktor varnostneobveščevalne službe in pro-fesor fakultete za varnostnevede Marijan Miklavčič bolahko vsem bolnišnicam

svetoval glede varnosti, je posestanku povedala državnasekretarka na ministrstvuSandra T_iša_. Miklavčič bolahko pregledal pogodbe, kiso jih bolnišnice sklenile zvarnostnimi službami, inugotovil, ali te službe res za-gotavljajo varnost. Preverilbo lahko, ali so varnostnikires usposobljeni za posre-dovanje v kriznih situacijahin niso le "receptorji".

Več varnostnikovna urgenci?

Po tragičnem dogodku vIzoli so se v vseh bolnišni-cah bolj temeljito posvetilivarnostni problematiki inpregledali interne varstveneprotokole, je pogovor meddirektorji, predstavniki mi-nistrstva in strokovnjakomza varnost povzela Tušar-jeva. "Naše skupno sporočiloje, da naše bolnišnice nesmejo postati varnostne tr-dnjave, ampak moramoskupaj delati za izboljšanjevarnostne kulture, izobraziti

zdravstvene delavce in si pri-zadevati za vzpostavitevpartnerskega odnosa medpacienti in zdravstvenimosebjem," Je izpostavila.

Še sprejemljivi dodatnivarstveni ukrepi bi bili po-večanje števila varnostnikovzlasti na urgencah, kjer bol-nišnice beležijo največ in-cidentov. Strokovnjak zavarnost predlaga tudi gumb,s katerim lahko zdravstvenidelavec, ki je v stiski, prikličevarnostnike, kasneje pa šepolicijo. Predvsem pa bimorali vsi pristojni več po-zornosti nameniti izo-braževanju zdravstvenegaosebja, morda tudi trenin-gu, kako ukrepati ob ra-zličnih nasilnih dogodkih.

Direktorji tako rekoč vsehbolnišnic poročajo o po-večanem številu incidentovmed pacienti oziromanjihovimi spremljevalci inzdravstvenim osebjem. Di-rektor UKC Ljubljana An-draž Kopač to pripisujedružbeni klimi. Včasih mo-rajo na pomoč poklicati tudipolicijo.

Prav bi prišleborilne veščine

Direktorica Onkološkegainštituta Ljubljana Zlata Šti-blar Kisič vidi potrebo poukrepanju na makro in mi-kro ravni. Na makro ravni bilahko povečali prisotnost

varnostnikov in jih opremilivsaj s plinskimi razpršilci, vizpostavljenih prostorih,kjer imajo največ opravka stežavnimi bolniki in njiho-vimi svojci, pa bi lahko na-mestili gumbe za klic na po-moč. Iluzorno pa je pomnenju Štiblar Kisičeve raz-mišljati o detektorjih kovin vzdravstvenih ustanovah.

Na mikro ravni bi veljalozdravstveno osebje usposa-bljati v komunikacijskihveščinah. "Kako komunici-rati, kako spoznati pretečonevarnost ... vse to se da.Vsakdo, ki ima opravka zljudmi, mora biti toliko vešč,da zna presoditi, kje je nekalatentna nevarnost," menidirektorica Onkološkegainštituta. Koristila bi tudiusposabljanja za boljšopsihofizično kondicijo terznanja iz samoobrambe.

JANA KREBELJIščejo rešitevna dolgi rok"Želimo najti dolgo-ročno in ne od hocrešitev, kajti to so pa-cienti, ki jih morajozdravniki spremljatileta in leta,"\e o priho-dnosti urološke ambu-lante po tragični smrtizdravnika, urologaLuisa Guillerma Mar-tineza Bustamantejapovedal Nardin.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 528 cm2

