Zemlja Modri planet PTICE in MORJE · 28.11.2013 1 PTICE in MORJE Projekt SIMARINE-NATURA (LIFE10NAT/SI/141) Slana Vzpostavitev morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka

28.11.2013

1

PTICE in MORJE

Projekt

SIMARINE-NATURA

(LIFE10NAT/SI/141)

Vzpostavitev morskih območij Natura 2000 za sredozemskega

vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) v Sloveniji

SIMARINE-NATURA: Predavanje - Gimnazija Piran; Piran, 12.6.2013, Morski ekosistem , Bia Rakar

Zemlja – Modri planet

2

Slana voda -

oceani, morja Sladka

voda

Kopno

SIMARINE-NATURA: Predavanje - Gimnazija Piran; Piran, 12.6.2013: Morski ekosistem , Bia Rakar

MORJE

3


Vir: http://www2.pef.uni-lj.si

MORJE

4

PRŠNI PAS (supralitoral)

Nizka nizka voda

Srednja voda

Nizka visoka voda

Visoka visoka voda

Pas b

ibav

ice -

pas p

lim

e in

oseke

(ME

DIO

LIT

OR

AL

ali

EU

LIT

OR

AL

)


Vir: http://www.jochemnet.de

Pršni pas (SUPRALITORAL)

Del obale, ki ga morje nikoli

ne zalije

Slano?! Zakaj?

Cianobakterije

Halofiti ali slanoljubne rastline

(slanuše)!!!

5



6

Morski koprc (Critmum maritimum) avtor: Júlio Reis

Morski oman (Inula crithmoides)

Sinjezeleni členkar (Arthrocnemum fruticosum) Ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium)


Vir: http://crdp.ac-besancon.fr

28.11.2013

2

7

Pobrežna mokrica (Ligia italica) avtorji: Fabio Russo, Emanuele Biggi, Stefano Guerrieri

Breženka (Littorina neritoides) Vir: http://www2.pef.uni-lj.si

Kaj pa živali?


Pas bibavice (MEDIOLITORAL)

Kjer se konča morje in se začne

kopno

Plimovanje (razlika plima-oseka pri nas!?

Imerzija in emerzija

Spremenljive razmere!?

Pritrjeni organizmi!?

8



9

Jadranski bračič , avtor: Marjan Richter

Latvica (Patella sp.) www.flickr.com, avtor :dpcilia

Morski želodki (vitičnjak –

Chthamalus stellatusi) in klapavice

(Mytilus galloprovincialis)

Rdeča morska vetrnica vir: www2.pef.uni-lj.si

Marogasta rakovica , avtor: George Chernilevsky

Babica sprehajalka, avtor: Steve Trewhella


Pegavka (Monodonta turbinata)

Obrežje (INFRALITORAL)

Pravi morski organizmi

Najugodnejše razmere –

najgosteje naseljeno!?

R biomasa presega Ž!?

Gosta naselja alg - FITAL

Morske cvetnice Morski

„travniki“

10



11

Prava morska trava (Zostera marina), vir: http://www.ceoe.udel.edu

Leščur (Pinna nobilis), avtor: Nicola

Silvestris, Vir: http://www.permesola.com/bisso-

chiara-vigo

Kačjerep

In kaj se „skriva“ v morskih

travnikih?

Žagasta kozica, avtor: Eric Cardoso Veliki morski zajček,

avtor: Roberto Pillon

• mnoge sesilne Ž in R vrste - epibionti (manjše alge, mahovnjaki, trdožinjaki, plaščarji, spužve, …)

• Kozice, morski konjički, šila, mnoge

druge vrste rib,….

• Bogata favna v sedimentu med

koreninami (leščur,…) Pritrjanje (epibionti):

školjk,

črvov cevkarjev, spužv, mahovnjakov,…

Rdeče in rjave alge,

trdoživnjaki, mahovnjaki,

kozolnjaki,..

SIMARINE-NATURA: Predavanje - Gimnazija Piran; Piran, 12.6.2013: Morski ekosistem , Bia Rakar 12

Kačjerep Morski ježek

Žveplenjača, avtor: Yoruno (http://commons.wikimedia.org

Morska žogica, vir: http://www.panoramio.com

Bodičasti volek, vir: http://msn.visitmuve.it

Oranžasta morska zvezda


28.11.2013

3

13

Žveplenjača


Avtor: Marko Gasparič, vir: http://www.pticica.com, in http://www.panoramio.com

14

Suberites domuncula+ Paguristes eremita vir: http://www.blueanimalbio.com

SIMBIOZA - Mutualizem +/+

Pagurus prideauxi +

Adamsia carciniopados Vir: http://oceana.org

Čistilna kozica in murena

Priskledništvo

ali Komenzalizem

+/0

PROSTORSKI

KOMENZALIZEM

Leščurjeva kozica –

v plaščni votlini velikih

leščurjev, Avtor: Jordi Regas

PARAZITIZEM

+/-

Morske uši so zunanji

paraziti na ribah

Izopodni rak (Anilocra physodes) Vir: Notte e Sale


15

Inčun

Igla

Navadna sipa

PLENILSTVO +/-


http://www.anderssalesjo.com

Odprto morje

16

Navadna pliskavka

Mesečinka

Iskrnica (Noctiluca miliaris) vir: http://www.microscopy-uk.org.uk/


Avtor: Phil Hart

Morski klobuk, vir: www.primorske.si

Avtor: Emanuele Ferraro

Kaj pa PTICE morskega okolja pri nas?

