Zbirka medijskih objav...TV SLOVENIJA 1, 8.10.2015, DOBRO JUTRO, 7:12 KARIN SABADIN: V Delu na prvi strani izostrujejo dve informaciji, oziroma, mi jih bomo izostrili. Prva je tale

Število objav: 39Radio: 17Televizija: 5Tisk: 15Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 1Andrej Možina: 1Dr. Vinko Dolenc: 0prof. dr. Borut Geršak: 0Slovensko zdravniško društvo: 1Otroška srčna kirurgija: 24bela napotnica: 0zdravstvo: 15združenje zdravstvenih ...: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 9. 10. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Radio Naslov Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Infonet; 360.000 10:00 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Novice; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:10

Avtor Unknown

Teme Otroška srčna kirurgija

PovzetekINFONET, 8.10.2015, NOVICE, 10:00 Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet in dodaja, da bi bilo nedopustno, če bi ga ukinili.


Zaporedna št.2

Medij; Doseg Infonet; 360.000 08:00 Trajanje: 1 min


Stran v zbirki:11

Avtor Unknown


PovzetekINFONET, 8.10.2015, NOVICE, 8:00 Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet. Kako se bo ta razvijal v prihodnost, naj bi bilo znano do konca leta. Za sodelovanje naj

Tisk Naslov Slovensko zdravstvo razmeroma drago!

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Slovenske novice; 336.000 Stran: 2 Površina: 48 cm2

Rubrika, Datum Dan v novicah; 9. 10. 2015

Stran v zbirki:12

Avtor STA

Teme zdravstvo

Povzetek...področju primarnega zdravstvenega varstva, kar po njihovih ugotovitvah izhaja iz pretekle zgodovine, nezadostno sodelovanje z zasebnim sektorjem na področju dejavnosti in tudi to, da se kakovost opravljenih storitev ambulantnerazlikuje od izvajalca do izvajalca, pri čemer boljši oziroma učinkovitejši za to niso nagrajeni....

Radio Naslov Rešitve za ohranitev otroške srčne kirurgije v Sloveniji

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Radio Slovenija 2; 177.000 14:30 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Val 202; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:13

Avtor Luka Jakopin


Povzetek...(voditelj): Med možnimi rešitvami za ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji se omenja ustanovitev namenskega centra s pomočjo tuje priznane . To je dolgoročni projekt, ki bi lahko uresničili v obdobju med 5-bolnišnice10 let pravi strokovnjak za varnost in kakovost v zdravstvu: DOKTOR ANDREJ ROBIDA: Da...

Televizija Naslov Pregled pisanja Dela

Zaporedna št.5

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 174.000 07:12 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Dobro jutro; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:14

Avtor Karin Sabadin


PovzetekTV SLOVENIJA 1, 8.10.2015, DOBRO JUTRO, 7:12 KARIN SABADIN: V Delu na prvi strani izostrujejo dve informaciji, oziroma, mi jih bomo izostrili. Prva je tale o zdravstvenem svetu, ki je podprl razvoj otroške srčne kirurgije. UKC bo v dveh mesecih pripravil program za ustanovitev centra za otoško

3

Televizija Naslov Program otroške srčne kirurgije ostaja

Zaporedna št.6



Stran v zbirki:15

Avtor Gorazd Hočevar


PovzetekTV SLOVENIJA 1, 8.10.2015, DOBRO JUTRO, 9:00 GORAZD HOČEVAR: Zdravstveni svet je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Člani sveta so soglašali, da je ta program kakovosten in varen. Ob tem so delovni skupini naložili, naj pripravi vizijo in dolgoročen načrt razvoja

Televizija Naslov Zdravstveni svet je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije

Zaporedna št.7



Stran v zbirki:16

Avtor Gorazd Hočevar

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina , Otroška srčna kirurgija

Povzetek

...pripraviti poročilo o izvajanju programa otroške srčne kirurgije in z vsebino programa podrobno seznaniti starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami. (predsednik ): Rešitve so zelo ANDREJ MOŽINA Zdravniške zbornice Slovenijeenostavne, razen ene, in to je poiskati v svetu ustreznega otroškega kirurga, ki bo pripravljen priti v Slovenijo za tri do petletno...

Televizija Naslov Kriv nihče, karavana gre naprej

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Dnevnik; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:17

Avtor Petra Prešeren


Povzetek...koga za norca? PREŠEREN: Zato meni, da bi morali program začasno ustaviti. Kljub temu pa je prepričan, da v Sloveniji lahko nastane kvaliteten center za . ŽOHAR: Definitivno postaviti po mojem mnenju otroško srčno kirurgijonekoga kompetentnega kirurga, ki je dovolj kompetenten, z dovolj izkušnjami, ki bo postavil ekipo iz nule...

Tisk Naslov Smerkoljeva bo "evropska" nadministrica

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 2 Površina: 279 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 9. 10. 2015

Stran v zbirki:18

Avtor Peter Jančič

Teme zdravstvo

PovzetekProračunska gazela Ministrica brez listnice bo upravljala precej več denarja kot številni drugi ministri Ljubljana - S proračunom, ki je pred poslanci, se bo najbolj povečala moč ministrice brez listnice Alenke Smerkolj. Finančno bo nadministrica. Zanjo dela tudi Sfojan Tramte, ki je nekoč

Tisk Naslov Radona se v šolah kar ne morejo znebiti

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 11 Površina: 590 cm2

Rubrika, Datum Slovenija; 9. 10. 2015

Stran v zbirki:20

Avtor Bojan Rajšek

Teme zdravstvo

PovzetekRadioaktivni plin Najhujše težave v Ribnici - Zračenje in omejevanje pouka -Jezen na inšpektorja Novo mesto - Osnovna šola Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični je zadnja v vrsti med dolenjskimi in belokranjskimi šolami, ki jim je zdravstveni inšpektorat (znova) izdal odločbo o preventivnih

4

Radio Naslov Napovednik

Zaporedna št.11


Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:21

Avtor Unknown


Povzetek...direktorji. Podrobnosti sledijo, k poslušanju oddaje vas vabim tudi s temi temami. - Drago Kos po NLB brska brez težav, policija tega ne more storiti - je dobila dva nova kirurga - Nobelova nagrada za literaturo Otroška srčna kirurgijaBelorusinji Svetlani Aleksijevič - Svetovna nogometna organizacija še naprej z negativnimi...

Radio Naslov Napovednik tem nadaljevanja oddaje

Zaporedna št.12



Stran v zbirki:22

Avtor Unknown


Povzetek...obrambne ministre severnoatlantskega zavezništva zaposluje vprašanje ruskega vojaškega posredovanja v Siriji. Prisluhnili bomo načrtom ustanovitve centra za , predstavili vam bomo letošnjo Nobelovo otroško srčno kirurgijonagrajenko za literaturo in spregovorili o tem, da je Fifa za tri mesece suspendirala svoj vrh. ...

Radio Naslov Program otroške srčne kirurgije v Sloveniji ostaja

Zaporedna št.13



Stran v zbirki:23

Avtor Helena Lovinčič


Povzetek...moramo ohraniti program otroške srčne kirurgije v Sloveniji, podprla pa sta tudi dolgoročno vizijo, to je ustanovitev posebnega centra za v sodelovanju s tujo partnersko . Tako bi se izobrazila tudi dva otroško srčno kirurgijo bolnišnicodomača kirurga, spremeniti pa bi se morala organizacija dela in sicer tako, da bi bila vse dejavnosti...

Radio Naslov Napovednik tem oddaje Dogodki in odmevi

Zaporedna št.14


Rubrika, Datum Danes do 13-ih; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:24

Avtor Luka Robida


Povzetek...obravnavali še eno zanimivo temo. Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, kot je to včeraj sklenil zdravstveni svet. zaživel bo v centru za , ki bo sodeloval s strokovno ustreznim tujim centrom. otroško srčno kirurgijoNajprej pa je potrebna vizija tega projekta. Tudi o njej v Dogodkih in odmevih. VODITELJICA: Vabljeni...

Radio Naslov Trenutni program otroške srčne kirurgije je kakovosten in varen

Zaporedna št.15


Rubrika, Datum Zrcalo dneva; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:25

Avtor Unknown


Povzetek...zdravstveni svet in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Podprla pa sta tudi dolgoročno vizijo, to je ustanovitev posebnega centra za v sodelovanju s tujo partnersko . Po besedah strokovnjaka za otroško srčno kirurgijo bolnišnicovarnost v zdravstvu Andreja Robide je ob tem treba med drugim izuriti dva domača kirurga, ter za izboljšanje...

5


Zaporedna št.16

Medij; Doseg Radio 1; 117.000 09:01 Trajanje: 1 min


Stran v zbirki:26

Avtor Monika Tavčar


PovzetekRADIO 1, 08.10.2015, NOVICE, 09.01 MONIKA TAVČAR: Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet in dodaja, da bi bilo nedopustno, če bi ga ukinili.

Tisk Naslov Nepreslišano

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 15 Površina: 77 cm2


Stran v zbirki:27

Avtor Alojz Ihan

Teme zdravstvo

Povzetek5 Vodstvo UKC mora preprosto sprejeti dejstvo, da jim zaradi razkritih, laži v preteklosti danes praktično nihče v Sloveniji ne verjame. Zato se morajo namesto igranja užaljene princeske sprijazniti, da so njihova pavšalna mnenja in ocene o varnosti pacientov postala malovredno blago. To je

Tisk Naslov Za plotovi

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 16 Površina: 249 cm2


Stran v zbirki:28

Avtor Nina Knavs

Teme zdravstvo , Otroška srčna kirurgija

Povzetek...dnevu je vest, da želijo v UKC ustaviti srčne operacije otrok, pripeljala do sklepa, da nima takšnih namenov nihče, ki ima kaj besede. Ne vodstvo največje ne zaposleni ki zdravijo otroke s prirojenimi srčnimi napakami, in tudi bolnišniceministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ni kovala zarote proti programu. Da...

Tisk Naslov Nostalgija

Zaporedna št.19

Medij; Doseg Vestnik Murska Sobota; 63.000 Stran: 1 Površina: 102 cm2

Rubrika, Datum Naslovna stran; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:29

Avtor Rodež A. Nana Rituper

Teme zdravstvo

PovzetekV premislek Nostalgija A. Nana Rituper Rodež Kdaj ste nazadnje sredi tedna doma poiskali kakšno bombonjero s še nepretečenim rokom trajanja in se odpravili na obisk k prijateljem? Že dolgo ne ali preredko. Tudi jaz. Ni časa, je naš najpogostejši odgovor ali izgovor. Popoldne smo prezasedeni, pozno

Tisk Naslov Celo ministru je rekel odkrito - zguba

Zaporedna št.20


Rubrika, Datum Kronika; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:30

Avtor Andrej Bedek

Teme zdravstvo

Povzetek...Nekdanji župan in graščak Celo ministru je rekel odkrito - zguba Anton Kampuš želi od Milana Herzoga opravičilo in iS tisoč evrov za soboško V razpravni dvorani št. 23 murskosoboške sodne palače si stojita nasproti bolnišnicodonedavni župan Gornje Radgone Anton Kampuš in Milan Herzog, najemnik tamkajšnjega...

6

Tisk Naslov Papirnatih receptov kmalu nikjer ne bo več

Zaporedna št.21



Stran v zbirki:32

Avtor A. N. R. R.

Teme zdravstvo

Povzetek...upajo, da se bo to sčasoma odpravilo. Najprej so začeli elektronsko izdajati recepte na primarni ravni, februarja oziroma marca pa se bodo vključile še in klinična centra. Sicer pa je uvedba elektronskega recepta del bolnišniceprojekta E-Zdravje, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje z željo, da bi povečali varnost...

Tisk Naslov Šla sem k zdravniku in ga vprašala:"Kako naj to povem mami?"

Zaporedna št.22

Medij; Doseg Lisa; 60.000 Stran: 20Površina: 1.747 cm2


Stran v zbirki:36

Avtor Suzana Golubov

Teme zdravstvo

Povzetek...vi boste to dali z lahkoto premagali." Mislila sem si, da človek verjetno ve, o čem govori. Na oddelku je bilo vzdušje takšno, da nisi čutil, da si v . Če se je le dalo, so se potrudili tudi zaposleni. Imeli smo pristen, topel odnos. bolnišniciTelevizijo smo lahko gledali vso noč, če s tem nismo motili drugih v...

Tisk Naslov Rešitev v konzorciju

Zaporedna št.23

Medij; Doseg Svet24; 58.000 Stran: 20 Površina: 524 cm2


Stran v zbirki:38

Avtor Gabrijel Toplak

Teme zdravstvo

Povzetek...Toplak, foto: sta Potem ko so župani spodnjega Podravja v začetku letošnjega leta na rednem mesečnem srečanju odločno in v en glas podprli vodstvo ptujske pri njenih prizadevanjih za gradnjo urgentnega centra na Ptuju, bolnišniceje svoje rekla tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Zagotovila jim je, da...

Tisk Naslov Urgenca bo v kratkem začela delovati, osebja pa ni dovolj

Zaporedna št.24

Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 8 Površina: 497 cm2

Rubrika, Datum Primorska; 9. 10. 2015

Stran v zbirki:40

Avtor Mitja Marussig

Teme zdravstvo

Povzetek...Če današnji tehnični pregled ne bo pokazal večjih pomanjkljivosti, bo urgentni center v kratkem lahko začel delovati. Kako in s koliko zaposlenimi, v še ne vedo, saj še ni točnih navodil ministrstva. "Imamo le zagotovilo, da lahkobolnišnicizaposlimo 20 oseb za delo v triaži in opazovalni enoti," pravi direktorica...

Tisk Naslov Šempeter: urgenca bo, pri osebju se lahko zatakne

Zaporedna št.25

Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 1 Površina: 373 cm2

Rubrika, Datum Naslovna stran; 9. 10. 2015

Stran v zbirki:41

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...ne bo pokazal večjih pomanjkljivosti, bo v kratkem urgentni center v šempetrski lahko začel delovati. "Mi bolnišnicismo pripravljeni, saj lahko takoj začnemo z inlemistično in kirurško prvo pomočjo," pravi direktorica Nataša bolnišniceFikfak. A skrbi je še veliko. Ministrstvo za zdravje še ni dalo navodil, kako...

7

Radio Naslov Napovednik

Zaporedna št.26

Medij; Doseg Radio Koper; 45.000 07:00 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Jutranjik; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:42

Avtor Unknown


PovzetekRA KOPER, 8.10.2015, JUTRANJIK, 7:00 Istrabenz prodaja Adrifin in s tem Vina Koper. Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji. Obama se je opravičil zdravnikom brez meja. V piranski občini ni več prostora za posamične novogradnje. V Dutovljah je 1700 krajanov že dve leti brez osebnega

Radio Naslov Program otroške srčne kirurgije ostaja

Zaporedna št.27

Medij; Doseg Radio Koper; 45.000 07:03 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Jutranjik; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:43

Avtor Unknown


PovzetekRA KOPER, 8.10.2015, JUTRANJIK, 7:03 Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, tako se je odločil zdravstveni svet. Strokovni vodja Kliničnega centra Sergej Hojker se nagiba k ustanovitvi centra za otroško-kardiokirurgijo. SERGEJ HOJKER: Torej mi si sigurno ne bomo mogli postaviti ene

Radio Naslov Zdravstveni svet podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji

Zaporedna št.28

Medij; Doseg Murski val; 40.000 10:00 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Poročila; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:44

Avtor Unknown


PovzetekRA MURSKI VAL, 8.10.2015, POROČILA, 10:01 Zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje, je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Ugotovili so, da je trenuten program kakovosten in varen. Delovna skupina pa bo pripravila vizijo in dolgoročni načrt razvoja

Radio Naslov Podprli ohranitev programa otroške srčne kirurgije

Zaporedna št.29

Medij; Doseg Radio Maribor; 35.000 08:02 Trajanje: 1 min


Stran v zbirki:45

Avtor Unknown


PovzetekRADIO MARIBOR, 08.10.2015, DOBRO – JUTRO – POROČILA, 08:02 Zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje, je včeraj podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Ugotovili so, da je trenuten program kakovosten in varen. Delovna skupina pa bo pripravila vizijo in

Radio Naslov Zdravstveni svet je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije

Zaporedna št.30

Medij; Doseg Radio Ekspres; 29.000 09:50 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Info ekspres; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:46

Avtor Unknown


PovzetekRADIO EKSPRES, 08.10.2015, INFO EKSPRES, 09:50 Zdravstveni svet je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. ugotovili so, da je trenuten program kakovosten in varen. Delovna skupina bo pripravila vizijo in dolgoročen načrt razvoja programa v prihodnje.

8

Radio Naslov Program Otroške srčne kirurgije je kakovosten in varen

Zaporedna št.31

Medij; Doseg Radio Maxi - Prleški val; 25.000 10:00 Trajanje: 1 min


Stran v zbirki:47

Avtor Unknown


PovzetekRA MAXI, 8.10.2015, NOVICE, 10:00 Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet in dodaja, da bi bilo nedopustno, če bi ga ukinili.

Radio Naslov Program Otroške srčne kirurgije ostaja v Ljubljani

Zaporedna št.32

Medij; Doseg Radio Maxi - Prleški val; 25.000 08:00 Trajanje: 1 min


Stran v zbirki:48

Avtor Unknown


PovzetekRA MAXI, 8.10.2015, NOVICE, 8:00 Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet. Kako se bo ta razvijal v prihodnost, naj bi bilo znano do konca leta. Za sodelovanje naj

Novice Naslov Dnevnik: Za plotovi (9. 10.)

Zaporedna št.33

Medij; Doseg STA.si; 24.885

Rubrika, Datum Pregled tiska; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:49

Avtor STA


Povzetek...dnevu je vest, da želijo v UKC ustaviti srčne operacije otrok, pripeljala do sklepa, da nima takšnih namenov nihče, ki ima kaj besede. Ne vodstvo največje ne zaposleni, ki zdravijo otroke s prirojenimi srčnimi napakami, in tudi bolnišniceministrica za zdravje ni kovala zarote proti programu, v Dnevniku piše Nina Knavs....