30

________r_^^______

________i___^__S_.

Radivoj Nardin:"Ministrstvo nam bododatno poslalovisoko usposobljenegavarnostnega inženirja,ki bo pregledal našestanje in nampodrobno svetoval oukrepih."

~~~~~~~~^~~~~~~~^\. t_ . _§_W&%*% KS^BSP___________ m i_ _

' _____-E_B__-v\___^___' ____/ _^__&____% **^__g_#_v__________________&*__r__HH_S_^__E_9k_^ '*'"_' > ___§. ._%§___i « s <>< •s ~* ^M_^_u~B~M wNaaaaaaaaaaa~m .<- c !_.'_____________________ M ,*ti__ *___ _&___H___________________B_I_-_. * _ ____*^___.

1 iti *"?.. .a , ____II-W_Lf'--"h1---S-___I_____^'M jmmmm B-mBI_^___^m ~u¥9MM~Mi. <H____________H_____f_Pl ________________ H^HK_^_^_^_i. _______________________ ____I_P i '________HB______s!_3_^_______________l' !__________._____________________________________ji. __ ________l______________________^ ________9B_____h£_

_______________L____P^^___P__f_________________________r'_______________________________RP__S__!____p^ w ™. **?Jwbu3RfH^^^^^^^^^Bb^BHHB—'___________ _3__P^ 1 "*=» k B iSK_^^^^^^H _L_S_» _L »»"s-.-t-rt-.?* " tg *" ,!__^-?~~*'M*i -'• ' Ms *&

_________________r__. 1. %'i- 1 K__________________ JI :M '"'•", 1 S „5*_______________________________________r^__r "^ __. a.!«' * J__?*l__ _ _________i__________________Bk_iftv5^'_

____________________________________T >(_Kc *' -fS-JBr *ra»__£H______________________________________________________K__________________________i_________ii_____k -kî -______________________________•/_«____.•: isvt . -'_________________________________H__1_____HI_H______________________u_-3_w:v-;; . -v___^'...f _^-_Hn-_B___________H_iV izolski bolnišnici so po tragičnem dogodku že poskrbeli za dodatne varnostne ukrepe.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 528 cm2

31

Po tragediji v SBI so se direktorji bolnišnic pogovarjali o zagotavljanju varnosti

Bolnišnice ne smejopostati trdnjave

LJUBLJANA, IZOLA Po tragediji vSplošni bolnišnici Izola so se direktorjislovenskih bolnišnic včeraj na minis-trstvu za zdravje seznanjali z možno-stmi varovanja bolnišnic. Varnostnenačrte imajo povsod, strokovnjak zavarnost pa vidi še nekaj možnosti, na

primer to, da bi zdravstveno osebje, koje ogroženo, s pritiskom na posebengumb priklicalo pomoč. V SBI, kjer jedomačin umoril zdravnika in policista,so že sprejeli nekatere dodatne ukrepe."Naše bolnišnice ne smejo postati var-nostne trdnjave, ampak moramo sku-

paj delati za izboljšanje varnostne kul-ture, izobraziti zdravstvene delavce insi prizadevati za vzpostavitev partner-skega odnosa med pacienti in zdrav-stvenim osebjem," je izpostavila držav-na sekretarka na ministrstvu za zdravjeSandra Tušar. 2

____________________________HHeB89__________^__________§__rT '>'..r-_. : -v *' _ vIINHm \_^_wSi&^—^BB—^—^—^—^—^—^—^*m^_~~~t F^TJr i i __^_ .-.. u&as&si ~r-^ ::-_t^___»--* oll|^Hj8 i^^H_______________________________f________ ___» *" M ' i __ **________. _________________________________________________________________ _______________________J____________^fl___t J_x_______________________________________________________________.

~B B vfl_________________________________________________________________________________________________________________________________________[ "'""' _____• ____________________________________________________________________________________

*-'' _________________________________H-_H^P^^~W 'K "^^HH_^^^^^^H_________________________o!m_______i' _________________________________p_f v* __P • '^_____H_f^_______________________________B>

f$š'~ ' _________________________i^-'''''' ,k 'v^____i_____________BH_S?^^^ 1___P r''^__^__________H___________^-^P_S|

"" _jf~~w? ... ' ,Îm^'^Î____£^^^_______^_______^_______________f v \3i_Kf___.-->*'' j^^mEr' __^___r____3E__@______" ,________________________' _ >^_s__S. /^ _.____.' -1s_»wî1$__a___. 1^_^_H__»ia___________ __^_-_£s____

•___. ['.ppr :_3__nkm____. _______. _________________________ _T_____H_HI#**" * . -4v. J____a_a_j_si#--ii____| \_'# --0. '______$____»____ ____________9_______________1______-f* 1 "' __£___? . . A. -Oifc. -.r ,; aj________^______________________________________l______l___*^ _____H_8E__S> * »_.* r /\ Aj- *™%4e£_RSw* i" v ._W_li9^^B_______________________________________________________________________

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 302 cm2

32

Z nasiljem se ne odgovori

Prava drama seje prejšnjiponedeljek odvijala vSplošni bolnišnici Izola.

Pod streli starejšega moškegasta umrla zdravnik urolog inpolicist. Tragični ekscesni pri-mer ne pomeni drugega kotprekoračenje normalnega,prekoračenje dovoljenega vravnanju in vedenju. Nekakoso se mi po tem najbolj vtis-nile besede generalnega direk-torja Psihiatrične bolnišniceLjubljana, prof. dr. BojanaZalarja, in sicer je povedalnekaj o tem, kako si nekate-ri predstavljajo demokracijo.Svobodna volja je že odrazdemokracije, nikakor pa negre demokracije razumeti nanačin, da si človek pravicovzame v svoje roke.

Problemi v našem zdra-vstvenem sistemu seveda so.So veliki in niso nastali čeznoč. Pacientom se z nedo-pustno dolgimi čakalnimivrstami predvsem na specia-listične preglede in na posegeodmika dostopnost do jav-nih zdravstvenih storitev inv tem oziru zelo razumemtudi njihovo čustveno izže-tost; ne samo, da so bolni, šedolgo bodo bolni, ker ne pri-dejo na vrsto v razumnemčasu. So še drugi sistemskiproblemi, ne samo čakalnevrste, vendar na to nima-jo vpliva zdravniki, ampakpovsem na vrhu, na ministr-stvu za zdravje. Več kot dapotrkamo na njihovo vest,

opozarjamo na odgovornostin ustrezne rešitve žal težkonaredimo. Pri ministrstvuso po tragičnem dogodkusicer sklicali sestanek natemo varnosti v bolnišnicah,ampak po toči zvoniti je pre-pozno, ker, kot boste bralitudi v članku z naslovom Vzdravstvu jim grožnje nisotuje v današnjem Gorenj-skem glasu, se že zdaj vsakavečja zdravstvena ustano-va na Gorenjskem v zveziz zagotavljanjem varnostimora znajti po svoje. Neka-tere imajo najete varnostneslužbe, v kakšni tudi ne zatoker menijo, da tako ekscesnihprimerov, kot se je zgodil vizolski bolnišnici, najverje-tneje ni mogoče preprečitiniti z varnostniki niti s teh-ničnimi napravami.

Nikdar pa se na problem,kakršenkoli žeje, ne sme od-govoriti z nasiljem. Neprije-tno sem presenečena, ko semizvedela, koliko besednih gro-ženj je deležno medicinskoosebje. Npr. v urgentni služ-bi kranjskega zdravstvenegadoma med drugim zato, kotje povedala direktorica LiliGantar Žura, ker kakšen pa-cient noče razumeti, da naurgenci nima prednosti ča-kalna vrsta, ampak bolezen,torej nujnost stanja. V med-sebojnih odnosih, na kar paimamo vpliv, nas reši samokorekten in prijazen odnos -na obeh straneh.

i ]f KOMENTAR _J^Mm ~W Suzana P. Kovačič _W*i3aa—

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 39.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 173 cm2

33

V zdravstvu jim grožnje niso tujeTragični dogodek v izolski bolnišnici pretekli teden, ko sta pod streli starejšega moškega umrla zdravnikurolog in policist, je pretresel javnost. Odpravili smo se v večje gorenjske javne zdravstvene ustanove,vprašali, ali so se že srečali z izrednimi dogodki, kot so grožnje, celo nasilna dejanja, in izvedeli, da soskoraj pri vseh na pomoč že poklicali policiste. Vsi naši sogovorniki so tudi zdravniki.Suzana P. Kovačič

Kranj - Direktor Klinike Gol-nik Matjaž Fležar je prepri-čan, da se je medicinskoosebje v vsaki bolnišnici žesrečalo z grožnjami in nasi-ljem s strani pacientov in nji-hovih svojcev. V Kliniki Gol-nik so v preteklem letu en-krat prav zaradi tega aktivi-rali policijo. Ostale dogodke,kot je pojasnil Matjaž Fležar,so poskušali rešiti sami, tudis pomočjo varnostne služ-be v bolnišnici. O tem, kajše storiti za večjo varnost, parazmišlja: »Glede ukrepovza varnost zaposlenih si za-radi narave dela, ki zahteva