Novice Naslov Napoved - Slovenija, 9. 10. (petek)

Zaporedna št.34

Medij; Doseg STA.si; 24.885

Rubrika, Datum Napoved dogodkov; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:53

Avtor STA

Teme Slovensko zdravniško društvo

Povzetek...odprtje Slovenskega kongresa paliativne oskrbe, ki ga ob svetovnem dnevu paliativne oskrbe in hospica organizira Slovensko združenje paliativne medicine , zbrane pa bodo nagovorili ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, SZDgeneralni direktor Onkološkega Inštituta Ljubljana Janez Remškar in predsednica...

Tisk Naslov Začeli cepiti proti gripi

Zaporedna št.35

Medij; Doseg Naš čas; 20.000 Stran: 2 Površina: 46 cm2


Stran v zbirki:54

Avtor T. P.

Teme zdravstvo

Povzetek...Začeli cepiti proti gripi Celje - V območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje so v začetku ambulantitedna začeli cepiti proti gripi. Cepijo brez predhodnega naročanja od 8. do 12....

9

Tisk Naslov Zdravniški nasveti

Zaporedna št.36



Stran v zbirki:55

Avtor T. P.

Teme zdravstvo

Povzetek...naše goste v studiu radia. Našemu povabilu so se prijazno odzvali prav vsi, na katere smo se obrnili: javni zavod Zdravstveni dom Velenje, Topolšica in Splošni Slovenj Gradec in Celje ter nekateri zasebniki. V Bolnišnica bolnišniciminulih oddaja ste lahko že spoznali delovanje nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu...

Tisk Naslov V petih letih že tisoč robotskih operacij

Zaporedna št.37


Rubrika, Datum Aktualno; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:56

Avtor Tatjana Podgoršek

Teme zdravstvo

Povzetek...V petih letih že tisoč robotskih operacij V celjski edini v Sloveniji opravljajo operacije z asistenco robota - bolnišniciDražja operacija ni strošek, ampak vložek v zdravje Tatjana Podgoršek V Splošni Celje so kot prvi v državi bolnišnicipred 5 leti kupili robotski sistem Da Vinci, zanj odšteli...

Radio Naslov Program programa otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji

Zaporedna št.38

Medij; Doseg Radio Europa; 1.000 12:15 Trajanje: 1 min


Stran v zbirki:57

Avtor Unknown


PovzetekRADIO EUROPA05, 08.10.2015, NOVICE, 12:15 Zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Strokovni direktor UKC pa dodaja: Prvič me zelo veseli, da je zdravstveni svet soglasno podprl dejstvo, da je za naše otroke

Televizija Naslov Otroška srčna kirurgija

Zaporedna št.39

Medij; Doseg Planet TV; 19:34 Trajanje: 8 min

Rubrika, Datum Danes; 8. 10. 2015

Stran v zbirki:59

Avtor Blaž Jarc


Povzetek

...08.10.2015, DANES, 19:34 BLAŽ JARC (voditelj): Komu pa človek lahko še zaupa, ko zboli če ne more zaupati zdravniku. Afera na močna načenja zaupanje staršev v UKC Ljubljane. Starši otroke v otroški srčni kirurgiji bolnišnicotako ali tako spremljajo prestrašeni zato je vsak dodatni dvom o kirurgu odveč. Zaradi v nezaupanje v delo otroških srčnih...

Infonet, Novice - 10:00 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 360.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operiraniv Sloveniji

8.10.2015, 10:00INFONET, NOVICE,Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet in dodaja, da bi bilo nedopustno, če bi ga ukinili.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 360.000 Kazalo

Trajanje: 01:00

10


Doseg: 360.000

Trajanje: 01:00

1 / 1


8.10.2015, 8:00INFONET, NOVICE,Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet. Kako se bo ta razvijal v prihodnost, naj bi bilo znano do konca leta. Za sodelovanje naj bi se dogovarjali tudi z nekaterimi evropskimi centri.

Mi si sigurno ne bomo mogli postaviti ene nove houstonske otroške kardio kirurgije, ne, ampak nekaj SERGEJ HOJKER:moramo se dogovoriti, kaj je optimalno, kaj je strokovno.

Predvsem pa, kot še dodaja strokovni direktor kliničnega centra Sergej Hojker, varno za slovenske otroke.NOVINARKA:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

11

Slovensko zdravstvo razmeroma dragoLJUBLJANA - Tehnična misija Mednarodnega denarnegasklada (IMF) v letos izdelanem poročilu, ki gaje objavilo mini-strstvo za finance, za področje zdravstva ugotavlja nekatereneučinkovitosti pri porabi javnega denarja. Med drugim ome-njajo zanašanje na (pre)drage bolnišnične in specialističneoskrbe ter široke pravice bolnikov v primarnem zdravstvu.Med področji, na katerih je misija IMF zaznala neučinkovitoporabo javnega zdravstvenega denarja, poudarjajo preširo-ke pravice na področju primarnega zdravstvenega varstva,kar po njihovih ugotovitvah izhaja iz pretekle zgodovine,nezadostno sodelovanje z zasebnim sektorjem na področjuambulantne dejavnosti in tudi to, da se kakovost opravljenihstoritev razlikuje od izvajalca do izvajalca, pri čemer boljšioziroma učinkovitejši za to niso nagrajeni. (STA)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 09.10.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 336.000

Stran: 2

Površina: 48 cm2 1 / 1

Slovenske novice 09.10.2015 PetekDržava: Slovenija


Stran: 2

Površina: 48 cm2

12

Radio Slovenija 2, Val 202 - 14:30 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 177.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Rešitve za ohranitev otroške srčne kirurgije v Sloveniji

2, 08.10.2015, 202, 14:30, RADIO SLOVENIJA VAL NOVICE (voditelj): Med možnimi rešitvami za ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji se omenja LUKA JAKOPIN

ustanovitev namenskega centra s pomočjo tuje priznane bolnišnice. To je dolgoročni projekt, ki bi lahko uresničili v obdobju med 5-10 let pravi strokovnjak za varnost in kakovost v zdravstvu:

Da se združi vse tiste time, ki so potrebni v enem centru, pa vodjo, ki bo odgovoren zato, DOKTOR ANDREJ ROBIDA:seveda to ne pomeni,da je treba zamenjati lokacije in ljudi ki so tam zaposleni. Lokacije otrok, ki tam ležijo ampak samo , da bi se to vodilo iz enega mesta, ker s tem bi se izboljšali tudi profesionalni odnosi.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 2, Val 202 - 14:30 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

13

TV Slovenija 1, Dobro jutro - 07:12 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 174.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Pregled pisanja Dela 1, 8.10.2015, 7:12TV SLOVENIJA DOBRO JUTRO,

V Delu na prvi strani izostrujejo dve informaciji, oziroma, mi jih bomo izostrili. Prva je tale o KARIN SABADIN:zdravstvenem svetu, ki je podprl razvoj otroške srčne kirurgije. bo v dveh mesecih pripravil program za ustanovitev UKCcentra za otoško kirurgijo. Tako je včeraj soglasno odločil in podprl ohranitev programa zdravstveni svet zavoda.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

14


Doseg: 174.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Program otroške srčne kirurgije ostaja 1, 8.10.2015, 9:00TV SLOVENIJA DOBRO JUTRO,

Zdravstveni svet je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Člani sveta so GORAZD HOČEVAR:soglašali, da je ta program kakovosten in varen. Ob tem so delovni skupini naložili, naj pripravi vizijo in dolgoročen načrt razvoja programa v prihodnje. Ljubljanski klinični center pa mora v dveh tednih pripraviti poročilo o izvajanju programa otroške srčne kirurgije in z vsebino programa podrobno seznaniti starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

15


Doseg: 174.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Zdravstveni svet je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije

1, 8.10.2015, 7:01TV SLOVENIJA DOBRO JUTRO, Zdravstveni svet je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Člani sveta so GORAZD HOČEVAR:

soglašali, da je ta program kakovosten in varen. Ob tem so delovni skupini naložili, naj pripravi vizijo in dolgoročen načrt razvoja programa v prihodnje. Ljubljanski klinični center mora v dveh tednih pripraviti poročilo o izvajanju programa otroške srčne kirurgije in z vsebino programa podrobno seznaniti starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

(predsednik Zdravniške zbornice Slovenije): Rešitve so zelo enostavne, razen ene, in to je poiskati v ANDREJ MOŽINAsvetu ustreznega otroškega kirurga, ki bo pripravljen priti v Slovenijo za tri do petletno obdobje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

16

TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:11 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 174.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Kriv nihče, karavana gre naprej 1, 08.10.2015, 19.11TV SLOVENIJA DNEVNIK, Program otroške srčne kirurgije še vedno vznemirja javnost, za včerajšnjo odločitvijo zdravstvenega sveta, IVO KORES:

da bo Klinični center Ljubljana program nadaljeval, starši bolnih otrok, s katerimi smo govorili, niso zadovoljni, ne verjamejo, da je program odslej varen, kot zagotavlja vodstvo. Številni tudi dvomijo, da je mogoče program izboljšati brez zamenjave vpletenih zdravnikov. Kot je izvedela Petra Prešeren, nekatere moti, da nihče ni prevzel odgovornost za nepravilnosti, ki jih je ob nadzoru odkrila mednarodna komisija.

Tomaž Žohar, oče štiri leta in pol stare Lee s prirojeno srčno napako je eden izmed redkih staršev, PETER PREŠEREN:ki o pomislekih glede varnosti programa govori javno.

So dejstva, da z novim programom, kakor zatrjujejo, absolutno ni vse v redu in da program ni varen in TOMAŽ ŽOHAR:da ni kakovosten.

To je občutila tudi njegova družina, saj bi, kot pravi, po na svetu zdravnikov Kliničnega centra z operacijo PREŠEREN:njegove hčerke še kar odlašali, če ne bi poiskali drugega mnenja v tujini.

Na katerem so poleg že, bom rekel, zaznane napake diagnosticirali še dva druga defekta in priporočilo je bilo ŽOHAR:takojšnja operacija.

Junija letos je hčerka uspešno prestala operacijo v Tel Avivu, tja so jo peljali na lastne stroške, saj so želeli PREŠEREN:operacijo z minimalno invazitvno metodo, ne pa take, pri kateri bi odprli prsni koš, ko so predlagali v Kliničnem centru.

Sprememba je več kot očitna, polna energije.ŽOHAR: V zadnjih tednih ko je javnost pretreslo komisijo mednarodne komisije in zdaj predlog kliničnega centra, da PREŠEREN:

se program ustavi, pa se je zaupanje staršev še bolj skrhalo. Na koncu se pa včeraj širša strokovna javnost skupaj s politiko vsede dol in reče, da je program varen in ŽOHAR:

kakovosten. Pa kdo ima koga za norca? Zato meni, da bi morali program začasno ustaviti. Kljub temu pa je prepričan, da v Sloveniji lahko nastane PREŠEREN:

kvaliteten center za otroško srčno kirurgijo. Definitivno postaviti po mojem mnenju nekoga kompetentnega kirurga, ki je dovolj kompetenten, z dovolj ŽOHAR:

izkušnjami, ki bo postavil ekipo iz nule od vrha gor. In dvomi, da bo poročilo o stanju na otroški srčni kirurgiji v zadnjem letu in pol, ki ga mora klinični center PREŠEREN:

pripraviti v dveh tednih pokazalo pravo stanje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:11 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

17

Smerkoljeva bo »evropska« nadministricaProračunska gazela Ministrica brez listnice boupravljala precej več denarja kot številni drugi ministriLjubljana - S proračunom, kije pred poslanci, se bo najboljpovečala moč ministrice brezlistnice Alenke Smerkolj. Fi-nančno bo nadministrica. Za-njo dela tudi Sfojan Tramte, kije nekoč kot generalni sekretarpredsednika države Danila Tur-ka najemal letalo.PETER JANČIČAlenka Smerkolj, ki nima svojegaresorja, bo letos upravljala manjdenarja kot ministri z ministrstvi.A že prihodnje leto se bo to po pr-vem lastnem proračunu, ki ga je pozmagi SMC na volitvah pripravilfinančni minister Dušan Mramor,dramatično spremenilo. Z leto-šnjih manj kot 50 milijonov evrovse bo proračun službe za razvoj inevropsko kohezijsko politiko, kispada pod Smerkoljevo, povečalna kar 205 milijonov. S tem bo pofinančni teži ministrica brez listni-ce prehitela šest pravih ministrov.Njen proračun bo, denimo, okoli60 milijonov evrov težji od prora-čunov ministrstva za kulturo aliministrstva za gospodarstvo. Triministrstva, za zdravje, za pravo-sodje in za javno upravo, pa bo pre-hitela celo, če njihove proračuneseštejemo.Začetki v času BratuškoveOd vlad v zadnjem desetletju jepodobnega ministra brez listniceimela le vlada Boruta Pahorja. Mi-tja Gaspari je bil odgovoren za ra-zvoj in evropske zadeve, a je imelanjegova služba leta 2010 v prora-čunu le 20 milijonov evrov. Čisto

pravo predhodnico je marca laniustanovila vlada Alenke Bratušek,ki je pristojnost za evropski denarodvzela takrat na tem področju neposebno uspešnemu ministrstvuza gospodarstvo in jo prenesla nasamostojno službo, katere vodenjeje prevzela državna sekretarka An-dreja Kert. Že takrat je direktorskipoložaj dobil nekdanji generalnisekretar predsednika republikeStojan Tramte, ki je danes direktorurada za splošne zadeve. Je, če po-enostavimo, administrativni vodjafinančne, kadrovske in informacij-ske službe. Tramte je javnosti znan:bil je generalni sekretar predsedni-ka republike Danila Turka od koncaleta 2007 do januarja 2011. Tramteje ponudil Turku odstop po ostrihočitkih v javnosti o zapravljivpsti,ko se je razvedelo, da je najem letalaza dvodnevni predsednikov obisk vBiH stal kar 89.100 evrov. A je TiirkTramtetov odstop zavrnil.

Pozneje je Tramteta vendarle za-menjal. Prvič v zgodovini je poslo-vanje urada predsednika republikezaradi afere pregledalo tudi račun-sko sodišče in ugotovilo številnenepravilnosti, za poslovanje pa soTramtetu izrekli pridržek - ne panegativnega mnenja, kar bi bilanajslabša ocena. Vtis zapravljivo-sti, ki je ostal po zapletih z najemiletal, obnovo predsedniške bru-narice in podobnim, je najbrž de-loma vplival, da je pozneje DaniloTiirk relativno gladko izgubil voli-tve proti sedanjemu predsednikuBorutu Pahorju. Pri SmerkoljeviTramte nima tako visokega polo-žaja, da bi bil odgovoren za poslo-vanje z evropskimi več sto milijonievrov.

Zakaj več za SmerkoljevoVlada pričakuje, da bo prihodnje letoprecej manj evropskega denarja kotletos, v celoti manj kot pol milijarde.Približno polovica tega denarja, kjervseh pogojev, da bi ga že lahko načr-tovali, ministrstva še niso izpolnila,je načrtovanega pri Smerkoljevi, dabi bilo črpanje učinkovitejše. Denarbo, napoveduje vlada, prerazporejenna ministrstva, »ko bodo izpolpjenipogoji in sprejeti ključni programskidokumenti«.

Iz vlade še opozarjajo, da boevropskega denarja poslej manj zagradbene investicije in podobno,več pa za mehka področja, denimoraziskave in razvoj, kar se kaže tudipri večdesetmilijonskih podpo-stavkah, ki so predlagane v rasto-čem proračunu Smerkoljeve.

Denar za službo za razvojin kohezijsko politikoministrica Alenka Smerkolj (SMC)

_x*"^ mio €

/ 205/ mio €

47mio €

1 2015 l~2016 ' 2017 'predlog proračuna

DELO

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 09.10.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 279 cm2

18

Radona se v šolah kar ne morejo znebitiRadioaktivni plin Najhujše težave v Ribnici - Zračenje in omejevanje pouka -Jezen na inšpektorjaNovo mesto - Osnovna šolaFerda Vesela v Šentvidu priStični je zadnja v vrsti meddolenjskimi in belokranjski-mi šolami, ki jim je zdravstve-ni inšpektorat (znova) izdal od-ločbo o preventivnih ukrepihzaradi presežene koncentracijeradona. Največje težave s temradioaktivnim plinom imajo vOŠ Ribnica, kjer izmerjena vre-dnost v kletni učilnici za večkot 15-krat presega še pogojnodovoljenih 400 bekerelov nakubični meter zraka (Bq/m 3 ).

Bojan Rajšek

Novica je med starši takoj na začet-ku šolskega leta povzročila precejnegodovanja in strahu. RavnateljJanez Peterim pravi, da učilnicozdaj večkrat na dan zračijo, v njej sozmanjšali število učnih ur in name-sto razrednega pouka uvedli pred-metnega. »Na podlagi zapisnikain odločbe sem zahteval takojšnjedodatno merjenje v vseh šolskihprostorih. Po mojem prepričanjuje bilo ravnanje inšpektorja precejneresno, saj bi moral vsebnost ra-dona izmeriti povsod, in ne zgolj veni učilnici,« je za Delo povedal Pe-terlin. Napovedal je, da bodo z vod-stvom ivanške občine izdelali sana-cijski program, takoj ko bodo znanirezultati meritev v vsej šoli.

Vendar je republiški inšpektor zavarstvo pred sevanji Tomaž Šutej zaDelo povedal, da gre za staro zgod-bo, saj je inšpekcija že pred več kotdesetletjem prejšnjemu ravnateljuJerneju Lampretu naložila sanacijoučilnice, vendar je ni izvedel. Zaradi

kopičenja radona morajo zračiti ce-lotno šolo, in ne zgolj enega razreda,je pojasnil Šutej.

Po sanaciji spet težaveMed sedmimi šolami, ki so prejeleodločbe med poletnimi počitni-cami, je tudi semiška OŠ. V štirihučilnicah koncentracija radona šedovoljeno presega tudi do 12-krat.Ravnateljica Silva Jančan je pove-dala, da so težave z radioaktivnimradonom imeli že pred leti, a so jihs pogostim prezračevanjem zmanj-šali, ko so pri energetski sanacijiobjekta zamenjali okna in prostorezatesnili, pa prezračevanje ni večpomagalo. Ker težav niso odpraviliniti z lansko sanacijo tal v dveh učil-nicah, so med letošnjimi počitni-cami uredili strojno prezračevanjein zdaj upajo, da bodo ponovljenirezultati meritev precej boljši. Zadrugi dve učilnici pa Jančanova na-poveduje temeljito sanacijo v priho-dnjem letu.