osebni stik s pacientom insvojci, ne predstavljam ukre-pov, ki bi lahko učinkovitozaščitili zaposlene pred ne-pričakovanim nasilnim de-janjem tretje osebe. Korek-ten, strokoven in prijazenodnos med zdravstvenim de-lavcem in bolnikom ter nje-govimi svojci velikokrat pri-pelje do ustrezne komunika-cije in morebiten konflikt sereši na miren način, kar paseveda ni možno, kadar smo

v stiku s psihopatsko spre-menjenimi osebami. V temprimeru bi nam mogoče pri-šle prav izkušnje, nasveti psi-hiatričnih bolnišnic«_ 3. stran

Za izboljšanje varnosti so v jeseniški bolnišnici že predtragičnim dogodkom v Izoli sprejeli določene varnostneukrepe, nov urgentni center ima npr. kontrolo vstopa, karnačrtujejo tudi za preostale bolnišnične stavbe. / Foto: Tina d.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 39.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 192 cm2

34

V zdravstvu jim grožnje niso tujei i. stran

Fizično varovanjeV Splošni bolnišnici Jese-

nice so prvega februarja le-tos sklenili pogodbo s podje-tjem za varovanje, ki zagota-vlja 24-urno fizično varova-nje bolnišnice. V preteklostiso že imeli dva dogodka, kosta pacienta grozila in ogro-žala varnost zaposlenih,obakrat so na pomoč pokli-cali policiste. Kot so sporoči-li, bo varnostna služba zdajše pogosteje izvajala obhodepo bolnišnici in na njenemzunanjem območju, za-poslene pa je vodstvo ponov-no opozorilo na previdno-stno ravnanje. Da torej var-nostni službi takoj javijo, čeopazijo sumljivo osebo naoddelkih, redno javljajo var-nostniku napovedane priho-de zunanjih poslovnih par-tnerjev. S podjetjem za varo-vanje bodo skladno s ponov-no oceno tveganj nadgradi-li varnostni načrt. Za izbolj-šanje varnosti v bolnišni-ci so že pred tem tragičnimdogodkom sprejeli določe-ne druge ukrepe, npr. novurgentni center ima kontro-lo vstopa, to je nadzor vstopa

v prostore z uvedbo kartic,ki odpirajo vrata, kar načrtu-jejo tudi za preostale bolni-šnične stavbe, in vse to z na-menom preprečevanja vsto-pa nepooblaščenim osebamoziroma z namenom nadzo-ra vstopa obiskovalcev.Urgenca pogosto tarča

Vodja službe nujne medi-cinske pomoči v Zdravstve-nem domu Kranj Mitja Mo-hor je povedal, da se na ur-genci srečujejo predvsemz verbalnim nasiljem in dakonflikte poskušajo rešiti spogovorom s pacientom ovzroku za nezadovoljstvo -

in to včasih pomaga razre-šiti problem. Fizično nasi-lje se pojavlja, bolj izjemo-ma sicer, a če se osebje po-čuti ogroženo, je treba na po-moč poklicati policiste. Mi-tja Mohor je prepričan, daekscesnih primerov, kot seje zgodil v bolnišnici v Izo-li, najverjetneje ni mogočepreprečiti niti z varnostnikiniti s tehničnimi napravami:

»Stoodstotne varnosti žal nimogoče zagotoviti.« V celot-nem kranjskem zdravstve-nem domu tako nimajo var-nostnika, ki bi skrbel za var-nost v času delovanja am-bulant. Kot je še dodal Mo-hor, trenutno varnostno sta-nje pri njih tudi ne narekujeuvedbe dodatnih posebnihvarnostnih ukrepov. In skle-nil: »Glavni način prepreče-vanja konfliktov in nasilnihreakcij je obojestransko pri-zadevanje za korekten in pri-jazen odnos med osebjem inpacienti. Za večino konflik-tov sta, kot vemo, večinomapotrebna dva.«

V Bolnišnici za ginekolo-gijo in porodništvo Kranj šeniso imeli groženj, ki bi lah-ko povzročale škodo zdravjuzaposlenih. Se pa zavedajo re-snosti situacije, kot je poudari-la tamkajšnja direktorica, An-dreja Cerkvenik Škafar, zatopo najboljših močeh skrbijoza varnost zaposlenih in paci-entov. Varnost zagotavljajo spomočjo za to pooblaščenega

podjetja, varnostnik je v bol-nišnici prisoten vsako popol-dne, prav tako imajo na kritič-nih točkah postavljene kame-re in tudi ponoči varnostnaslužba opravlja obhode okolibolnišnice.Pogovor šenajučinkovitejši