Župan čaka na državni denarNajvečjo koncentracijo radona jeinšpektor letos izmeril v ribniš_dOŠ Franceta Prešerna v kletni učil-nici stavbe C - 8000 Bq/m 3 zraka alidvajsetkrat nad dovoljeno. Ravnate-ljica Andreja Modic je povedala, dašola za to učilnico, v kateri potekapouk biologije, ni prejela nobeneinšpekcijske odločbe. Po posveto-vanju z inšpektorjem so omejilinavzočnost posameznega učenca vprostoru na največ 250 ur na leto,učiteljica pa v njem ne sme pouče-

vati ves delovni čas. Župan Jože Le-vstek je napovedal, da se bo občinatakoj lotila sanacije učilnice, ko bodobila povrnjenih 30.000 evrov odministrstva za šolstvo za uspešnoprotiplinsko sanacijo prostorov vsosednji šolski stavbi A. Tam je kon-centracija radona znašala tudi do20.000 Bq/m 3 zraka, zato v njej laniniso imeli pouka. Šolsko ministr-stvo za povračilo stroškov sanaciješolskih objektov v letošnjem prora-čunu ni namenilo niti centa, čepravjih k temu zavezuje zakon o varstvupred ionizirajočimi sevanji in jedr-ski varnosti.

Napoved novih meritevInšpektor Šutej pravi, da bo v štirihpodružničnih OS v Bučki (Škocjan),Podgradu (Novo mesto), Šentlo-vrencu (Trebnje) in Kočevski Reki(Kočevje) opravil ponovne meritve,saj so lanske pokazale, da je radonaza deset do dvajset odstotkov naddopustno vrednostjo.

Sutej pravi, da se zdravstvenostanje odraslih in otrok tudi prizelo visokih vsebnostih radonanad 10.000 Bq/m 3 praviloma neposlabša, saj radioaktivni delci po-škodujejo le posamezne skupinecelic v pljučih. Večina tkiva ostanenepoškodovana in deluje naprej.Ker pa se število poškodovanih inmutiranih celic sčasoma povečuje,je čedalje večja verjetnost za nasta-nek pljučnega raka.

Radonu se lahko povsem izogne-mo le na odprtem morju in v gorah,sicer pa je prisoten povsod. Njegovvir je uran. Kjer je več urana, je po-navadi več tudi radona (Žirovskiviti - rudnik urana, Idrija - rudnikžiVega srebra, kočevsko območje-rjavi premog, Kanižarica - črnipremog). Na pojavnost pomemb-no vpliva tudi prepustnost tal, kjerso odločilni kraški teren in geolo-ške prelomnice. Dolenjska z Belokrajino in Notranjska s Krasom staobmočji s povečanim tveganjem zaprekoračitev dopustne vrednostiradona. »Težavam z radonom se naj-uspešneje izognemo s pravilno gra-dnjo in prezračevanjem. Neustre-zni energetske sanacije stanje samošeposlabšajo,« je prepričan Sutej.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 590 cm2

19

___________________________________3________I_____________________________________________^^ A__________

_-_--------------Bffn^_______________________________________________________îii___iii-i'^ _. i •___,_______*_■___*_< f.iTii. T"~ »TinfTn 9_B S__*p-'M______M_^_______________________W_______________________W______W^ ~*M_\M____W___l___r**t_. ___T&___ mm _€?■__________________________________________________________________________________________m______________^ 4 iMMl_B_____ __V

'-* •*■ HMaBii *» Hg&_m ______■- ' HUHlM _ _■■ ~ 9 sb_W___\\_\\ ________________________________________________________________________________HH_____ J________n____F 4 ' ___H___E_______ '

_____________________UM^_^_^_^_^_^_WBM^_^___^_MW_^_^_^__^_^_^_^_^_^_^_^_W__U__^________r_ jrjmHaMMnÛ_______,--—^_—i.___W__— __———— m. *** — 'i :^îŠKtÛ____________

__________J_J______f_WKI____fK________wK_F'' »',<4_. 7_fei'^jpSp3r '*____: "WK____m_________WIM -*^ w ■ "__*îBi^?__-3^f " riV "■ — y * ■* j.,* j i- 1 t <■ _____________________■_____________■J v^r ~ y f fr ~~~ — -~-~______W________m_________________________________^_H_h_____HP^ infc? *** K " y it&il_____________j_______

___h __WWW\r L_C J__ ifr M. __K h-rfi$Mfl|^H ||U 2 S *■ "-'___■ jl_______________________H

_t ' '** ■ * S * r - __J__ti-*ii__________________________MM^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^__KMW___^_^_^_^_W^_^_^f . irtf Tn.r t \f ______m______J____________________________________\m\__________________________________\^~~vH_\\\\\\\___\\\\W «________________________H_____________IJ_________________________|_______________________E_j|^_^^^K^^ l **V ' 3 "r^"^ft^_____________HP*E_9_________H_______________________________________________R__B_______?^___la_____F_____ __K-*!Uk_l__. *__«- .__r *•' *• _i_____________________k *^H-__B__________H__B------------------------------------UP't____________SS___________SS__- 4-_____mm__*_ii___. .JSSbt* _W*v~ &_-____*_ ?j- . S3___________________F-_* £3a_____________________T__B-_^_-_F____w________fl__3_-WB-WWWF i,_FT-Ti^ SHB4& i *£<______________________ _ .___s_-__-_--------------i____________________________^_________&'*-*M_&_____j^__-___ffi •■_■_ 'išk -___________________________H^____________. r wû^lHWas%8i^_^% SS 8 fP«*-3čw1_*^B__.,«F £ #fl_^____________________HE_HS__l^__^_IHIp k 9 *' J^^^^^^^HB^^^^^H_____________________________ ____________ii_^3_____________________w_u!-S--hI-^-----------HS!B ______ __^S_\^^^SS__i___t__^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m

k 7^^^ TB^^^^Hra§£j]9M^^^^^MJ^Sn^^^G^H ■ -]SEJ_^^S_^___K^_^_jvS_1-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BK^^^^B^^^^^B-______________________________________■WMW^f^>Mi^ ,i__H__H_______bhE___^___^___________________H__^_______H

•■ _^^^^^h§m^^û^w HflsrTfcv_________________________________________■__________________________________________ * iHtht*'j^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H-**«■»$..- T '0-,i5 .V-JL.*!-*'^^_b3_ii_^_____^_____ii^_HHi_______________________^___BI___^_^______________________________l____________^__-___________________^______________________________________^_____-___K

Meritve v kletnih prostorih glasbene šole v Ribnici so pokazale skoraj desetkrat preseženo dovoljeno koncentracijo radona, še precej višje vsebnostiradioaktivnega plina so izmerili v kletni učilnici tamkajšnje osnovne šole. Foto Bojan Rajšek

Šote z najvišjo preseženo koncentracijo radonav Bq/m J

OS Ribnica: stavba C, učilnica v kleti /' .■■■HMŠ^lOš Semič: štiri učilnice. - _W^M^'WXi 742-4635Glasbena šola Ribnica: učilnica v kleti " ' MiH|3»»(V^.Podružnična šola velike Lašče: dvorana v pritličju JMJMI 2911 (+/-360)OŠ Fercia Vesela Šentvid pri stični: učilnica v pritličju f§l§ 1131 (+/-140)OŠ Primoža Trubarja velike Lašče, Pš Karlovica - §g§833(+/-TK)j' •'OŠ Primoža Trubarja velike Lašče: prva učilnica §§ 590 (+/-80)

DELO Vir: Ministrstvo za zdravje RS

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 590 cm2

20

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:30 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 144.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Napovednik 1, 08.10.2015, 15.30RA SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI,

Dober dan želim Luka Robida. Včerajšnje parlamentarno razčiščevanje dogajanja v slabi banki je odprlo tudi nekaj novih vprašanj, med njimi to ali je finančni minister razrešitve, oziroma odpoklic vodstva predlagal pod pritiski, ter pod kakšnimi in čigavimi pritiski se je znašel. Nejasno ostaja tudi ali bodo zaradi vedenja za pogodbo, ki sta jo podpisala Nyberg in Mansson položaj izgubili preostali neizvršni direktorji. Podrobnosti sledijo, k poslušanju oddaje vas vabim tudi s temi temami.- Drago Kos po brska brez težav, policija tega ne more storitiNLB- Otroška srčna kirurgija je dobila dva nova kirurga- Nobelova nagrada za literaturo Belorusinji Svetlani Aleksijevič- Svetovna nogometna organizacija še naprej z negativnimi dogodki

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

21


Doseg: 144.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Napovednik tem nadaljevanja oddaje 1, 08.10.2015, 15.36RA SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI,

In kaj prinaša nadaljevanje oddaje? Begunska kriza je tema pogovorov današnjega uradnega obiska srbskega predsednika v Sloveniji, z njo se ukvarjajo tudi notranji ministri Evropske unije, medtem ko obrambne ministre severnoatlantskega zavezništva zaposluje vprašanje ruskega vojaškega posredovanja v Siriji. Prisluhnili bomo načrtom ustanovitve centra za otroško srčno kirurgijo, predstavili vam bomo letošnjo Nobelovo nagrajenko za literaturo in spregovorili o tem, da je Fifa za tri mesece suspendirala svoj vrh.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

22


Doseg: 144.000

Trajanje: 03:00

1 / 1

Program otroške srčne kirurgije v Sloveniji ostaja

1, 08.10.2015, 15.45RA SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI,Včeraj sta zdravstveni svet in ministrica za zdravje odločila, da moramo ohraniti program otroške srčne kirurgije v Sloveniji, podprla pa sta tudi dolgoročno vizijo, to je ustanovitev posebnega centra za otroško srčno kirurgijo v sodelovanju s tujo partnersko bolnišnico. Tako bi se izobrazila tudi dva domača kirurga, spremeniti pa bi se morala organizacija dela in sicer tako, da bi bila vse dejavnosti združene pod enotnim vodstvom. Pri snovanju vizije pa morajo imeti vlogo tudi starši otrok, ki jih je o varnosti programa treba prepričati ne le z besedami, ampak z dokazi, ter priznanjem krivde. Helena Lovinčič.

Potrebujemo dolgoročni načrt, izuriti dva domača kirurga in se povezati s tujim priznanim centrom v HELENA LOVINČIČ:partnerskem odnosu, pravi strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida, sicer bi morali skleniti tak dogovor na meddržavni ravni. Kako vidi delovanje takšnega centra?

Da se združi vse tiste time, ki so potrebni v enem centru, z vodjo, ki bo odgovoren za to. Seveda to ANDREJ ROBIDA:ne pomeni, da je treba zamenjati lokacije teh ljudi, ki so tam zaposleni, lokacije otrok, ki tam ležijo, ampak samo, da bi se to vodilo iz enega mesta, ker potem bi se izboljšali tudi profesionalni odnosi.

Načrt mora Klinični center pripraviti v dveh mesecih, izpeljava pa bo zahtevala vsaj 5 do 10 let. In kaj bo pri LOVINČIČ:tem najtežje.

Najtežje bo to, da je to neka sprememba, ki je še nismo navajeni. In kadar človek dela spremembe niso to ROBIDA:samo tehnične spremembe, ampak to so to prave prilagoditvene spremembe, to se pravi človeška plat sprememb, ker da se bodo ljudje prilagodili temu novemu načinu.

Da bi povrnili ugled in zaupanje je treba v projekt vključiti tudi starše otrok.LOVINČIČ: Povedati jim kako bo ta projekt šel, mogoče bodo imeli tudi kakšno svojo idejo, ki bo dobra za sprejet in pa kar ROBIDA:

je pa izredno pomembno je to, da so starši seznanjeni, da to teče, da se bo to zgodilo, seveda če se bo zgodilo. Ukinitev programa bi bila nepredstavljiva, pravi Damjan Svetina iz Društva srčnih otrok.LOVINČIČ:

Dokler pa vodstvo ne prevzame popoldne odgovornosti in poravnave do oškodovanih otrok in DAMJAN SVETINA:staršev v preteklosti bomo težko skupaj gledali in videli isto prihodnost.

Le s prevzemom polne odgovornosti za krivice za nazaj bo lahko povrnjeno zaupanje, sicer je tudi novi LOVINČIČ:program obsojen na neuspeh, pravi. Doslej se je odškodnine odločilo 10 staršev.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 03:00

23

Radio Slovenija 1, Danes do 13-ih - 13:22 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 144.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Napovednik tem oddaje Dogodki in odmevi 1, 08.10.2015, 13.22RA SLOVENIJA DANES DO 13-IH,

Med oddajo so iz Stockholma sporočili ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo. Pozna ga že voditelj naše prihodnje informativne oddaje Luka Robida.

Tako je. Najprestižnejša literarna nagrada gre tokrat beloruski pisateljici Svetlani Aleksijevič in sicer, kot LUKA ROBIDA:so zapisali na švedski kraljevi akademiji, za spomenik trpljenju v našem času. Prevodi njenih del so izšli v številnih državah po vsem svetu, v slovenski jezik je prevedena Černobilska molitev. Podrobneje v osrednji popoldanski informativni oddaji. V njej bomo po včerajšnji seji pristojnih parlamentarnih teles namenjenih dogajanju v slabi banki, obravnavali dve vprašanji. Ali je finančni minister razrešitve predlagal pod hudimi pritiski in ali bodo morali svoje položaje zapustiti tudi preostali trije neizvršni direktorji. Ob pol štirih bomo obravnavali še eno zanimivo temo. Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, kot je to včeraj sklenil zdravstveni svet. zaživel bo v centru za otroško srčno kirurgijo, ki bo sodeloval s strokovno ustreznim tujim centrom. Najprej pa je potrebna vizija tega projekta. Tudi o njej v Dogodkih in odmevih.

Vabljeni k poslušanju. V športnih minutah bo poudarek na drevišnjih nogometnih kvalifikacijskih tekmah VODITELJICA:za evropsko prvenstvo, na delu bo tudi slovenska reprezentanca do 21 let. Želim vam prijetno popoldne.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Danes do 13-ih - 13:22 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

24

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:11 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 144.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Trenutni program otroške srčne kirurgije je kakovosten in varen

1, 8.10.2015, 22:11RA SLOVENIJA ZRCALO DNEVA,Trenutni program otroške srčne kirurgije je kakovosten in varen, zato ga je potrebno ohraniti, sta se včeraj strinjala zdravstveni svet in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Podprla pa sta tudi dolgoročno vizijo, to je ustanovitev posebnega centra za otroško srčno kirurgijo v sodelovanju s tujo partnersko bolnišnico. Po besedah strokovnjaka za varnost v zdravstvu Andreja Robide je ob tem treba med drugim izuriti dva domača kirurga, ter za izboljšanje profesionalnih odnosov vse dejavnosti združiti pod enim vodstvom. Kot dodaja Robida, je za samo zdravljenje pomembnov projekt vključiti tudi starše otrok. Za vnovično vzpostavitev ugleda in zaupanja pa morajo pristojni prevzeti polno odgovornost za krivice za nazaj, opozarja Damjan Svetina iz Društva srčnih otrok.

Dokler pa vodstvo ne prevzame popoldne odgovornosti in poravnave do oškodovanih otrok in DAMJAN SVETINA:staršev v preteklosti bomo težko skupaj gledali in videli isto prihodnost.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:11 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

25

Radio 1, Novice - 09:01 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 117.000

Trajanje: 01:00

1 / 1


1, 08.10.2015, 09.01RADIO NOVICE, Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v MONIKA TAVČAR:

ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet in dodaja, da bi bilo nedopustno, če bi ga ukinili.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio 1, Novice - 09:01 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

26

NEPRESLIŠANO

5 t#_____-_B

Vodstvo UKC mora preprostosprejeti dejstvo, da jim zaradirazkritih, laži v preteklosti danespraktično nihče v Sloveniji neverjame. Zato se morajo names-

to igranja užaljene princeske sprijazniti,da so njihova pavšalna mnenja in oceneo varnosti pacientov postala malovrednoblago. To je žalostno, ampak resnično. Iz-gubljeno zaupanje sije mogoče povrnitizgolj z natančnimi opisi in dokazi o tem,kako bo za otroka, M seje danes rodil ssrčno napako, že danes poskrbljeno inkje na poti njegovega zdravljenja so mes-ta neupravičeno povečanega tveganja vprimerjavi z otrokom, ki seje rodil dves-to kilometrov severneje. Ljudje morajo(izjvedeti, da o starših niti ne govorim.

Apravakatastrofaje tisto, česarvspo-roSlu UKC ni - to je beseda in podpis ge-neralnega direktorja. Če je bila kdaj pri-ložnost in nuja, da bi generalni direktorUKC moral opraviti svojo vlogo, je to zdaj.Generalni direktor UKC je tisti, ki moraodločiti, ali želi UKC na področju srčne ki-rurgije (pjostati evroligaš ali gre v lokal-no ligo. x siol.net

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 09.10.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 77 cm2

27

SRČNE OPERACIJE OTROK

Za plotovi

lWmmim_\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\__\

V enem samem dnevu je vest,da želijo v UKC ustaviti srčneoperacije otrok, pripeljala dosklepa, da nima takšnih na-menov nihče, ki ima kaj bese-de. Ne vodstvo največje bol-nišnice ne zaposleni ki zdra-vijo otroke s prirojenimi

srčnimi napakami, in tudi ministrica za zdrav-je Milojka Kolar Celarc ni kovala zarote protiprogramu. Da ga je treba v dobro bolnikovohraniti, meni zdravstveni svet, da bi doslednopošiljanje otrok čez mejo Slovenijo drago stalo,pa opozarjajo v zdravstveni blagajni.

Pridobivanje široke podpore za vzpostavlja-nje centra za otroško srčno kirurgijo je sicerpametna poteza. V prihodnjih letih bodo v bol-nišnici potrebovali dodatne zaposlene in de-nar zanj, zato je pomembno, da lahko oblastiprimejo za besedo. Če bi bila zagotovila pre-ohlapna, bi glede na dosedanje izkušnje prejali slej spet naleteli na odgovor, naj se znajdejosami. Vseeno pa je mešanje dejstev, manipula-cij in polresnic, ki jih javnosti odmerjajo vple-teni, škodljivo. Povrnitev zaupanja v program,M danes nima več dosti skupnega s spornimobdobjem odvisnosti od kratkih prihodovizraelskega kirurga Davida Mishalyja,je dlje zvsakim zanetenim razburjenjem.

Kolobocije okrog prihodnosti programa sozlasti nepoštene do svojcev otrok, ki potrebu-jejo te operacije. Ta teden so slišali tako ocene,da v ljubljanskem UKC ne bodo mogli ugoditipriporočilom nadzornikov, kot zagotovila, daso tamkajšnje opera-cije (dovolj) vame. Za-dnje dogajanje pa jele še dodaten prispe-vek k informacijske-mu kaosu, ki je žepred časom pripeljal do delitve staršev bolnihotrok. Ko so v UKC Ljubljana prekinili sodelo-vanje z Mishalyjem, so nekateri menili, da soto storili prepozno, drugi pa so se povezali vpozivih, naj kirurga pripeljejo nazaj in spet de-lajo po starem. Odškodnino zahtevajo svojcinekaterih umrlih otrok iz obeh obdobij - predprekinitvijo in po prekinitvi starega progra-

ma.Prvi pogoj za to, da bo v prihodnje bolje, je

razmislek brez vsesplošnega obtoževanja.Spori so doslej prispevali k problemu otroškesrčne kirurgije in spodkopavali rešitve, ki sobile na mizi vzadnjih letih. Ni nakj/učje, daje vsredo predsednik zdravstvenega sveta prof. dr.Franc Strle že na začetku razprave prosil, najbo kulturna. K strpnejšemu pristopu pa bi lah-ko prispeval tudi pogled čez plot. Težave z iz-jemno zahtevnimi operacijami otrok ki jim jemožnost preživetja v zadnjih letih prinesel na-predek medicine, niso slovenska posebnost.Vedno znova na tem ali onem koncu svetaprihajajo na dan ugotovitve, da se v bolnišni-cah niso znali dobro organizirati, otroci pa za-to pogosteje umirajo. V ZDA je letos poleti naprimer izbruhnil škandal zaradi visoke smr-tnosti pri srčnih operacijah otrok v eni odflo-ridskih bolnišnic. V Nemčiji so nekatere centrez majhnim številom operacij ukinjali, druge paso kljub podobnim zadržkom obdržali. V VeliMBritaniji pa so pred samo nekaj meseci prahdvigale ugotovitve, da so priporočila nadzorni-kov otroške srčne kirurgije v zadnjih petnaj-stih letih ostajala na papirju.

Da jih ne bi zaobšli tudi pri nas, je treba re-zultate sedanjega programa v ljubljanskemUKC in postavljanje novega centra seveda dos-ledno spremljati. A med prerekanji, kdo se boljzavzema za ohranitev tega programa, čakajozdravstvo še zahtevnejše spremembe. Ključ-nih predlogov zakonskih sprememb v vladi šeniso predstavili, v Mednarodnem denarnemskladu pa ji sporočajo, da so široke pravice slo-venskih bolnikov »zgodovinska« slabost Med-tem ko afere ohranjajo visoke plotove medstrokami in posamezniki, lahko izginejo naj-boljši kosi slovenskega zdravstva. x

Medtem ko afere ohranjajo visoke plotove medstrokami in posamezniki, lahko izginejo najboljši kosislovenskega zdravstva.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 16




Stran: 16

Površina: 249 cm2

28

V premislek

NostalgijaA. Nana Rituper Rodež

Kdaj ste nazadnje sredi tednadoma poiskali kakšnobombonjero s še nepretečenim

rokom trajanja in se odpravili naobisk k prijateljem? Že dolgo ne alipreredko. Tudi jaz. Ni časa, je našnajpogostejši odgovor ali izgovor.Popoldne smo prezasedeni, poznoprihajamo iz službe, imamo pa še kupdelovnih in drugih obveznosti.Slovenci smo sicer kar delavni narod,a ne znamo živeti, s svojim delom

pa vsaj večina zasluži komaj zagolo preživetje. Skoraj presunljiv jepodatek, da so medicinske sestre 31tisoč dni delale zastonj. Marsikje je

podobno, le da ur in dni ne seštevajo,delodajalcu je pomembno edino to, daje delo opravljeno. Zato danes srednjigeneraciji, ki bi morala biti gonilonapredka družbe, zmanjkuje energijein volje. Popoldne jih ni nikjer, redkojih srečamo na kulturnih in drugihdogodkih, v mnogih društvih pravijo,da mladih ni zraven ...Odraščala sem v času, ko smo se sstarši popoldne še lahko kar takoodpravili na klepet k prijateljem. Žetakrat se je govorilo, da v tujini prejpokličejo, preden pridejo h komu, alida se obiski najavijo. To je bilo nekočnekaj nepredstavljivega. Da bi klicalprijatelje, če so doma, preden prideš?Danes pa si tudi pri nas še zamislitine moremo več, da bi šli kar tako naobisk in se zaklepetali pozno v noč.In če kdo nepričakovano pozvoni,se takoj vprašamo, ali imamo kajponuditi, in nas zapeče slaba vest, kernimamo vse kot iz škatlice. Ukvarjamose z nepomembnimi stvarmi, čepravštejeta le pozornost in čas.Še kako lepo bi bilo pogosteje sprijatelji popiti kavko, tako se pačreče, in poklepetati ob napolitankahin keksih iz starih časov. Tako brezskrbi in obveznosti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vestnik Murska Sobota 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 63.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 102 cm2

29

Nekdanji župan in graščak

Celo ministru je rekel odkrito - zgubaAnton Kampuš želi od Milana Herzoga opravičilo in iS tisoč evrov za soboško bolnišnicoV razpravni dvorani št. 23 murskoso-boške sodne palače si stojita naspro-ti donedavni župan Gornje RadgoneAnton Kampuš in Milan Herzog, naje-mnik tamkajšnjega gradu, ki sicer živiv Švici. Pred lanskimi lokalnimi voli-tvami je namreč Herzog napisal pose-ben letak v 3000 izvodih in ga po poštirazposlal po gospodinjstvih v občini.Na letaku je med drugim pisalo, »dajeprotikorupcijska komisija večkrat oči-tala in tudi dokazala korupcijske po-sle ter da je Kampuš blefer in lokalnišerif«. Kampuš je izgubil na zadnjihvolitvah in po dvanajstih letih župan-sko žezlo predal Stanislavu Rojku.Nekdanji županje povedal, da so »vsenavedbe neresnične in so bile očitnonapisane, da bi škodovale njegovemudobremu imenu in časti, da se ga očr-ni pred širšim številom ljudi in pred-vsem pred občani občine, katere žu-pan sem bil v tistem času, ter tik predvolitvami, na katerih sem kandidiral,in je imelo negativne posledice tudiza izid volitev. Zaradi vseh zapisanihneresnic na letaku sem se počutil zeloprizadetega.«

Herzoga preganja zaradi žaljive ob-dolžitve - Kampuš je predlagal, da se

Herzog opraviči na enak način, kot gaje užalil, torej z letakom v vsa občin-ska gospodinjstva. Tožnik prav takoželi, da toženec nakaže 15.000 evrovna račun soboške bolnišnice za nakupopreme za otroški oddelek. Ob izpol-nitvi obeh pogojev je nekdanji rad-gonski župan pripravljen umaknititožbo.

Plača, če povrne škodo»Plačal bom omenjeno vsoto, če

Kampuš občini povrne škodo, ki jo jes svojim nevestnim ravnanjem pov-zročil pri prodaji deleža doma za sta-rejše ljudi. Nič nimam proti Kampušu,toda če kdo kandidira na javno funk-cijo, mora imeti srajco brez madežev,«je bil slikovit Herzog. Dodal je, da jebil letak opozorilo njegovim sokra-janom in da mu ni vseeno za doma-čo občino, v »katero sem veliko vlo-žil, obenem pa številnim dal službo«.Šel je korak dalje: »Nimam niti enegacenta dolga do države in vedno semigral pošteno, tudi ko meje preganjalprejšnji režim. Imam čisto vest, zatosem celo nekemu ministru rekel, daje zguba.«

Ko je sestavljal letak, namenjen go-spodinjstvom, v mislih sploh ni imeldrugega kroga volitev: »Nisem odločilvolitev, ampak jih je Kampuš, ki se jeporazil s svojimi odločitvami.«

Tožnik je tožencev predlog odpra-vil z besedami, da je nesprejemljivin celo žaljiv. Anton Kampuš in Mi-lan Herzog sta bila na bojni nogi žepred letom 2010, ko sta prišla šele spodpisom aneksa k pogodbi o naje-mu radgonskega gradu do poravnavemed občino in najemnikom, s tem pasta se končala tudi dveletni spor inpravdanje, v katerega sta se zapletla.Herzog je sklenil koncesijsko pogod-bo za 99-letni najem gradu v GornjiRadgoni v začetku leta 1992, v njej pase je zavezal za celovito revitalizacijo

grajskega poslopja. Ker obnova gra-du naj ne bi tekla po načrtih, je obči-na od najemnika zahtevala, da vrneključe, ta pa je zahteval povrnitevdela stroškov, ki jih imel z obnovo.Spor so leta 2010 uspeli zgladiti in zaneksom k pogodbi je podjetnik po-novno postal najemnik radgonskegagradu za 50 let.Andrej BedekNaprej konec oktobraSodnik Stanislav Jug bo sodnemline, ali je Milan Herzog presto-pil meje dobrega okusa, ko je pogospodinjstvih poslal po prepri-čanju Antona Kampuša žaljiv le-tak, spet sprožil 26. oktobra. Jugje opomnil Herzoga, da bi lahkoobravnavo opravil brez njegovenavzočnosti, vendar je bil tože-nec jasen: »99,9 odstotka je mo-žnosti, da takrat ne bom v Šviciin pridem na sodišče.« Potem koje okoliščine izdaje letake dobrouro pojasnjeval Herzog, bo zdajsvoje občutke opisal Kampuš, kise je zaradi »neresnic počutil zeloprizadetega«. Andrej Husar, tožni-kov odvetnik, je na prostor za pri-če povabil ljudi, ki bodo pojasnili,kako je letak prizadel njegove-ga varovanca. Franc Weindorfer,Herzogov pravni pooblaščenec,paje predlagal, naj sodnik zaslišipriče, ki bi vedele povedati, kakoje županoval Kampuš. Med dru-gim je predvideno zaslišanje So-nje Golar iz pivovarne Bevog.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 267 cm2

30

Elektronski recepti za zdravilaPapirnatih receptov kmalu nikjer ne bo večPomurje prva regija, v kateri so začeli izdajati e-recepte -Večjih težav ni - Najprej izdajanje receptov na primarni ravni

S i. oktobrom so zdravniki na primar-ni ravni v Pomurju kot prvi slovenskiregiji začeli izdajati elektronske re-cepte, te pa bodo prvi poskusni mesecspremljali še stari papirnati recepti zazdravila. Tako bi postopoma do koncaoktobra e-recepte uvedli po vsej Slo-veniji. Čeprav gre za novost, izdajanjezdravil v naših lekarnah poteka brezvečjih zapletov, je povedal Ivan Zaje,direktor Pomurskih lekarn. V štirinaj-stih lekarnah povprečno dnevno izda-jo zdravila na okoli 2500 receptov, vprvih štirih dneh po uvedbi pa so iz-dali zdravila na 730 e-receptov. Izda-ja na e-recepte iz dneva v dan raste,saj se vsak dan v sistem vključijo novizdravniki in zobozdravniki.

Za prevzem zdravila, ki ga predpi-še zdravnik, je potrebna kartica zdra-vstvenega zavarovanja, vendar sezdravilo lahko prevzame v vseh le-karnah po Sloveniji.

Elektronsko poteka tudi izdaja ma-gistralnih zdravil, pri katerih morafarmacevt po predpisani recepturizdravnika izdelati oziroma pripravitizdravilo. Za zdaj poteka vse brez ve-čjih težav, celovita in natančnejša ana-liza uvedbe e-receptov pa bo mogočašele po 15 dneh, pove Zaje in doda, daopažajo edino počasnejše delovanjeinformacijskega sistema in upajo, dase bo to sčasoma odpravilo.

Najprej so začeli elektronsko izda-jati recepte na primarni ravni, febru-arja oziroma marca pa se bodo vklju-čile še bolnišnice in klinična centra.Sicer pa je uvedba elektronskega re-cepta del projekta E-Zdravje, ki ga iz-vaja Ministrstvo za zdravje z željo, dabi povečali varnost bolnikov, zmanjša-li možnost administrativnih napak innapak, do katerih prihaja ob uporabiveč zdravil hkrati. Zdravniki in farma-cevti imajo pri predpisovanju zdravilna voljo tudi orodje, s katerim pre-verijo interakcije med zdravili, ki najbi jih jemal posamezen bolnik. Elek-tronsko predpisovanje zdravil naj biprispevalo tudi k racionalnejši rabi inpreprečilo podvajanje predpisovanjaposameznega zdravila.A. N. R. R.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 315 cm2

31

Elektronske recepte so začeli izdajati v Pomurju, do konca oktobra pa jih bodo na primarni ravni zdravniki izdajali po vsejSloveniji, fotografija a. nana rituper rodež

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 315 cm2

32

ŠLASEMKZDRAVNIKUINGA"KAKO NAJ TO POVEM

INTERVJU

VPRAŠALA:MAMI?"

Vsako leto se ve .bolnikov sooči zdiagnozo ene od štirih težkihbolezni: z limfomom, levkemijo,diseminiranim plazmocitomom alimielodisplastičnim sindromom.Slovensko združenje bolnikov zlimfomom in levkemijo, L&L, jepripravilo kampanjo Najboljšanovica. V njej želijo z navdihujočimizgodbami nekdanjih in aktualnihbolnikov ter zdravstvenega osebjajavnost seznaniti s ključnimisimptomi, znaki in potekomzdravljenja, aktualnim bolnikom insvojcem vliti pogum in optimizemza soočenje s težko potjo doNajboljše novice -ozdravitve,zazdravitve, dobrega izvida ... Enaod ambasadork kampanjeNajboljša novice je tudi MOJCAJAMBREŠIČ, ki seje soočila zzdravljenjem Hodgkinovegalimfoma.• Napisala Suzana Golubov• I Goran Antley in osebni arhiv

Kako ste se počutili, ko so vampovedali, da imate Hodgkinov limfom?

Mojca: To je bil dolgotrajen proces,ker sem sprva zbolela na ščitnici. Imelasem tumor, ki so mi ga odstranili, bil paje benigen. Potem sem šla v službo, pomesecu dni so se pojavile krvavitve in sem

■ I _L_ ■__T^__I G\ ~*mr^ _/________________.' Mili _^_____H__

________F^^J______9_ k^r ___________■K___ -l I^^H

___________ _________

"* >A >- v

"Pri odkrivanju rakaso osebni zdravnikipomemben faktor."

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Lisa 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 60.000

Stran: 20

Površina: 1.747 cm2 1 / 4



Stran: 20

Površina: 1.747 cm2

33

šla h ginekologinji. Mislila sem, da sejehormonom malo zmešalo. Ginekologinjami je po ultrazvoku povedala: "Imaš tumorna jajčniku, velik 10 centimetrov, tako danimamo druge, kot vzeti ven cel jajčnik."Tako je tudi bilo, a težave z zdravjem so sestopnjevale. Težava je bila, ker mi je tumorpritiskal na sapnik, tudi na splošno sem sepočutila utrujeno, brez volje in energije,bila sem hitro zasopihana, že po hoji naravnem. Imela pa sem tudi takšen kašelj,kot da bi kadila 30 let in se moram zjutrajizkašljati. Ko sem vse to povedala zdravnici,mi je bilo rečeno, da se telo še ni saniralo,ker je tumor pritiskal na sapnik. Prišla semnazaj z istimi simptomi, pa so to pripisovaliinfekciji in naj vzamem aspirin, lekadol, čebom imela vročino.

So vas kar odpravili?Mojca: Povedala sem, daje moj oče

prebolel raka na pljučih in tudi umrl zaradite diagnoze. Mama pa ima angino pektorisin so me tudi dali na testiranje srca. Testsem opravila, sicer bolj težko, a srce je bilo \

redu. Potem pa so se težave stopnjevale dote mere, da sem spala pol leže, pol sede. Dapa imam Hodgkinov limfom, smo ugotovil:z rentgenom pljuč, ki je pokazal tumor.Bila sem kar sitna, da so me poslali narentgen, ker so me vedno pošiljali domov,češ da imam infekcijo. Zaposlena sem vKliničnem centru na oddelku obračunaplač in glavno sestro sem zaprosila, da me

vzamejo na rentgen, ko se bo kdo odjavil,sicer bi čakala 90 dni. Čez nekaj dni so mepoklicali, da se je nekdo odjavil, in naredilismo rentgen. Povedali so mi, da mi bodovse izvide poslali domov. Čez dva, tri dniso me poklicali, naj pridem na razgovork Dr. Turelu. Imela sem slab občutek, dase je kaj pokazalo na pljučih, da je kakšnanepreležana pljučnica pustila posledice.

Kakovamjedr.Turel povedalzabolezen?

Mojca: Povedal je, da diagnoza ni lepa,a mi jo mora povedati. Povedal mi je, daimam tumor v mediasLinumu, velik kotoreh. Omenil je tudi, daje tumor sumljiv.

Potrebne so biledodatne preiskaveda ugotovijo, ali jeta tumor rakav. Takratse mi je naredila temapred očmi in tudi pol stvariki mi jih je povedal, se ne spomnim.Bil je šok, verjetno mi je dosti tega povedalampak spomnim se le, da sem, ko semprišla nazaj v pisarno, rekla: "Marina, veškaj, tole je mogoče celo rakavo." Obenemsem razmišljala, da bi se vrgla pod vlak.