V Psihiatrični bolnišniciBegunje se ukvarjajo s po-sebno populacijo pacien-tov in prav zato je občasnomožen kak zaplet, grožnja.Doslej hujših ekscesov tudiniso imeli, se pa zavedajospecifičnosti svojega dela,ker delajo tudi z agresivnimiljudmi. Direktor bolnišniceDamijan Perne je povedal,da dajejo poseben pouda-rek izobraževanju zaposle-nih v načinu komunikacije,z uporabo deeskalacijskihtehnik poskušajo vsak pre-pir, konflikt preprečiti pra-vočasno. »Vsako leto ima-mo eno ali dve izobraževa-nji za svoje osebje, v zadnječase veliko predavamo o temna kongresih in drugje,« ješe dejal Perne, ki se mu takokot večini sogovornikov zdiše najbolj smiselno s pravimnačinom komunikacije pre-prečiti eskalacijo nasilja.

Kot so sporočili iz jeseniške bolnišnice, bo varnostnaslužba zdaj še pogosteje izvajala obhode po bolnišniciin na njenem zunanjem območju.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 39.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 259 cm2

35

Radio Koper, Primorski dnevnik - 17:35 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 30.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Strokovni nadzor Zdravniške zbornice nad primerom smrti dvojčkov ob porodu v Trbovljah

29.08.2016, 17.35RADIO KOPER, PRIMORSKI DNEVNIK, Strokovni nadzor Zdravniške zbornice Slovenije nad primerom smrti dvojčkov ob porodu v Trbovljah, je VODITELJICA:

pokazal, da je k nepravilnemu načrtovanju carskega reza, prispevala nezadostna komunikacija med zdravniki. Posledičnopa je nosečnica rodila mrtva otroka. V zvezi s tem primerom teče tudi policijska preiskava.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Koper, Primorski dnevnik - 17:35 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

36

Ali je to etično? Ne, ni!

~~W~~~^^~~^^.)jF~ _\Li_ti__

M~~~~a~~~~~^M~~~~~~~~~~W

Ministrica za zdravje MilojkaKolar Celarc je tragičnidogodek, ki se je zgodil minuliponedeljek v izolski bolnišnici,označila za eksces, kar je

neprenehoma ponavljala. To ni eksces, ampaknepredstavljiva, nedojemljiva in nedopustnatragedija, tragedija za preminula zdravnika inpolicista (en policist je na srečo preživel), njunesvojce, poklicne kolege in za vso slovenskojavnost.Ves teden smo spet poslušali obmetavanje medpolitiko in zdravstvom o tem, kaj vse je narobe,kdo je kriv za, hm, normative in standardev zdravstvu, kijih ni. Poslušali smo očitkeministrice dr. Konradu Koštrinu, predsednikusindikata Fides, da je na tej funkciji že dvajsetlet in da se mu v vsem tem času ni uspelo spoprejšnjimi vladami in ministri izpogajati zaprav nič. To, da se ministri za zdravje menjavajohitreje kot letni časi, kot je ponazoril dr.Koštrin, je ministrica pač preslišala. Potem se jespopadla še s predsednikom Zdravniške zborniceSlovenije (ZZS) dr. Andrejem Možino zavoljodolgih čakalnih vrst, kroničnega pomanjkanjazdravnikov, in sta prišla do bolnišnice v Izoli, dotragične bolnišnice, kjer imajo samo dva urologa,in mu je očitala, da je on oziroma njegovaZbornica kriva za to. Žal nam nikakor ni uspeloiz prispevka ugotoviti, kdo v resnici odloča oštevilu zdravnikov. Skratka, polotil se me jeobup, popolni obup nad stanjem v zdravstvu, vdružbi kot celoti, nad nemogočo komunikacijo,napadalnimi odnosi med ljudmi, ki odločajo ovitalnih stvareh v naših življenjih. O čemer papišem vsak teden, a kaj to komu mar. Žalostno.Potem je ministrica govorila o etiki, o tem, kakose je šla dan po tragediji pogovarjat s strokovnimdirektorjem in kolegi preminulega zdravnika vizolsko bolnišnico, govorila je o dobrem javnemzdravstvu (evidentiranim napakam navkljub) itd.Pa ji je dr. Možina postavil retorično vprašanje,ali je etično, da je pokojni zdravnik v enemdopoldnevu pregledal 60 pacientov, nakar seje namenil pogovoriti še s svojim krvnikom, kije čakal na operacijo prostate, in je dr. Možinaministrico vprašal tudi, ali je etično, da pacient