Dobesedno?Mojca: Ja, ker sem razmišljala, da

ne bom zmogla. Zdravnik mi je omenilkemoterapije, strah me je bilo, da jih nebom prenesla, ker sem po konstitucijidrobna. Poklicala sem sestro in ji rekla, daverjetno s svojimi 39 leti ne bom dočakalaočetove starosti, ki je umrl pri 43 letih. Bilaje šokirana nad diagnozo in me napotiladomov, da se zderem, zjokam in spravimk sebi. V sestri, ki je od mene starejša 1 1let, imam oporo. Težje mi je bilo povedatimami, že zaradi tega, ker je že z očetomšla skozi to in navsezadnje sem njen otrok.Najtežje je povedati svojcem. Sla sem kdr. Turelu in ga vprašala: "Kako naj topovem mami?" Odgovoril mi je, da nimarecepta za to, kako naj ji povem, da panaj poskušam zaviti v celofan. Nikomurmi ni bilo tako težko povedati kot njej,čeprav sem tudi sinu in partnerju resnicomalo zavila v celofan. Morala sem biLidiplomatska glede na šokantno novice, sajsem jo še sama težko predelala. Imela pasem srečo, da so me iz Kliničnega centrazelo hitro premestili na Onkološki inštitut.Če bi bila doma, bi se mi zmešalo, ker bigotovo brala forume in raziskovala, kaj tabolezen pomeni.

Kako ste se počutili, ko ste prišli naOnkološki inštitut?

Mojca: Grozno, ker sem tam videlatoliko mladih ljudi. Na srečo sem dobilakrasno zdravnico, dr. Bredo Vovk, ki je bilamoja druga mama. Bila je zelo sočutna. Obniei sem dobila dober občutek. Rekla mi

je: "Rakse grozno sliši, ampak. vsak, ki ima raka, si želi,\ da bi dobil tvojega, ker

\ je zelo visok odstotek

Iozdravljivosti."Skrbelo me jezaradi kemoterapij,prestrašili so merazni filmi, ki soprikazovali, kako

. po njej bruhaš,/ si brez moči in se

plaziš po kolenih.Ovrgla je moje strahove z

besedami, da vsi filmi in knjigepretiravajo, zavajajo. Potolažila me je tudi zzagotovilom, da so tudi zdravila za slabostiob kemoterapijah, skrbelo pa jo je gledeprehranjevanja. Res sem imela težave sprehranjevanjem, ker mi ni nič pasalo insem shujšala. Na srečo ti na Onkološkeminštitutu ne Ležijo s hrano. Sem pa nekajmalega pojedla, kar so mi prinesli od doma.Skratka, ko sem dobila diagnozo, je bilozelo šokantno. Življenje se ni obrnilo naglavo le meni, ampak tudi njim, ker vsiživiio. dihaio s tabo.

/ "Nekoč sem Marti' pobarvala kamenček z

vijoličasto in nanj napisala lepomisel, ker se se zdravi. Potem sva

rekli, da se na Onkološkem razen vsobah nič ne dogaja in da dajva začetibarvati kamenčke z lepimi mislimi terjih odnesiva v informacijsko pisarno,

\ da jih bodo lahko bolniki in njihovi ,svojci vzeli. Mogoče jim bo to

\^ kaj pomenilo.' 1 /

Kdaj ste 'preskočili' iz šoka v borbo?Mojca: Potem sem videla, da mogoče

bo, da poskušam. Bila sem že v četrtem,zadnjem stadiju bolezni, bolezen pa se zelohitro širi. Hitro smo začeli kemoterapijo,po desetih dneh pa sem ostala brez las.Mami je šele takrat videla, da sem hudobolna. Namreč že po prvi kemoterapiji semdomov prišla z lasuljo. Mami mi je rekla,daje nebom potrebovala. Po desetih dneh,malo pred novim letom, pa sem bila brezlas. Mož me je česal in lasje so kar ostajalina krtači. Saj veš, da se bo to zgodilo,ampak ko to vidiš, je grozno. Bilje šok,zaklenila sem se v kopalnico in si jih samaizčesala. Ostalo mi je malo puhca, ki mi gaje partner pobril. Na srečo sem imela domalasuljo in si jo dala na glavo.

Kako ste se vi držali pred svojimi?Mojca: Doma sem se stalno držala

pogumno, zaradi svojcev, in jim nisemhotela pokazati, kako sem uboga, poskušalasem biti pogumna tudi za preostale. Malosmo se drug pred drugim skrivali. Saj semse zjokala, ampak zdi se mi, da nikoli prednjimi. Vsakič, ko sem šla na kemoterapijo,me je mami objela, in v očeh sem videlasolze, ki jih je zadrževala. Pred mano se ninikoli zjokala. Po prvi kemoterapiji semdobila izvid, da se ie tumor zmanišal za tri

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 60.000

Stran: 20




Stran: 20


34

centimetre. Ze to je bilo zame: Vau, kemaje prava, mogoče pa bo!" To mi je bil znak,da sem na pravi poti in se je vredno boriti.Na kemoterapijah srečuješ iste ljudi in kovidiš koga, da je boljši, si rečeš: "Mogočebom tudi jaz." Takrat sem oporo iskala vnjih, tretjič pa sem bila nekomu jaz v oporo.Rekli so: "Mojca, kako se Li dobro držiš, patako hudo je." Ogromno energije ti da, korazmišljaš: "Če Li nekdo Lo reče, poLem bompa očitno zmogla. Mogoče ni tako hudo."Ogromno dobiš od bolnikov.

Ste bolniki dobro vplivali drug nadrugega?

Mojca: Dvigne te, sploh ko vidišnapredek. Vidiš, da smo vsi v istemšmornu. Potem ti še kakšna sestrareče: "Kako ste pa vi v redu." Zame jeskrbel Bernard SuLič, šLudenl medicine,informator na oddelku. Bil je takodobrosrčen. Ko sem prišla, me je vprašal:"Kako kaj mož, otroci, rože, doma?" Drugiki me je dvigoval, je bil Nedeljko Grgič,zdravstveni tehnik. Nedeljko je vedno vseobrnil na šalo. Ze ko je prvič prišel v sobo,ko je pogledal mapo z diagnozo, me je

pogledal in rekel: 'O Hodgkinov limfom,vi boste to dali z lahkoto premagali." Mislilasem si, da človek verjetno ve, o čem govori.Na oddelku je bilo vzdušje takšno, da nisičutil, da si v bolnišnici. Če se je le dalo,so se potrudili tudi zaposleni. Imeli smopristen, topel odnos. Televizijo smo lahkogledali vso noč, če s tem nismo motilidrugih v sobi. Nihče ti ni nič težil, šalili sose ... Z Nedeljkom sva od takrat prijatelja.Počutila sem se varno in v dobrih rokah.Tudi doma sem imela podporo, mamisem rekla, da ne hodi na obiske, partnerin sestra pa sta prihajala vsak dan. Sin pani prihajal pogosto, niti nisem želela, dahodi. Pozneje mi je zaupal, koliko sošolcevje izgubilo mame. Nisem mu hotela dajatilažnega upanja, le vsak dan sproti sempokazala, kako sem pogumna, da bom šlačez to, čeprav nikoli ne veš, kako se bo tvojetelo odzvalo na zdravlienie.

Kdaj ste slišali prvo najboljšo novico?Mojca: Kot sem že rekla, ko so mi

povedali, da se mi je tumor zmanjšal za tricentimetre, ker so stvari šle v pravo smer.Vmes sem imela padce, ker se mi je kristalno slabšala zaradi kemoterapije. Koprideš domov s kemoterapije, nisi skoraj nična nogah. Ležiš, počivaš in vegetiraš. Vmessem imela tudi faze, ko sem se zbujala,nisem nič spala, ker je kemoterapija v

tabletah bila tako močna, da sem jo čutilav želodcu. Bolelo me je, želodec, kosti, vse,kri ti gre na nulo, na noge ne stopiš, daješ siinjekcije, da si malo popraviš kri in ponočirazmišljaš: "Če pa bo življenje takšno, ganočem živeti." Potem pa prideš na kontroloin se ti kri popravi ter rečeš: "Saj ni takohudo, tistih nekaj dni bom že prevegetirala.'Ampak Ludi Lemačne misli imaš, pa jih nedeliš z domačimi. Raje jih deliš z nekom, kije na tej poti ali je na njej že bil.

Ste doma lahko skrbeli sami zase?Mojca: Nisem mogla. Partner me je

vodil na stranišče, me prhal. Sama se

nisem mogla obleči, včasih sem v kopalniciprejokala dve uri na tleh, ker nisem bilasposobna dati nase hlač. Skrivaš se preddomačini, da ne vidijo Lvoje nemoči. Pane gre, ker nimaš moči. Partner mi je bil voporo, vedel je, da ne bom zmogla. Bil jezelo pogumen, saj je takrat bila bolna tudinjegova mama. Imela je raka na črevesju,jaz sem bila na onkološkem, njegova mamapa na infekcijski kliniki. Zanj je moralo bititudi zelo grozno. Pomagale so injekcije,antibiotiki, ki te držijo pokonci, potem pagreš ponovno v bolnišnico na kemoterapijoin si spet na ničli.

Koliko časa je trajalo zdravljenje?Mojca: Pol leta, opravila sem dala

šest ciklusov sevanja, obljubljena pa sem

'___________________________ "*** ___________________________________________________________________________________________________________________________________________r^

\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w J~

_______________^___________________L ' M «X_^ _K_f*r^_i_»i -^^^^^^^^^Hi 1_______F _#"^*tWf *^_________________H

________________________________________r Y__________________________________

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 60.000

Stran: 20




Stran: 20


35

imela še sevanja. Med kemoterapijo sem sipomagala še z ogromno alternative. Čepravv to nisem nikoli verjela, sem sprejela, daprijateljica domov pripelje bioenergetika.Ko sta odšla, sem se počutila bolje, imelasem več energije in sem se dogovorila, da šeprideta. Videvali smo se vsak petek in bilasem boljša. Bioenergetikme je še povabilv Lipico na energetske točke. Šla sem inponovno sem se počutila bolje. V tem časuso mi sodelavci prinesli hašiševo smolo,ki sem jo prav tako poskusila. Sevedasem za vse to povedala svoji zdravnici, kimi je svetovala, da poskušam. Na koncumi ni bilo treba opraviti dogovorjenihobsevanj. Počutila sem se zmagovalko.Nisem pa slišala stavka: "Mojca, zdaj pana sliki ni ničesar več. Zdrava si, pojdidomov." Pričakovala sem, da mibo onkologinja povedala, datumorja nimam več, kot vfilmih, pa mi je povedaladaje vremisiji. Žalmi je povedala, da jetumor še vedno tamin da to ne gre kotv filmih. Tako semdomov šla z grenkimpriokusom. Vmessem še od citostatikovdobila začetek osteoporozeostopenijo. S pomočjo slikanjasmo ugotovili, da imam zlomljeni dve rebričeprav sem le ležala. Zakompliciralo se jevse, kar se je moglo, ampak rekla sem si:"Pojdi naprej!

Kako ste si še pomagali?Mojca: Ogromno literature dobiš,

ampak zato so tam strokovnjaki, ti tega nepotrebuješ, knjižice sem preletela, polnilapa sem se z zgodbami bivših pacientov.Zato sem tudi šla v kampanjo Najboljšanovica, da to delim z drugimi, ki bodo natej poti.

Kdaj ste zaključili zdravljenje?Mojca: Leta 2014, aprila sem imela

zadnjo kemoterapijo. To je moj drugirojstni dan. Med zdravljenjem sem sirekla, da bom, ko bom Lo dala čez, za ljudi,ki so me obiskovali v bolnišnici, klicaliin mi pisali, pripravila zabavo. Vedelasem, da ima rak dojke rožnato bravo inna internetu našla, da ima Hodgkinovlimfom vijoličasto. Prek eBaya sem naročilavijoličasLe balone. Ze takrat sem vseprijatelje, svojce in bližnje obvestila, da sinabaviio vijoličaste maiice. Dobili smo se

\ pri Trnovski cerkvi in vvijoličastih majicah in

J z vijoličastimi baloni/ šli čez celo Ljubljano

/ na ljubljanski grad, kjer/ smo spustili balone, kot

znak zmage nad boleznijo.Ob Ljubljanici pa smo še

spustili origami ladjice s svečkamiin s tem spustili bolezen po Ljubljanici. Vsipovabljeni so prišli, razen Nedeljka, ki jeimel s pevskim zborom v Švici nastop.

Ste med zdravljenjem imeli še kakšnooporno točko?

Mojca: Druga oporna točka je bilLondon, za katerega smo se dogovorile štirikolegice, ki smo enako stare. Za Londonsmo vplačale, še preden sem zbolela, dabi skupaj praznovale štiridesetle tnico. Žalna koncu ena od njih ni mogla z nami.Ko sem zbolela, sem mislila, da mi do 21.maja ne bo uspelo zaključiti zdravljenja. Potretji kemoterapiji sem začela razmišljati,da bom mogoče lahko šla, nisem pa želelabiti v breme kolegicama. Vprašala semju, ali si bosta upali z mano v London, inseveda sta bili za to. Tudi z onkologinjosem se pogovorila o poti. Sicer sodeč ponjenem izrazu ni bila pretirano navdušena,ampak rekla sem: "Kaj bi na koncu koncevlahko šlo narobe?" Povedala mi je, da bomutrujena, pa da se mi lahko poslabšajolevkociti, ampak v Londonu, takšnemvelemestu, bodo zame lahko poskrbeli. In

20. maja smo spakirale in šle. Tam smo bileskoraj ves teden, od jutra do večera smohodile po Londonu. Punci sta rekli, da stabolj utrujeni kot jaz. Ves dan sem bila nanogah. Na splošno sem do svoje boleznibila zelo odprta, nisem pa želela, da me naulici videvajo brez lasulje. Vedno sem sidala lasuljo, make up, tudi ko sem izgubilatrepalnice, sem si pa naredila črLo. Nisempa hotela, da me kdo vidi brez las, kakortudi, da me pomilujejo. V Londonu sempuncama prvič pokazala, kakšna sem brezlas.

Se vam je po bolezni spremenilodnos do sebe?

Mojca: Zdaj nam rečejo: "Ti si na prvemmestu, naj te ne zanima, kaj vse imašdoma za naredit, vse bo počakalo. Najprej

si ti, tvoje počutje, da imaš v sorazmerjuslužbo, hobije, prehrano, gibanje." Vživljenju moraš imeti vse v sorazmerju,nobene stvari ne preveč ne premalo.Brez ekstremov. Hodim na različnepsihoterapije, kjer nas učijo, kako živeti stem. Sprva nisem hotela hoditi, češ da nebom pred tujci pripovedovala svoje zgodbe,ker se ne bom mogla odpreti. Dr. Skufcapa mi je povedala: "Če ti v skupini ne bo zagovoriti, se bova pogovarjali individualno.Ampak povem ti, da ti bo to veliko dalo."In res mi je to veliko dalo. Bolezen mi jepogled na življenje spremenila za milijonodstotkov, spoznala sem krasne ljudi, ki jihdrugače ne bi.

/ "Ogromno n<priročnikov imamo,

kuharskih, vedenjskih, neI vem kakšnih vse, nimamo pc

takega, v katerem bi pisalo, kar\ se obnašati ob bolezni, smrti.\ Zato ne vemo, kako se obnaša\ ko gremo ob smrti h komu\ na obisk. Vse je preveč

zaprto."

IIF-HliRftk _vfiSfM »i* L— ___ ____»_« Trnovski cerkvi in v

•^^*Jff\|*' . 7^^^*W^K>k "ÛH z vijoličastimi baloni šli

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 60.000

Stran: 20




Stran: 20


36

Rešitev vKONZORCIJU

PTUJ Kljub zagoto-vilom zdravstvene mi-nistrice, da je projektuvrščen v nacionalnirazvojni program,proračunski denar pazagotovljen, so se naPtuju vseeno odločili,da bodo denar zanadgradnjo urgencezbirali tudi sami.

Gabrijel Toplak, foto: sta

Potem ko so žu-pani spodnje-ga Podravja vzačetku leto-

šnjega leta na rednemmesečnem srečanju od-ločno in v en glas pod-prli vodstvo ptujskebolnišnice pri njenihprizadevanjih za gra-dnjo urgentnega centrana Ptuju, je svoje reklatudi ministrica za zdrav-je Milojka Kolar Celarc.

Zagotovila jim je, daje projekt gradnje urgen-ce uvrščen v nacionalnirazvojni program, prora-čunski denar v letih 2016in 2017 pa zagotovljen.Toda na Ptuju se vsee-no ne »predajo«, zato sopred kratkim ustanovilikonzorcij, s katerim bodozbirali denar, ki ga bolni-šnica potrebuje za nad-gradnjo urgence. Pod-prl ga je tudi ptujskižupan Miran Sen-čar in obenem spo-mnil, da so v pre-teklosti občani alitamkajšnja podjetjas svojimi donacijamiže pomagala, meddrugim pri njihovi poro-dnišnici. »Čeprav smo do-bili zagotovilo, da ima-jo denar za gradnjo ur-gence, pa ga kljub temuše vedno nekaj manjka.S konzorcijem želimo nasvoj način prispevati ktemu, da bo do uresniči-tve projekta vendarle pri-šlo,« je dejal Senčar.

MANJ PROSTOROV,OPREME, KADROV

Andrej Levanič, direk-tor ptujske bolnišnice,ki pokriva območje vsaj110.000 ljudi, pravi, da so

s široko akcijo uspeli do-seči le to, da je država na-šla sredstva za približno75-odstotno sofinancira-nje projekta. »2al pa je bilna podlagi analiz, ki so ponašem mnenju nastale na

_______ Če jim ne uspeprepričati države,bodo morali samizbrati dva milijona

evrov.

podlagi dokaj nerealnihpodatkov, naš center uvr-ščen v rang C3. Slednjepomeni bistveno manj-ši obseg površin, prosto-rov, opreme in kadrov, kotga mi dejansko potrebu-jemo,« je pojasnil Leva-nič. Po njegovih ocenahpokrivajo območje, ki jepovsem primerljivo osta-

lim srednje velikim regi-jam, kot sta Pomurje inseverna Primorska. Celo-vit projekt, ki so si ga za-dali v ptujski bolnišnici, jenarejen tako, da bi v naj-večji meri izkoristili zdaj-šnje prostore in opremo.Ovrednoten je na od šti-ri do pet milijonov evrov,ki jih bodo v veliki merimorali zagotoviti sami,ob tem bodo skušali tudidržavo prepričati, da po-veča svoj delež. Urgentnicenter tipa C3 je ocenjenna 2,5 milijona evrov, karpomeni, da bodo moralisami, če jim ne uspe pre-pričati države za dodatendenar, zbrati še skoraj dvamilijona evrov. Ker je ptuj-ska bolnišnica še vedno vslabi finančni kondiciji, sopristojni poudarili, da soprecej veseli pobud, kot jedenimo ustanovitev kon-zorcija.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Svet24 09.10.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 58.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 524 cm2

37

"■f * £, . t$ Jf^^^^M 9H lisB' !■ _____—__**._____________

L*J_T '~*0 __K. _________________________ ; ' . __l____r _______K^^^^_________________________.