z diagnozo raka prostate čaka na operacijo šestmesecev?! Elementarna vprašanja.

Dejstvo je, da je v zadnjih letih čedalje večnasilnih dejanj, katerih žrtve so zdravniki inpolicisti. Zdravniki, ki delajo na ljubljanskiurgenci, pripovedujejo, da so pacienti, še boljpa njihovi svojci vse bolj agresivni in da svojenadrejene o tem, da delajo pod nenehnimpritiskom groženj, že dalj časa opozarjajo.Razumljivo, da je delo v takšnih razmerahnevzdržno in nemogoče. Ampak komu mar?!

Misliti, da je bil izolski primer izjemen, bi bilozelo nevarno. Strokovnjaki opozarjajo, da lahkopodobne dogodke, če ne bomo življenjskihproblemov v tej družbi začeli hitro in učinkovitourejati na več ravneh, v prihodnosti pričakujemoz veliko verjetnostjo. Generalni direktorUniverzitetne psihiatrične klinike LjubljanaBojan Zalar, klinični psiholog, ponovno opozarja,da se povečuje število ljudi z osebnostnimimotnjami, ti pa za svoje težave vedno pogostejekrivijo druge. Ljudje so jezni, čedalje bolj jezni,in razloži, kako se je »obračunavanje« s samimseboj zavoljo razklane družbene klime pretvorilov obračunavanje z drugim: »Če je bila včasihzaradi vpliva religije krivda ponotranjena, sezdaj pripisuje drugim. To vidimo že v šoli. Čeotrok domov prinese slabo oceno, se vsi jezijona učiteljico. Torej se odgovornost pripisujedrugim in ne sebi. To pa ne sproža le osebnostnemotnje, temveč tudi masovni pojav pritoževanjain obračunavanja.«

Ne vem, kdo v tej državi, ki je prvi odgovorenza družbeno klimo, danes še lahko mirno spi inse utaplja v samoprepričanju, da gredo stvari nabolje?! Ne, ne gredo. Premočno smo zabredli. Vnespoštovanju, nepoštenosti in neodgovornosti.V preziru do človeka.

SABINA 0B0LNAR, ODGOVORNA UREDNICA

ft Al i je etično,da je pokojnizdravnikv enemdopoldnevupregledal 60pacientov?Ali je etično,da pacient zdiagnozo rakaprostate čakana operacijošest mesecev?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo - Ona 30.08.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 17.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 330 cm2

37

MEDICINSKI DROBIŽKI

Zdravenovice

Pripravila: KATJA CAH

ODPOKLIC TEKOČINE ZA E-CIGARETOZ evropskega trga je bila, kot sporočaZveza potrošnikov Slovenije, umaknjenatekočina z nikotinom za elektronskocigareto Quickie 100 ml. Kupiti jo jebilo ali pa jo je še mogoče na spletu.Gre za izdelek z zavajajočo embalažo,zaradi katere bi ga lahko zlasti najmlajšizamenjali za čokoladni napitek ali kakšnopodobno živilo. Zdravstveni inšpektoratpriporoča, da kupci izdelka neuporabljajo in ga oddajo pooblaščenemuzbiralcu oziroma odstranjevalcu nevarnihodpadkov.

FOTOGRAFSKINATEČAJPROTI SLEPOTIPo podatkih Svetovnezdravstvene organizacijeje na svetu 285 milijonovslepih ali slabovidnihljudi. Kar 80 odstotkovvseh vzrokov zanastanek slepote bibilo mogoče preprečiti,tudi z ozaveščanjem.Multinacionalka Bayer ktemu med drugim prispevaz mednarodnim razpisomfotografskega natečaja natemo Skupaj smo močnejši(Stronger Together).Sodelujete lahko na spletnistrani photocomp.iapb.org.

POMIRIMOSEZROČNIMIDELIUstvarjalneduše najdejomir v ročnihspretnostih,ki dokazanoodganjajo alivsaj omilijodepresijo. Prizaložbi Mladinska knjiga ponujajo kot dlanvelike sveže natisnjene priročnike tujihavtoric za šivanje, pletenje in kvačkanje.Med drugim je mogoče narediti torboza jogo, toaletno torbico in srajčko zatermofor.

___________________ff_ J________Bill

_^_^_^_^_^_^_^_j_J_t_^f_

_____________________________________________________________r y^

hB________B^^^^'^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 17.000

Stran: 40




Stran: 40

Površina: 417 cm2

38