__^__ __^^. _K ______H____i h_______I' _:.''____B____t i' „.______~~~ ~^h__^_________^

. _-— ;■ *•? .«y ■ ?*"■_ j_^. V __B _____B1P^ . ■ - ______Pl'^P_ia'4)__«R-_li______________i

'_^. j *"_k~" % r---J ! _IJ__HiJ_l v JH ?S _____% _____ ' _ _ WŠ__MM__w_mM-\\^_m

H ,•_, K 'j .. t- -j !k -----it _____5i_____B!g_. Jefmfww____ A *■** _>m2-__.''^' __M^Pf____P_r__WT_________'^^ _________ *^? fj^^^^^^lHHflfl^^^^_S^__f\______^______F HHP ■" ' "~™____Pl((ii__W''ll_i____________l

' _Wm_h .i________K^M^^_Kml~' 'l_B__^_t_-i___l <^^ 't__W_T' , : '.' t*\9_^^*^j'!____^K _^ _!■___[ _l _________________________________ ■■ .-RlHt^^S-H ' ___¥■ I _#■■■ ,Jm ' ' ~^-_-_------------------------------------l

_-_-----PQ-fl_\ ''r^^ !W '^V^SV-_____.v^________H ___H^ 1\ Bs^ _________^^B_£__Bi^____r , i_______________Rn^___fl ~^ ~ ■,', ' ■*. .■■v^^^lBi^^fc^^S^Â v_i____' ,i_ _Kî____________i^H----F - ,"<_____________§______.' ■_? t/.*

■■ .1. _j_w_^' L' : -,^C^^_^^*t_B_^^ J

' __._____■■________.

_____________f / s J ____, rj_v!_____r.'^_*^^^ ______________________________t'_B^__3___'^VÎ____o__^__i^w-^1^^^^____r__^^^^'

_________________^^^____^^^_____F-—^"'i' S^""^ '*-— ■ j _ "IjiîiljHSHiM__^.____________^_-_--EI 'j?'"' : 7!' : -^ ■■ --^*^ ,~ a J, _"*^fB^^^^3|j_i_!— .;^&čfc,.- ,i< —^^^^r^^ __\\\\_U- ~ ■•*——.- ___ V ____t^^^__^_^_W i^

________________r_Ti^1i_^_i__________________^_S__i_____V^---------[ ;^______. . _?_f j ;; ?-^ .i

r^ÎJBI_II^JJJJJJJJHHllHlJ^JHiî^JJJJJJJK(_^^

-ff3B^------r]_n_i_K<_:r!S_:_^l^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 58.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 524 cm2

38

Danes tehnični pregled urgentnega centra - Ministrstvo še ni dalonavodil, kako bodo delali - Oddelek v Stari Gori je zdaj samostojen

Urgenca bo v kratkem začeladelovati, osebja pa ni dovoljČe današnji tehnični pregled ne bo pokazalvečjih pomanjkljivosti, bo urgentni center vkratkem lahko začel delovati. Kako in s kolikozaposlenimi, v bolnišnici še ne vedo, saj še nitočnih navodil ministrstva. "Imamo lezagotovilo, da lahko zaposlimo 20 oseb za delov triaži in opazovalni enoti," pravi direktoricaNataša Fikfak. Bojazni, da bi invalidno mladinoselili iz Stare Gore, kjer bodo gradili novpaviljon, niso utemeljene, še zagotavlja.

ŠEMPETER � Delavci so vteh dneh opravljali še za-dnja zaključna dela pred da-našnjim tehničnim pregle-dom urgentnega centra. Čepomanjkljivosti ne bo ozi-roma bodo te majhne in jihbo mogoče razmeroma hi-tro odpraviti, bo urgentnicenter lahko začel delovatiže v kratkem. "Mi smo pri-pravljeni, saj lahko takojzačnemo z internistično inkirurško prvo pomočjo, "pra-vi direktorica bolnišnice Na-taša Fikfak. Ti službi sicer vbolnišnici v drugih prosto-rih že delujeta.

Imajo zagotovilo leza 20 zaposlitev

Izračuni kažejo, da bi mo-ralo v urgentnem centru, čebi hoteli zadovoljiti vse po-trebe, delati 116 ljudi, odtega bi jih bilo treba kar 83zaposliti na novo. A vodstvubolnišnice je že jasno, da boštevilo, ki ga bo odobriloministrstvo, precej manjše."Tako velik obseg nam ne bopripadal. Navodil o delu inkadrih z ministrstva zazdravje še nismo dobili. Po-vedali pa so nam, da bomodobili soglasje za zaposlitev20 ljudi v triaži in v opa-zovalni enoti," pojasnjujeFikfakova. Kar je seveda pre-malo: "Upam, da je to leizhodišče za nadaljnje do-govore. Potrebovali bi na-mreč precej več ljudi."

V bolnišnici je slišati tudiopozorila, da se lahko za-lomi; kot na primer v MurskiSoboti, kjer imajo težave,čeprav je tam v urgentnemcentru zaposlenih več, kotbi jih bilo v Šempetru. Ne-katere moti tudi, da minis-trstvo ni predvidelo dodat-nega tehničnega osebja, kije prav tako nujen za de-lovanje centra. "Na to smo žeopozorili. A na ministrstvuizhajajo iz stališča, da bomo

z enakim številom ljudi 'ob-vladali' še dodatnih 1100kvadratnih metrov prosto-rov," pravi Fikfakova, ki pa ses tem ne strinja.

Stara Gora:otroci ostajajo

V minulih dneh je precejprahu dvignila tudi namera,da bi Oddelek za invalidnomladino, ki je spadal podpediatrično službo, postalsamostojen in bi ga prei-menovali v Oddelek za reha-bilitacijo. V društvu za po-moč osebam s posebnimipotrebami Stara Gora so seustrašili, da je preimenova-

nje le prvi korak k temu, dabi otroke s posebnimi po-trebami izselili iz Stare Gorein bi tam bil oddelek le zarehabilitacijo odraslih. Izpodobnih razlogov je nega-tivno mnenje dal tudi sin-dikat zdravstvene nege vbolnišnici.

"Bojazen, da bi otroke seliliiz Stare Gore, ni utemeljena,"zagotavlja Fikfakova. Na mi-nistrstvu sicer zatrjujejo, dasprememba imena še ne po-meni spremembe programa,a kljub prošnji Fikfakove pis-nih zagotovil, da se programne bo spremenil, niso dali.Zato je predlagala, svet za-voda pa sprejel, da oddelekpostane samostojen, a z ime-nom Oddelek za invalidnomladino in rehabilitacijo. "Tosmo naredili zato, da ohra-nimo sedanjo zdravstvenoenoto, obenem pa lahko kan-didiramo za širitev programarehabilitacije, odraslih bolni-kov po kapi," poudarja. Pred-sednica društva Metka Šibavje potrdila, da so z rešitvijozadovoljni. MITJA MARUS-SIG

Bolnišnica se pripravlja na gradnjo novega objekta vStari Gori. Tri povsem dotrajane paviljone bodo na-domestili z novim objektom. Trenutno izbirajo pro-jektanta. "Nov paviljon bo izpolnjeval vse obstoječepotrebe. Pričakujemo, da se bo gradnja začela priho-dnje leto," pravi predstojnik tehnično oskrbovalneslužbe v bolnišnici Robert Bizjak. Za gradnjo pa-viljona je ministrstvo že odobrilo 2,5 milijona evrov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 09.10.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 50.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 497 cm2

39

-_-_----------------------------_ _£._M_________________H^^__________________i__^^^3 B____________X_____H____________. '4l__W_*_\\\\\\\\\\\\\__\\___n______________________- ■\__^__^___^^^^^^^^^^^^m__________w______\_________________)_~~~~~~~~~^ " \~ Ji_fMS_____\\w_________-_______MMMmM^^^^^^^^^^KK^M^____W__ _____________r^^_$^V'< sv—™.M___^_^___^_^__MMJ__B^-t_______________MMM_______m__^_W__________u^_f< ' ifaL ■

___.-• J"* - ~_r __>__Bh l_f «-■■

iiiTOMra^f^^^*^" 81 '" , T . ,i___h_l-fliii__ftl_ M _fWM _______ W ' "š____i__i_M_i__M_-_S-_-9*'wv_-^-_____H________-__^^

-*wB-ai-pl!!s_S_^Danes bo tehnični pregled urgentnega centra. Prvi zaposleni bi se lahko vanj vselili v kratkem,v bolnišnici pa za zdaj lahko računajo le na 20 zaposlitev. Premalo glede na potrebe.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 50.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 497 cm2

40

Danes tehnični pregled urgentnega centra - Umirili strahove glede Stare Gore

Šempeter: urgenca bo, priosebju se lahko zatakne

ŠEMPETER � Če da-našnji tehnični pregledne bo pokazal večjih po-manjkljivosti, bo v krat-kem urgentni center všempetrski bolnišnicilahko začel delovati. "Mismo pripravljeni, saj lah-ko takoj začnemo z in-

lemistično in kirurško pr-vo pomočjo," pravi direk-torica bolnišnice NatašaFikfak. A skrbi je še ve-liko. Ministrstvo zazdravje še ni dalo navo-dil, kako in s koliko za-poslenimi bo center de-loval.

"Imamo le zagotovilo,da lahko zaposlimo 20oseh za delo v triaži inopazovalni enoti, potre-bovali pa bi jih bistvenoveč," potrjuje Fikfakova.Prav tako ni dorečeno,kako bo bolnišnica so-delovala z novogoriškim

zdravstvenim domom.Bojazni društva za po-moč osebam s posebnimipotrebami, da bi invali-dno mladino selili iz Sta-re Gore, kjer bodo gradilinov paviljon, pa so po-mirili. � 8

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 50.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 373 cm2

41

Radio Koper, Jutranjik - 07:00 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 45.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Napovednik 8.10.2015, 7:00RA KOPER, JUTRANJIK,

Istrabenz prodaja Adrifin in s tem Vina Koper.Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji.Obama se je opravičil zdravnikom brez meja.V piranski občini ni več prostora za posamične novogradnje.V Dutovljah je 1700 krajanov že dve leti brez osebnega zdravnika.Na Primorskem se bo delno razjasnilo. Pihala bo šibka burja.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

42


Doseg: 45.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Program otroške srčne kirurgije ostaja 8.10.2015, 7:03RA KOPER, JUTRANJIK,

Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, tako se je odločil zdravstveni svet. Strokovni vodja Kliničnega centra Sergej Hojker se nagiba k ustanovitvi centra za otroško-kardiokirurgijo.

Torej mi si sigurno ne bomo mogli postaviti ene nove houstonske otroške radiokirurgije, a ne, vsaj ne SERGEJ HOJKER:v tem trenutku, ampak nekaj moramo pač se dogovoriti, kaj je optimalno, kaj je strokovno, stoji, je varno za otroke in kar je tudi seveda stroškovno učinkovito.

Po zagotovilih vodje programa Tomislava Klokočovnika, ta zdaj poteka po mednarodnih standardih, varno NOVINARKA:in kakovostno.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

43

Murski val, Poročila - 10:00 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 40.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Zdravstveni svet podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji

8.10.2015, 10:01RA MURSKI VAL, POROČILA,Zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje, je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Ugotovili so, da je trenuten program kakovosten in varen. Delovna skupina pa bo pripravila vizijo in dolgoročni načrt razvoja programa za v prihodnje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Murski val, Poročila - 10:00 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

44

Radio Maribor, Dobro jutro - 08:02 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 35.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Podprli ohranitev programa otroške srčne kirurgije

08.10.2015, – – 08:02RADIO MARIBOR, DOBRO JUTRO POROČILA,Zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje, je včeraj podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Ugotovili so, da je trenuten program kakovosten in varen. Delovna skupina pa bo pripravila vizijo in dolgoročennačrt razvoja programa v prihodnje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Maribor, Dobro jutro - 08:02 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

45

Radio Ekspres, Info ekspres - 09:50 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 29.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Zdravstveni svet je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije

08.10.2015, 09:50RADIO EKSPRES, INFO EKSPRES,Zdravstveni svet je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. ugotovili so, da je trenuten program kakovosten in varen. Delovna skupina bo pripravila vizijo in dolgoročen načrt razvoja programa v prihodnje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Ekspres, Info ekspres - 09:50 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

46

Radio Maxi - Prleški val, Novice - 10:00 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 25.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Program Otroške srčne kirurgije je kakovosten in varen

8.10.2015, 10:00RA MAXI, NOVICE,Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet in dodaja, da bi bilo nedopustno, če bi ga ukinili.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

47


Doseg: 25.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Program Otroške srčne kirurgije ostaja v Ljubljani

8.10.2015, 8:00RA MAXI, NOVICE,Otroci z boleznimi srca bodo še naprej operirani v Sloveniji. Program Otroške srčne kirurgije v ljubljanskem Kliničnem centru je kakovosten in varen ugotavlja zdravstveni svet. Kako se bo ta razvijal v prihodnost, naj bi bilo znano do konca leta. Za sodelovanje naj bi se dogovarjali tudi z nekaterimi evropskimi centri.

Mi si sigurno ne bomo mogli postaviti ene nove houstonske otroške kardio kirurgije, ne, ampak nekaj SERGEJ HOJKER:moramo se dogovoriti, kaj je optimalno, kaj je strokovno.

Predvsem pa, kot še dodaja strokovni direktor kliničnega centra Sergej Hojker, varno za slovenske otroke.NOVINARKA:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

48

STA.si 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 24.885

22:45

Vir 1 / 1

Dnevnik: Za plotovi (9. 10.)Dnevnik: Za plotovi (9. 10.)Ljubljana, 8. oktobra - V enem samem dnevu je vest, da želijo v ustaviti srčne operacije otrok, pripeljala do sklepa, UKCda nima takšnih namenov nihče, ki ima kaj besede. Ne vodstvo največje bolnišnice ne zaposleni, ki zdravijo otroke s prirojenimi srčnimi napakami, in tudi ministrica za zdravje ni kovala zarote proti programu, v Dnevniku piše Nina Knavs.Da ga je treba v dobro bolnikov ohraniti, meni zdravstveni svet, da bi dosledno pošiljanje otrok čez mejo Slovenijo drago stalo, pa opozarjajo v zdravstveni blagajni.Pridobivanje široke podpore za vzpostavljanje centra za otroško srčno kirurgijo je sicer pametna poteza. V prihodnjih letih bodo v bolnišnici potrebovali dodatne zaposlene in denar zanj, zato je pomembno, da lahko oblasti primejo za besedo. Čebi bila zagotovila preohlapna, bi glede na dosedanje izkušnje prej ali slej spet naleteli na odgovor, naj se znajdejo sami.Prvi pogoj za to, da bo v prihodnje bolje, je razmislek brez vsesplošnega obtoževanja. Spori so doslej prispevali k problemu otroške srčne kirurgije in spodkopavali rešitve.Med prerekanji, kdo se bolj zavzema za ohranitev tega programa, čakajo zdravstvo še zahtevnejše spremembe. Ključnih predlogov zakonskih sprememb v vladi še niso predstavili, v Mednarodnem denarnem skladu pa ji sporočajo, da so širokepravice slovenskih bolnikov "zgodovinska" slabost. Medtem ko afere ohranjajo visoke plotove med strokami in posamezniki, lahko izginejo najboljši kosi slovenskega zdravstva, še piše komentatorka.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



22:45

Vir

49

https://www.sta.si/2184320/dnevnik-za-plotovi-9-10


Doseg: 24.885

15:30

Vir 1 / 4

Napoved - Slovenija, 9. 10. (petek)Napoved - Slovenija, 9. 10. (petek)Ljubljana, 8. oktobra - Napoved dogodkov v Sloveniji in mednarodne dejavnosti Slovenije v petek, 9. oktobra.POLITIKA

- Na obisku v Sloveniji bodo podpredsednik Evropske komisije, pristojen za rast, delovna mesta, naložbe in LJUBLJANAkonkurenčnost Jyrki Katainen, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič in evropska komisarka za promet Violeta Bulc. (programi v nadaljevanju)

- Srbski predsednik Tomislav Nikolić bo sklenil obisk v Sloveniji. (program v nadaljevanju)BLED8.00 seja odbora za zadeve na kateri bodo obravnavali predlog proračuna za leti 2016 in 2017; velika DZ EU, RS DZ,dvorana na Tomšičevi, vhod s Šubičeve 4, LJUBLJANA (STA)9.00 nujna seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri bodo obravnavali predloga proračunov za DZ RSleti 2016 in 2017; veliki salon, Šubičeva 4, DZ, LJUBLJANA (STA)9.00 seja Ekonomsko-socialnega sveta na kateri bodo obravnavali predloga proračunov za leti 2016 in 2017, (ESS),predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017 ter novelo zakona o davku na dodano vrednost (zaprto za medije, fototermin na začetku); predvidoma ob 12.30 novinarska konferenca; vlada, velika sejna dvorana, Gregorčičeva 27, LJUBLJANA (STA/)12.00 novinarska konferenca poslanske skupine na kateri bosta namestnik vodje poslanske skupine Matej ZL, ZL T.Vatovec in poslanka Violeta Tomić predstavila predlog stranke za notifikacijo Avstrijske državne pogodbe ZL (ADP); DZ,prostori poslanske skupine Šubičeva 4, ZL, LJUBLJANA12.00 seja odbora za gospodarstvo, na kateri bodo obravnavali predloga proračunov za leti 2016 in 2017; DZ RS DZ,sejna soba 212, Šubičeva 4, LJUBLJANA (STA)12.00 seja kolegija predsednika na kateri se bodo med drugim dogovorili o sklicu izredne seje ter o pripravi sklica DZ, DZ12. seje ki se bo začela 19. 10., obravnavali pa bodo tudi terminski program dela za november 2015 in okvirni DZ, DZterminski program dela za december 2015; velika dvorana na Tomšičevi, vhod s Šubičeve 4, DZ DZ, LJUBLJANA (STA)14.00 seja odbora za zdravstvo, na kateri bodo obravnavali predloga proračunov za leti 2016 in 2017; veliki DZ RS DZ,salon, Šubičeva 4, LJUBLJANA (STA)16.00 seja odbora za zunanjo politiko, na kateri bodo obravnavali predlog proračuna za leti 2016 in 2017; DZ RS DZ,velika dvorana na Tomšičevi, vhod s Šubičeve 4, LJUBLJANA (STA)17.00 delno zaprta skupna seja odbora za zadeve in odbora za zunanjo politiko, na kateri bodo med drugim DZ EU DZobravnavali gradiva za zasedanje Evropskega sveta, ki bo 15. in 16. 10. v Bruslju; veliki salon, Šubičeva 4, DZ,LJUBLJANA