RAZMAH MALARIJEV GRČIJIPo poročanju BBCje Grčija zaradivse več malarijeponekod prepovedalakrvodajalske akcije. Večkot osemdeset uradnookuženih oseb lani in večkot šestdeset letos kaže,daje konec približnoštirih desetletij, ko jebila bolezen na temobmočju izkoreninjena.Prvi primeri so se začelispet pojavljati predštirimi leti; večinoma priprebežnikih. Četvericaod letošnjih bolnikov najbi se okužila na domačihtleh.

VITKEJŠI Z ZAPLETENIMI PRIGRIZKIKdor se želi odkrižati odvečnihkilogramov, si lahko pomaga tudi tako,da stavi na prigrizke in jedi, kijih nemoreš takoj zaužiti v velikih količinah,saj seje treba malce potruditi, da pridešdo užitnega jedra. Govorimo denimoo oreških z lupino, kot so pistacije inarašidi, pa o škampih in školjkah.

DOLGČAS DOBER ZA OTROKOV RAZVOJVrtičkarjev in šolarjev ne preobremenimoz organiziranimi dejavnostmi, če jim zaresželimo dobro - na dolgi rok. Po raziskavahštevilnih psihologov, kot sta Karen Gašperin Brianne Middlevvood z Univerze vPensilvaniji, konstruktivno zdolgočaseniotroci prej sami najdejo dejavnosti, kijihosrečujejo. To storijo na podlagi lastneustvarjalnosti, medtem ko tisti s polnimiurniki včasih vse življenje ne odkrijejo, kajjih zares veseli početi. Namig za starše:podmladku razložimo, kako čudežnaje narava, in nikoli seje ne bo naveličalodkrivati.

Ei v JI

*Z^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 17.000

Stran: 40




Stran: 40

Površina: 417 cm2

39

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Ponedeljek, 29. 8. 2016; 17.42, osveženo: 4 minute

Kaj je privedlo do smrtidvojčkov v Trbovljah?Strokovni nadzor v Splošni bolnišnici Trbovlje obprimeru januarske smrti dvojčkov ob porodu jepokazal, da je bila komunikacija med zdravniki naprimarni, sekundarni in terciarni ravninezadostna. Posledično čas carskega reza ni bilpravilno načrtovan, nosečnica pa je rodila mrtvaotroka.

DELI Z OSTALIMI:

Foto: Bor Slana

Siol.net 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg:

17:42

Vir 1 / 3


Doseg: Kazalo

17:42

Vir

40

http://siol.net/novice/slovenija/kaj-je-privedlo-do-smrti-dvojckov-v-trbovljah-424851

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

PredsednikZdravniške

zbornice Slovenije Andrej Možina je pojasnil, da je nadzor, ki so gaopravili njeni predstavniki, pokazal, da je bila nosečnost omenjenebolnice skrbno vodena.

Carski rez je bil ob pregledu nosečnice ustno načrtovan za 37. tedennosečnosti. Zaradi odsotnosti anesteziologov carski rez ni bilnačrtovan v 37. tednu, kot je bilo ustno dogovorjeno, ampak šele v 38.tednu. Specialisti si med sabo tudi niso ustrezno podali informacij otem, da gre za nosečnico s povečanim tveganjem za zaplete, je pojasnil.

Tako sta otroka umrla že nekaj dni pred načrtovanim porodom v 38.tednu nosečnosti, porodnica pa je 12. januarja v trboveljski bolnišnicirodila dva mrtva otroka.

Slab sistem naročanja na carski rez v bolnišniciTrbovlje

Komisija, ki je opravila nadzor nad primerom, je ugotovila tudineoptimalen način naročanja na carske reze v Splošni bolnišnici

STA

O TERMOMETRU

0 0 0

Moč dnevne svetlobe

www.velux.si Zagotovite si jo s strešnimi okni VELUX! Oglejte si ponudbo še danes.


Doseg:

17:42

Vir 2 / 3


Doseg: Kazalo

17:42

Vir

41


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Trbovlje. Bolnišnici priporočajo, da razpisovanje za naročen carski rezomogoči vsak delovni dan in ne enkrat na teden.

Direktorica bolnišnice ne želi komentirati

Direktorica trboveljske bolnišnice Marina Barovič je dejala, daprimera ne želi komentirati do konca vseh postopkov pri zbornici.

Odvetnik staršev umrlih dvojčkov Milan Vajda je pred meseci naOkrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo protibolnišnici in trem zaposlenim zaradi suma malomarnega zdravljenja.Gre za ovadbo proti strokovni direktorici bolnišnice Ani Medved,predstojniku ginekologije v tej bolnišnici Miroslavu Jurci inzdravnici Maji Merkun.

DELI Z OSTALIMI:

bolnišnica


Doseg:

17:42

Vir 3 / 3


Doseg: Kazalo

17:42

Vir

42


Sta.si 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg:

16:05

Vir 1 / 1

Nadzor nad smrtjo dvojčkov v Trbovljah pokazalna nezadostno komunikacijo med zdravnikiNadzor nad smrtjo dvojčkov v Trbovljah pokazal na nezadostno komunikacijo med zdravnikiLjubljana, 29. avgusta - Strokovni nadzor v Splošni bolnišnici Trbovlje ob primeru januarske smrti dvojčkov ob porodu je pokazal, da je bila komunikacija med zdravniki na primarni, sekundarni in terciarni ravni nazadostna. Posledično čas carskega reza ni bil pravilno načrtovan, nosečnica pa je rodila mrtva otroka.Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je za pojasnil, da je nadzor, ki so ga opravili predstavniki STAZdravniške zbornice Slovenije, pokazal, da je bila nosečnost omenjene bolnice skrbno vodena.Carski rez je bil ob pregledu nosečnice ustno načrtovan za 37. teden nosečnosti. Zaradi odsotnosti anesteziologov nosečnica pa ni bila razpisana za carski rez v 37. tednu kot je bilo ustno načrtovano, ampak šele v 38. tednu. Specialisti simed sabo tudi niso ustrezno podali informacij o tem, da gre za nosečnico s povečanim tveganjem za zaplete, je pojasnil.Tako sta otroka umrla že nekaj dni pred načrtovanim porodom v 38. tednu nosečnosti, porodnica pa je 12. januarja v trboveljski bolnišnici rodila dva mrtva otroka.Komisija, ki je opravila nadzor nad primerom, je ugotovila tudi neoptimalen način naročanja na carske reze v Splošni bolnišnici Trbovlje. Bolnišnici priporočajo, da razpisovanje za naročen carski rez omogoči vsak delovni dan in ne enkrat na teden.Komisija je še opozorila, da bi moral biti nujni carski opravljen kadar koli. V obravnavanem primeru nujnost za carski rez ni bila pravilno ocenjena, čas carskega reza pa ni bil pravilno načrtovan.Kot ugotavlja komisija, bi zaradi dejstva, da je imela nosečnica določene zdravstvene težave in da je nosila dva otroka, nosečnost morali končati in carski rez opraviti v 34. tednu.Komisija v poročilu tudi svetuje ukrepanje ob napotitvah nosečnic na sekundarno in terciarno zdravstveno obravnavo. Če v bolnišnici nosečnico napotijo nazaj na primarni nivo, je treba vztrajati in nosečnico takoj napotiti na terciarno raven.Če nosečnica kljub temu noče v terciarni center, pa komisija svetuje, da s podpisom potrdi, da se zaveda morebitnih posledic.Sicer pa komisija ugotavlja, da je oskrba novorojenčkov v Splošni bolnišnici Trbovlje zadovoljiva.Iz zdravniške zbornice poročila o nadzoru ne želijo posredovati kljub temu, da Možina priznava, da gre za dokument javnega značaja.So pa za pojasnili, da je odbor za strokovno-medicinska vprašanja pri zbornici konec junija zadevo odstopil v STAobravnavo tožilcu zbornice. Ta je predlagal uvedbo postopka pred razsodiščem pri zbornici.Direktorica trboveljske bolnišnice Marina Barovič je danes za dejala, da primera ne želi komentirati do konca vseh STApostopkov pri zbornici.Odvetnik staršev umrlih dvojčkov Milan Vajda je pred meseci na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo proti bolnišnici in trem zaposlenim zaradi suma malomarnega zdravljenja. Gre za ovadbo proti strokovni direktoricibolnišnice Ani Medved, predstojniku ginekologije v tej bolnišnici Miroslavu Jurci in zdravnici Maji Merkun.Na Policijski upravi Ljubljana so za pojasnili, da policijska preiskava še poteka.STA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Sta.si 29.08.2016 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

16:05

Vir

43

https://www.sta.si/2298399/nadzor-nad-smrtjo-dvojckov-v-trbovljah-pokazal-na-nezadostno-komunikacijo-med-zdravniki

Documents

Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Prava drama seje prejšnji ponedeljek odvijala v Splošni bolnišnici Izola. Pod streli starejšega moškega sta umrla zdravnik urolog