- Evropska poslanka Romana Tomc bo na delovnem obisku v Novem mestu, kjer bo med NOVO MESTO (SDS/EKP)drugim obiskala društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele Krajine Sonček (ob 15.15), se srečala z županom Novega mesta Gregorjem Macedonijem (ob 17. uri), ter ob koncu obiska še s prebivalci Novega mesta (ob 18. uri)

PROGRAM OBISKA PODPREDSEDNIKA EVROPSKE KOMISIJE, PRISTOJEN ZA RAST, DELOVNA MESTA, NALOŽBE IN KONKURENČNOST JYRKIJA KATAINENA

9.20 srečanje podpredsednika Evropske komisije s člani odbora za zadeve odbora za infrastrukturo, okolje in DZ EU, DZprostor, odbora za finance in monetarno politiko ter odbora za gospodarstvo; Šubičeva 4, DZ DZ DZ, LJUBLJANA11.00 srečanje podpredsednika Evropske komisije s študenti, na katerem bodo razpravljali na temo Evropa na razpotju - gospodarski, socialni in politični izzivi; Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploščad 17, LJUBLJANA11.55 fototermin ob prihodu predsednika vlade Mira Cerarja ter podpredsednikov Evropske komisije Jyrkija Katainena in Maroša Šefčoviča na sklepni del Civitas Foruma, kjer jih bosta sprejela ljubljanski župan Zoran Janković in evropska komisarka za promet; Cankarjev dom, Linhartova dvorana, Prešernova 10, LJUBLJANA12.00 podpredsednik Evropske komisije bo nagovoril udeležence zaključnega dogodka Civitas Forum; Cankarjev dom, Linhartova dvorana, Prešernova 10, LJUBLJANA (STA)14.30 izjava za medije predsednika vlade Mira Cerarja in podpredsednika Evropske komisije; Vila Podrožnik, Cesta 27. aprila 59, LJUBLJANA (STA)15.00 srečanje podpredsednika Evropske komisije s start-up skupnostjo; Tehnološki park Ljubljana Brdo, stavba B,Tehnološki park 19, LJUBLJANA

PROGRAM OBISKA PODPREDSEDNIKA EVROPSKE KOMISIJE, PRISTOJNEGA ZA ENERGETSKO UNIJO, MAROŠA ŠEFČOVIČA IN EVROPSKE KOMISARKE ZA PROMET VIOLETE BULC

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



15:30

Vir

50

https://www.sta.si/2184096/napoved-slovenija-9-10-petek


Doseg: 24.885

15:30

Vir 2 / 4

8.40 podpredsednika Evropske komisije in evropska komisarka za promet se bosta s kolesi pripeljala na konferenco Civitas forum; Cankarjev dom, Prešernova 10, LJUBLJANA9.00 uvodni nagovor podpredsednika Evropske komisije in evropske komisarke za promet na okrogli mizi o nizkoogljični prihodnosti mest v okviru konference Civitas Forum; Cankarjev dom, Prešernova 10, LJUBLJANA11.55 fototermin ob prihodu predsednika vlade Mira Cerarja ter podpredsednikov Evropske komisije Jyrkija Katainena in Maroša Šefčoviča na sklepni del Civitas Foruma, kjer jih bosta sprejela ljubljanski župan Zoran Janković in evropska komisarka za promet; Cankarjev dom, Linhartova dvorana, Prešernova 10, LJUBLJANA13.30 novinarska konferenca ob koncu Civitas Foruma, na kateri bosta sodelovala podpredsednik Evropske komisije in evropska komisarka za promet; Cankarjev dom, Prešernova 10, LJUBLJANA (STA)15.30 fototermin pred srečanjem podpredsednika Evropske komisije s poslanci odborov za evropske zadeve, DZinfrastrukturo, okolje in gospodarstvo; Šubičeva 4, DZ, LJUBLJANA

PROGRAM OBISKA SRBSKEGA PREDSEDNIKA TOMISLAVA NIKOLIĆA10.10 prihod pred Blejski grad, kjer bo srbskega predsednika pozdravil blejski župan Janez Fajfar; sledi ogled gradu (fototermin); Blejski grad, BLED11.00 odprtje spomenika srbsko-ameriškemu izumitelju Mihajlu Pupinu, ki se ga bosta udeležila tudi srbski in slovenski predsednik Borut Pahor; Zaka, BLED16.25 prihod na Blejski otok, kjer bo srbskega predsednika pozdravil župnik blejske župnije Janez Ferkolj; sledi vpis v zlato knjigo otoka ter ogled Marijine cerkve (fototermin za uradne fotografe); Blejski otok, BLEDGOSPODARSTVO8.30 uvodni dogodek projekta Ameriške gospodarske zbornice Slovenije in ministrstva za javno upravo - Partnerstvo za spremembe, na katerem bodo predstavljeni izzivi, ki jih bodo reševali vključeni zaposleni, udeležil pa se ga bo tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar; Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, dvorana Plečnik 2+3, Pot za Brdom 4, LJUBLJANA9.00 sklepno srečanje strokovnjakov v okviru prve misije Corporate Service Corps v Sloveniji, na IBM IBM (IBM CSC)katerem bodo predstavili rezultate; Innovation Center Ljubljana, Ameriška ulica 8, BTC, IBM LJUBLJANA9.00 informativni dan Obzorje 2020, na katerem bodo obravnavali delovne programe 2016-2017; dvorana GZS, A,Dimičeva 13, LJUBLJANA9.00 odprtje konference Zanesljive odločitve, ki jo organizira podjetje Marmis, osrednja tema pa bo računalništvo v oblaku;Kongresni center Brdo, Predoslje 39, BRDO PRI KRANJU9.30 sklepni dan konference Civitas Forum 2015; ob 12. uri sklepna plenarna seja, na kateri bodo sodelovali premier MiroCerar, ljubljanski župan Zoran Janković, evropska komisarka za promet Violeta Bulc, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetsko unijo Maroš Šefčovič in podpredsednik Evropske komisije, pristojen za rast, delovna mesta, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen (fototermin), ob 13.30 novinarska konferenca; Cankarjev dom, Prešernova 10,

LJUBLJANA (STA)10.00 posvet ob mednarodnemu dnevu kmečkih žensk, ki ga v okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma pripravljata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Občina Bistrica ob Sotli: ob 10.50 okrogla miza, na kateri bo sodelovala tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule; Kulturni dom, predavalnica Sušilnica, Bistrica ob Sotli 9, BISTRICA OB SOTLI11.00 novinarska konferenca javnega podjetja Marprom, na kateri bodo predstavili ideje in načrte za prihajajočo zimsko smučarsko sezono; Marprom, Mlinska ulica 1, MARIBOR (STA/)14.00 okrogla miza o razmerah v slovenski živilskopredelovalni industriji in njenem pomenu za gospodarstvu, ki jo organizira v okviru Maxi kluba, udeležila pa se je bosta tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan STAŽidan ter predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič; Maxi klub, Trg republike, LJUBLJANA (STA)14.00 odprtje čistilne naprave Muta-Vuzenica, ki se ga bo udeležila tudi ministrica ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj; lokacija nove čistilne naprave, MUTA17.00 slovesnost ob začetku gradnje odseka avtoceste Draženci-Gruškovje, na kateri bo govornik predsednik vlade A4Miro Cerar; na lokaciji gradnje ob glavni cesti - 9 (2,5 kilometra) od konca odseka avtoceste Slivnica-Draženci, G1 A4

GRUŠKOVJE (STA)17.30 javna razprava o vplivu transatlantskih sporazumov na življenje kmeta, podjetnika in potrošnika, ki jo organizira

Severne Primorske, na njej pa bodo med drugim sodelovali državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, RRAgozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, evropska poslanka Patricija Šulin, evropski poslanec Igor Šoltes, poslanec LukaZLMesec in predsednik Društva za razvoj Fokus 2031 Marko Balažic; dvorana Kulturnega doma Šempas, Šempas 29,

NOVA GORICA - Na okrožnem sodišču v Ljubljani obravnava v zadevi Mip, kjer se trem soobtoženim očita zloraba položaja LJUBLJANA

in ponareditev ali uničenje poslovnih listin (ob 9. uri). - Na okrožnem sodišču nadaljevanje sojenja Igorju Jerotu in Leonu Durakoviću v zadevi Trgoavto (ob 9. uri).KOPERO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!



15:30

Vir

51



Doseg: 24.885

15:30

Vir 3 / 4

- Statistični urad bo med drugim objavil avgustovske podatke o zunanji trgovini in industrijski proizvodnji.LJUBLJANA RSDRUŽBA8.30 odprtje Slovenskega kongresa paliativne oskrbe, ki ga ob svetovnem dnevu paliativne oskrbe in hospica organizira Slovensko združenje paliativne medicine zbrane pa bodo nagovorili ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, SZD,generalni direktor Onkološkega Inštituta Ljubljana Janez Remškar in predsednica Slovenskega združenja paliativne medicine Maja Ebert Moltara (še 10.); ob 11. uri novinarska konferenca; Domus medica, Rantova soba, Dunajska 162, LJUBLJANA9.00 odprtje nacionalne konference s področja informacijske varnosti, ki jo organizira Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru; Fakulteta za varnostne vede, Kotnikova 8, LJUBLJANA9.00 posvet in reševalna vaja rudarskih reševalnih enot rudnikov Slovenije; prostori Podzemlja Pece, na Glančniku 8, MEŽICA9.00 novinarska konferenca ob nadaljevanju izvajanja projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica; Kulturni center Vrhnika, Tržaška cesta 32, VRHNIKA9.30 odprtje kongresa fizioterapevtov Slovenije na temo Fizioterapija - gibanje za zdravje vseh, ki ga organizira Društvo fizioterapevtov Slovenije - strokovno združenje (še 9.); ob 20. uri podelitev nagrad in priznanj Društva fizioterapevtov Slovenije; Bernardin, Obala 2, GH PORTOROŽ10.00 odprtje Dneva slovenskih odvetnikov; ob 11.15 okrogla miza o svobodi izražanja odvetnikov v sodni dvorani in izven nje; Narodni dom Celje, Trg Celjskih knezov 9, CELJE10.30 odprtje tradicionalnega srečanja članov društev Mladi gasilec, ki ga prirejajo Gasilska zveza Slovenije, OŠŠentjernej, Občina Šentjernej in Gasilska zveza Šentjernej (še 10.); Šentjernej, OŠ ŠENTJERNEJ11.00 novinarska konferenca Avto-moto zveze Slovenije s predstavitvijo projekta za izboljšanje varnosti na (AMZS)cestah na kateri bodo sodelovali ustanovitelj John Dawson, predsednik Anton Breznik, EuroRAP, EuroRAP AMZSsekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu na Jure Kostanjšek ter generalni sekretar Robert AMZS AMZSŠtaba; podpritličje, Dunajska 128, AMZS, LJUBLJANA11.00 novinarska konferenca Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent pred svetovnim dnevom duševnega zdravja (10. 10.), na kateri bodo med drugim spregovorili o vplivu dostopnosti storitev na dostojanstvo in duševno zdravje;Dnevni center Šent, sejna soba, Belokranjska ulica 2, LJUBLJANA (STA/)11.00 prireditev Prometni dan v urbanem okolju, ki jo z namenom širjenja prometne varnosti in kulture pripravlja AMZS

Slovenija avto; na urejenih zunanjih površinah Bežigrajskega dvora, ob objektih na naslovu Dunajska cesta 56 in 58AMD, LJUBLJANA11.00 okrogla miza o varni poti v šolo, ki jo prireja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Mariborv okviru tedna prometne varnosti; Mestna občina Maribor, dvorana generala Rudolfa Maistra, Ulica heroja Staneta 1, MARIBOR11.00 novinarska konferenca Občine Vojnik ob koncu sanacije skalnega podora na Gradu Lemberg, ki se je bo udeležila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen; Grad Lemberg (v primeru slabega vremena Soržev mlin v Polžah, Lemberg pri Novi Cerkvi), VOJNIK11.30 obiranje Oljke županov - oljke povezovanja, dogodek prirejata Društvo oljkarjev Slovenske Istre in župan Občine Izola; ob 13. uri novinarska konferenca; Belveder, IZOLA13.00 tradicionalna mestna trgatev grajske trte, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta; Ljubljanski grad, LJUBLJANA13.00 novinarska konferenca Uprave za zaščito in reševanje na kateri bodo predstavili aktivnosti ob RS (URSZR),letošnjem mesecu požarne varnosti; sedež Vojkova cesta 61, URSZR, LJUBLJANA (STA/)17.00 odprtje sadjarske razstave, ki jo prirejata Občina Polzela in Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, na katerem bo imel nagovor predsednik Mitja Bervar; Andraž nad Polzelo, DS POLZELA17.00 tradicionalno kožuhanje, ki ga pripravljajo Koroški pokrajinski muzej, Muzej Slovenj Gradec, Turistično društvo Vedrin, Vaška skupnost Turiška vas in Turistično olepševalno društvo Šmartno; Herčeva žago in mlin, Tomaška vas,

ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU17.30 novinarska konferenca Izseljenskega društva Slovenija v svetu, na kateri bodo predstavili podrobnosti nogometnega prvenstva Slovencev po svetu, ki bo potekalo 10. in 11. 10., na njem pa bodo sodelovala moštva iz Argentine, Avstrije, Makedonije, Nemčije, Srbije in Slovenije; sedež društva, Zavod sv. Stanislava, Štula 23, LJUBLJANA18.00 odprtje razstave Lahke kot svinec, ki jo prirejajo v okviru praznovanj ob 350. obletnici rudarjenja v zgornji Mežiški dolini; park pred Bargetovo vilo, MEŽICA18.00 pogovor z novinarjem Erikom Valenčičem, ki se bo predstavil z dokumentarnim filmom Fronte Kurdistana; Kulturni center Ravne, RAVNE NA KOROŠKEM19.00 nočni tek po stopnicah na Kalvarijo; MARIBOR

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



15:30

Vir

52



Doseg: 24.885

15:30

Vir 4 / 4

19.00 dobrodelni koncert Goriški dlan, ki ga pripravlja Goriška območna Karitas, na njem pa bodo zbirali sredstva za socialno ogrožene družine; Milojke Štrukelj, športna dvorana, Delpinova ulica 7, OŠ NOVA GORICA20.45 slovenska nogometna reprezentanca se bo v kvalifikacijski tekmi za 2016 pomerila z Litvo; Stadion Stožice, EPVojkova cesta 100, LJUBLJANA (STA//)

NEKAJ DOGODKOV PRED SVETOVNIM DNEVOM BREZDOMSTVA10.00 dan odprtih vrat Dnevnega centra za brezdomce ob svetovnem dnevu brezdomstva (do 14. ure); Dnevni center za brezdomce, Markova 38, KOPER10.00 prireditev Centra za socialno delo Kranj in Zavetišča za brezdomce Kranj ob svetovne dnevu brezdomstva; ploščad pred Mestno knjižnico Kranj, KRANJ10.10 dan odprtih vrat Zavetišča za brezdomce ob svetovnem dnevu brezdomstva (Ljubljanska 23); ob 12. uri literarno branje brezdomnih, študentov in zaposlenih v Univerzitetni knjižnici Maribor (Gospejna 10); ob 12. uri razstava slik brezdomcev (Ljubljanska 23); MARIBORKULTURA10.00 novinarska konferenca pred premiero dokumentarne video satire o soški fronti Krvava gora, ki jo je režiral Matjaž Pograjc; Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, SNG NOVA GORICA11.00 novinarska konferenca vodij in organizatorjev ključnih ptujskih kulturnih festivalov in prireditev, na kateri bodo predstavili peticijo, naslovljeno na ptujsko občinsko vodstvo in politiko; kavarna MuziKafe, Vrazov trg 1, PTUJ12.00 novinarska konferenca soustanovitelja Ksevta Mihe Turšiča, ki v Moderni galeriji gladovno stavka; Moderna galerija,pred tržaškim konstruktivističnim ambientom, LJUBLJANA18.00 predstavitev monografije Stalna zbirka slovenske umetnosti 20. 21. stoletja Galerije Prešernovih nagrajencev INKranj, ki se je bo udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar; Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, Glavni trg 18, KRANJ19.00 odprtje pregledne razstave Ivan Dvoršak, fotograf in grafični oblikovalec (do 8. 2. 2016); Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6, MARIBOR20.00 slavnostna podelitev priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor in odprtje razstave Slovenska arhitektura in prostor 2015; Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Pot na Fužine 2, LJUBLJANA

MEDNARODNA DEJAVNOST - Srečanje centralnih bank članic in Svetovne banke, ki se jih bosta udeležila tudi finančni minister Dušan LIMA IMF

Mramor in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. (še 10.) - Zasedanje pravosodnih ministrov LUXEMBOURG EU.

- Slovesnost ob 60. obletnici ustanovitve Slovenske kulturno-gospodarske zveze, na kateri bo predsednik republike TRSTBorut Pahor zvezi vročil državno odlikovanje red za zasluge, za zasluge pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini (ob 18. uri, Kulturni dom, Ulica Petronio 4).telefon (sprejemanje servisa): 01/ 24 10 152telefaks: 01/ 43 42 970e-mail: [email protected]/pripombe o servisu e-mail: [email protected]:DEŽURNI:notranjepolitično uredništvo:dopoldne Alenka Potočnik, popoldne Tatjana Žnidaršičtel. št.: 01/ 24 10 130, e-mail: [email protected] uredništvo:dopoldne Urška Kristan, popoldne Karmen Kleidermantel. št.: 01/ 24 10 140, e-mail: [email protected]čno uredništvo:dopoldne Jure Kos, popoldne Sara Kovačtel. št.: 01/ 24 10 110, e-mail: [email protected] uredništvo: Maja Čehovin Korsikatel. št.: 01/ 24 10 148, e-mail: [email protected]černi dežurni urednik (od 17. do 23. ure): Alen Pivkspremljate nas lahko tudi na:Facebook: https://www.facebook.com/STA.NoviceTwitter: https://twitter.com/STA_novice

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



15:30

Vir

53


Začeli cepiti proti gripiCelje - V ambulanti območne enote Nacionalnega inštituta

za javno zdravje Celje so v začetku tedna začeli cepiti proti gri-pi. Cepijo brez predhodnega naročanja od 8. do 12. ure, za ce-pljenje zunaj delovnega časa pa se je treba naročiti. Cepljenjestane za kronične bolnike, nosečnice in starejše od 65 let 7, zaostale 12 evrov.

V lanski sezoni se je proti gripi cepilo v celjski regiji več kot1 1 tisoč ljudi. Dve tretjini cepljenih je bilo kroničnih bolnikov.V velenjskem javnem zavodu Zdravstveni dom so povedali, da

so cepivo že dobili, cepljenje pa bodo v zdravstvenih postajah vVelenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki začeli po 12. oktobru.

• tp

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Naš čas 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 20.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 46 cm2

54

Radijski in časopisni MOZAIK

Zdravniški nasvetiZe več kot dve desetletji so se-

stavni del četrtkovih popoldan-skih srečanj s poslušalci RadiaVelenje zdravniški nasveti. Ru-brika je na sporedu ob 17. uri. Vnjej poskušamo s pomočjo so-govornikov, strokovnjakov čimbolj razumljivo redstaviti bole-zni, za katere je dovolj le »do-mača lekarna« ah pa je nujnapot k osebnemu zdravniku ozi-roma v specialistične zdravstve-ne ustanove. Hkrati želimo opo-

zoriti na pomen skrbi za svojezdravje ter kako ukrepati, da bibilo takšnih in drugačnih ne-všečnosti z njim čim manj.

Če je le mogoče, gostimo na-še goste v studiu radia. Naše-mu povabilu so se prijazno od-zvali prav vsi, na katere smo seobrnili: javni zavod Zdravstvenidom Velenje, Bolnišnica Topol-šica in Splošni bolnišnici Slo-venj Gradec in Celje ter neka-teri zasebniki. V minulih odda-

ja ste lahko že spoznali delova-nje nujne medicinske pomočiv Zdravstvenem domu Velenje,se seznanili, za katere boleznizdravijo v Bolnišnici Topolši-ca, kakšna je bolezen kosti -osteoporoza, kdaj govorimo orevmatoloških obolenjih in ka-ko jih lahko zdravimo. Gostihsmo tudi predsednika velenjske-ga društva zeliščarjev, ki trdi,da za vsako bolezen »rošca ra-se«. Danes (v četrtek) bo gostja

v studiu Radia Velenje IwonaEwa Kosi, specialistka nevro-logije, spregovorila pa bo o te-žavah možganske kapi. Oddajabo potekala v živo, zato vabljenik sodelovanju.

• tp

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 124 cm2

55

V petih letih že tisočrobotskih operacijV celjski bolnišnici edini v Sloveniji opravljajo operacije z asistencorobota - Dražja operacija ni strošek, ampak vložek v zdravje

Tatjana Podgoršek

V Splošni bolnišnici Celje sokot prvi v državi pred 5 leti kupi-li robotski sistem Da Vinci, zanjodšteli 1,7 milijona evrov in v temčasu z njim opravili že več kot1000 odstranitev raka prostate.

Poleg tega so opravili še nekaj po-segov na ledvicah, sečevodu inmehurju, od lani dalje z njim iz-vajajo tudi operativno zdravljenjeraka debelega črevesa in danke.

Več kot polovicabolnikov še vednodelovno aktivnih

Sandi Poteko, predstojnik uro-loškega oddelka in prvi zdravnikv timu za operacije z robotom, jepovedal, da si ni nikoli mislil, dabodo po petih letih še vedno edi-na slovenska bolnišnica, v kateriopravljajo operacije z asistencorobota. Izkušenj in dela imajodovolj. Prepričanje, da bodo ro-botsko kirurgijo v bolnišnici tu-di v prihodnje uspešno razvijali.

Z rezultati robotskih operacij sozadovoljni. Velikih zapletov nisoimeli, robot jim med posegi niodpovedal in ni poškodoval bolni-kov ah koga iz operacijske ekipe.Čakalne dobe za robotske opera-cije ne presegajo treh mesecev.»Robotske operacije so dražje odklasičnih, vendar bi družba tudina osnovi rezultatov petletnegadela z robotom morala spoznati,da to ni strošek, ampak vložek vzdravje, ki se na koncu povrne.Več kot polovica bolnikov je na-mreč še vedno delovno aktivnih,živijo kot pred posegom.«

Po besedah direktorja bolnišni-ce Marjana Ferjanca so z odloči-tvijo o uvedbi robotsko asistirane

kirurgije zeleh slediti svetovnimtrendom in razvojnim prizade-vanjem v medicinski tehnologiji.Ocenili so, daje to normalna ra-zvojna pot na nekam področju.»Po kasnejših reakcijah v sloven-skem prostoru pa smo videli, dagre za neko revolucionarno spre-membo, kije še danes marsikdoni prebolel. Vendar smo uspeli.«

Tožba zavarovalniceV celjski bolnišnici ne skrivajo

dolgoročne želje po razširitvi ro-botske dejavnosti še v ginekolo-gijo. To je povezano z dodatnimdenarjem, ki pa ni na voljo. Že vtem trenutku zdravstvena zavaro-valnica ne krije v celoti stroškovoperacij ledvic in raka na debe-lem črevesu, ampak razliko pokri-

va sama bolnišnica. Za zdaj tudini znan razplet tožbe Zavoda zazdravstveno zavarovanje Sloveni-je (ZZZS), kije vložila skupinskotožbo proti bolnišnici v višini 152tisoč evrov. V začetnem obdobjuje namreč bolnišnica dobro letoza operacije z robotom zaraču-

navala pacientom 1500 evrov do-plačila za poseg, saj je omenjenizavod kril le stroške operacij poklasični metodi. Pacienti so ka-sneje na zdravstveni zavarovalnicizahtevah povrnitev teh stroškov.ZZZS je bolnišnici za vsako do-plačilo zaračunal pogodbeno ka-zen v višini 1200 evrov. Ker jebolnišnica ni plačala, je zavod zavsak primer vložil tožbo na okraj-no sodišče. V vseh 42 primerih, kiso že bih obravnavani, je to tož-beni zahtevek zavrnilo, njihovesodbe je potrdilo tudi višje sodi-šče. Za preostale primere pa jeZZZS vložil skupno tožbo, kerbo imel tako možnost revizije naVrhovnem sodišču.

Kot so še pojasnili v bolnišnici,je od leta 2013 operacija prosta-

te za naše državljane brezplačna,od junija 2013 paje bolnišnici zarobotsko asistirane operacije ra-kave prostate priznan določenznesek k ceni, namenjen za po-krivanje dodatnih stroškov robot-ske tehnologije.

V celjski bolnišnici so prvo operacijo z robotom opravili maja 2010, vsvetu pa maja 2000. Robot Da Vinci deluje zelo zanesljivo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 296 cm2

56

Radio Europa, Novice - 12:15 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 1.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Program programa otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji

08.10.2015, 12:15RADIO EUROPA05, NOVICE,Zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministrice za zdravje je podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Strokovni direktor pa dodaja:UKCPrvič me zelo veseli, da je zdravstveni svet soglasno podprl dejstvo, da je za naše otroke koristno, da program ostane v Sloveniji. Mislim, da so bili sprejeti tudi zelo pozitivni sklepi o verifikaciji tega programa in možnosti nadgradnje, torej izboljšanja kakovosti. Tu ne mislim, da bi bili naši zdravniki slabi ampak predvsem boljših procesov, bolj dorečenih načinov sodelovanja. Tako, da jaz upam,da se bo klima, ki je trenutno zelo napeta, nekoliko umirila, in da bomo lahko začeli v miru dobro delat za otroke. Tukaj ne mislim, da bi sedaj slabo delal, govorim o miru.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Europa, Novice - 12:15 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 1.000 Kazalo

Trajanje: 01:00

57

Planet TV, Danes - 19:34 08.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Trajanje: 08:00

( )poglej 1 / 2

Otroška srčna kirurgija 08.10.2015, 19:34PLANET TV, DANES,

(voditelj): Komu pa človek lahko še zaupa, ko zboli če ne more zaupati zdravniku. BLAŽ JARCAfera na otroški srčni kirurgiji močna načenja zaupanje staršev v Ljubljane. Starši otroke v UKCbolnišnico tako ali tako spremljajo prestrašeni zato je vsak dodatni dvom o kirurgu odveč. Zaradi v nezaupanje v delo otroških srčnih kirurgov je ministrstvo predlagal ukinitev oddelka. TretjeUKCvprašanje tega tedna je. Naj ministrstvo otroško srčno kirurgijo dejansko zapre? Pritiski zato so namreč stopnjujejo. No v studiu pa sedaj pozdravljam predstojnika srčne kirurgije v Ljubljani, gospoda Tomislava Klokočovnika, dober večer.

Dober večer.TOMISLAV KLOKOČOVNIK: Gospod Klokočovnik otroško srčno kirurgijo, če se ne motim že leto in pol, sedaj je, če JARC:

tako rečem tik pred ukinitvijo. Sprejemata vi tudi to osebno odgovornost zato? Ne ni pred ukinitvijo. Včeraj smo se dogovorili tudi na svetu zavoda, da to je KLOKOČOVNIK:

nesmiselne korak in kdo je mislil, da bomo srčno kirurgijo otroško uničili po tolikih letih se je zmotil. Srčna kirurgija otroška danes ni optimalna, je suboptimalna, deluje na osnovi tujih kirurgov, ki prihajajo k nam operirat. Pol letu smo operirali že 164 bolnikov, od tega je naš kirurg mlajši kirurg, ki je operiral nekaj čez 30, se pravi program je varen, dober, ni optimalen ampak ga imamo razne variante, da ga bomo tudi izpopolnili v boljšega.

Prav. Pa si sedaj poglejva vendarle gre tudi za odnose, poglejva kakšen odnos ste JARC:vzpostavili v tem času s starši. Nekateri citati gredo nekako takole: zakaj nam mečejo pesek v oči, pravi oče 4 letne Leje. Naše izvide so v pravili za nazaj, osebno jim ne zaupam, pravi UKCTomaž.

Kako naj verjamem, da je program varen, sprašuje oče 4,5 letne Leje rojene s NOVINARKA:prirojeno srčno napako.

Jaz mislim, da je situacija katastrofalna.TOMAŽ ŽOHAR: Mednarodna komisija je povedala svoje. Program ni varen, predlagajo začasno NOVINARKA:

ukinitev dokler se zadeve ne uredijo. Drugi dan pa: Potem se pa v bistvu en dan kasneje politika usede dol pa reče program je varen in ŽOHAR:

kompetenten. Mislim, ne vem kdo ima koga tukaj za norca. No. Hči je bila stara leto in pol, ko so v rekli naj na operacijo počakajo do tretjegaNOVINARKA: UKC

leta starosti. Vmes 25 bronhiolitisov, pet pljučnic, Leja že kaže znake kroničnih obolenj astme. Kodopolni tri leta, diagnoze ne znajo postaviti. Dovolj je bilo. Z izvidi iz Tomaž poišče drugo UKCmnenje v tujini.

Operacija je nujno potrebna, je bil sklep. Pa čim prej kot je možno. to smo predstavili ŽOHAR: se je potem s svojim izvidom potrdil, ker je v bistvu potem tudi za nazaj spremenil.UKC, UKC

Pregovarjanje o operaciji, v Ljubljani predlagajo klasično z odprtim prsnim košem, NOVINARKA:čeprav ni bila potrebna. A drugače niso znali, starši Lejo na svoje stroške odpeljejo v Telaviv. Po šestih dneh je na nogah.

Definitivno, je iz najinega vidika in to smo povedali tudi za njih je to kar koli samo ŽOHAR: UKCeden izmed otrok.

Starši otrok s prirojenim srčnim napakami si želimo 24 urno navzočnost kirurga, NOVINARKA:predvsem pa stabilno okolje, doda. Če denarja za tak program ni naj v to jasno povedo.UKC

Je pa res treba tukaj veliko sistemskega dela, zaupanje in pa kompetentne ljudi, ki bodoŽOHAR:uspel združiti nazaj. Če so kardiologi na dveh, treh bregovih, en drugega zajabevajo to nikamor ne pelje.

Gospod Klokočovnik vaše poslanstvo je zdravljenje otrok. Starši pa to včasih razumejo, JARC:videli smo, tudi drugače. Kot da je ves čas šlo za nek prestiž med zdravniki, imate argument proti.

Tudi je šlo. Moram priznati nesoglasja med določnimi zdravniki, kreganja, tega KLOKOČOVNIK:je bilo. Obžalujem. Primera točno ne poznam tako, da je nesmiselno, da bi ga tudi komentiral. Ampak izkoriščam priliko, da se opravičim vse staršem za nazaj, pred tem programom, ki smo gami ustavili.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: Kazalo

Trajanje: 08:00

( )poglej

58

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2015/10/09/49c6ba29-d834-4a4c-939d-8e9b42b3539e&language=sl&topicGroupId=ebc4b54a-ea83-37dc-81d8-b5cd6367a03a&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated


Doseg:

Trajanje: 08:00

( )poglej 2 / 2

Če pogledava kako hud udarec za razvoj otroške srčne kirurgije pa bi dejansko bila JARC:ukinitev, kaj bi bilo potem s temi bolniki?

To bi bil katastrofalen udarec. Mi ne zapiramo samo otroške srčne kirurgije. Mi KLOKOČOVNIK:bi zaprli ves program invazivne diagnostike, ne invazivne diagnostike. Klinični center in zdravniki prav na otroškem programu imajo ogromno enih izkušenj tudi od prej, in tako in to je nedopustno.Mi se zavedamo naše pomanjkljivosti tega programa. Pač da nimamo kirurga 30 dni. Ampak morate razumeti, da je v Sloveniji se rodi takšnih okoli 80, ne moremo dobiti trenutno kirurga, ki bibil zadovoljen s svojim delom samo 80 otrok da bi operiral v enem letu. Takšnega ni. en bi moral našega kirurga mlajšega učit, se pravi za njega bi bilo 40 otrok.

Pa če se recimo sedaj vrnemo nazaj. Ima bom rekel smisel imeti otroško kliniko, ki ji JARC:starši popolnoma ne zaupajo? Kaj lahko iz tega dobrega pride oziroma lahko ta ugled vi popravite?

Seveda. Meni je žal, pač ti starši imajo slabo izkušnjo in jaz upam, da bo čim KLOKOČOVNIK:manj takšnih primerov, in da jaz ne bom prišel sem na televizijo in se bom moral opravičevat v teh primerih. In bomo naredili ustrezne korake skupaj z ministrstvom in zdravstvenim zavarovanjem, uvedli ta moment tudi prisotnosti staršev v določenih fazah, kjer bomo z njimi diskutirali da bo lažje, kaj se v ozadju dogaja. niso samo starši bili zmedeni v tej situaciji. V tej situaciji so bili zmedeni vsi. Tudi moji kolegi zdravniki niso vedeli več v tej zmedi kaj je prav in kaj ni pravi. A je uni program dober ali slab in tako naprej.

Navzven, vsaj odziv je bil oziroma zgledalo je tako, je bilo dovolj kaotično pa ste sposobniJARC:v samo dveh mesecih časa, kolikor ga imate, če prav razumem, od ministrstva rešiti ta problem? Kakšne konkretne ukrepe boste speljali v tem času?

Mi smo ukrepe že speljali. Mi smo bili, smo delali na osnovi tistega poročila. KLOKOČOVNIK:Imamo 33 priporočil, točk priporočila. Mi 80% teh priporočil smo že odpravili v tem letu in pol. kot sem prej omenil, smo naredili več kot 164 otrok operiranih. Se pravi sistematično gremo, tako bomo s pomočjo ministrstva in zdravstvenega zavarovanja ponovno dali poročilo kaj smo v tem letu in pol naredili, kakšni so naši rezultati, kako se bomo tega problema lotili, plus dodatno v dveh mesecih bomo sestavili novo poročilo v katerem bomo dali smernice kako bo ta program potekal v dveh letih, petih letih.

Gospod Klokočovnik hvala za vaš obisk.JARC: Hvala lepa.KLOKOČOVNIK:

Za voljo staršev in otrok upam, da vam uspe. Ja, dejstvo, otroško kirurgijo je lažje zapreti JARC:kot ji povrniti ugled. A življenje ne izbira nujno lažjih poti. Čakamo katero bo po dveh mesecih izbralo ministrstvo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: Kazalo

Trajanje: 08:00

( )poglej

59

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2015/10/09/49c6ba29-d834-4a4c-939d-8e9b42b3539e&language=sl&topicGroupId=ebc4b54a-ea83-37dc-81d8-b5cd6367a03a&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated

Documents

Zbirka medijskih objav...TV SLOVENIJA 1, 8.10.2015, DOBRO JUTRO, 7:12 KARIN SABADIN: V Delu na prvi strani izostrujejo dve informaciji, oziroma, mi jih bomo izostrili. Prva je tale