17

Vrste, ki so v celoti ali delno vezane na morsko okolje:

• skupaj 33 vrst (53 v EU)

• redno 23 vrst


Kaj pa PTICE morskega okolja pri nas?

18

• Rdečegrli slapnik

• Polarni slapnik

• Ledni slapnik • Sredozemski viharnik

• Strmoglavec

• Vranjek • Rjavka • Beloliska

• Ozkokljuni liskonožec • Mali galeb

• Črnoglavi galeb

• Zalivski galeb

• Rjavi galeb

• Sivi galeb

• Kaspijska čigra • Črnonoga čigra

• Kričava čigra

• Črna raca

• Bodičasta govnačka • Dolgorepa govnačka

• Velika govnačka

• Srebrni galeb

• Veliki galeb • Triprsti galeb

• Pritlikavi kormoran

• Plamenec

• Ribji orel • Sredozemski sokol

• Bengalska čigra

• Rožnati pelikan

• Sredozemski galeb

• Ledni viharnik • Tenkokljuni škurh

• Rumenonogi galeb


28.11.2013

4

19

Polarni slapnik Vranjek, avtor: Tone Trebar Rjavka

Črnoglavi galeb Navadna čigra

Srednji žagar

Rumenonogi galeb


Vranjek, avtor: Tone Trebar

OSEBNA IZKAZNICA

20

Sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii )

družina kormoranov (Phalacrocoracidae)

Sredozemsko in Črno morje

morska ptica

gnezdi na mirnih skalnatih obalah in otokih (Brioni)

Selitev po gnezditvi – jadranska populacija v severni Jadran

Značilen je let nizko nad vodo in potapljanje z skokom naprej

Ekstremni potapljači: 20 – 40 m v globino (max 80 m), do 2 min

Sredozemskega vranjeka v notranjosti Slovenije nikoli ne bomo videli.

Od sorodne vrste, velikega kormorana (Phalacrocorax carbo), ki ga pri nas srečujemo pozimi in predvsem na celinskih vodah, se loči po velikosti, saj je manjši. Ima tanjši kljun in bolj pokončno čelo


Foto: Iztok Škornik, Franco Picucci , viri: http://www.migratoria.it

21


Avtor: Aris Christidis

Vir: http://www.pbase.com

Avtor: Kajetan Kravos

Avtor: Tone Trebar

Avtor: Tony Bomford

Avtor: Jouan Rius

22

Možnost zamenjave

Vranjek Kormoran Pritlikavi kormoran

SIMARINE-NATURA: Predavanje Gim Koper, Koper: 8.4.3.2013, Morski ekosistem – Ptice in Morje

Foto: Iztok Škornik

23

Starostno razlikovanje

Prvoletni osebek Drugoletni osebek Tretjeletni osebek Štiri in večletni osebek



24

REDKA MORSKA PTICA Čeprav natančno število gnezdečih vranjekov ni znano (manj kot 10.000 parov), je

populacija vranjekov v Sredozemlju in ob Črnem morju ogrožena, vrsta pa je zaradi

svoje omejene razširjenosti ter relativno majhne in upadajoče populacije uvrščena

med prednostne vrste za varstvo.

Podvrsta je uvrščena v Prilogo 1 Direktive o pticah, kar pomeni, da so države članice

dolžne sprejeti posebne ukrepe za njeno ohranitev.

Eden temeljnih ukrepov je vzpostavitev območij, pomembnih za njeno varstvo, to je

območij Natura 2000.



28.11.2013

5

25


Avtor: John Sparks

Avtor: Graham Wren Vir:http://irishwildlifephotography

.blogspot.com

26

Največja gnezdišča vranjekov so v

Kvarneru in na Brijonih, z največjim

znanim gnezdiščem v Dalmaciji na Silbanskih grebenih (Zadar), kjer gnezdi

tudi do 200 in več parov. Na jugu

Jadrana gnezdijo na otoku Lastovo.

SIMARINE-NATURA: Predavanje OŠ Lucija, podružnična šola Strunjan: 15.3.2013, Morski ekosistem

27

Gnezdi pozimi Gnezdišča v Dalmaciji, pognezditvena prenočišča pa v severnem Jadranu.

Gnezdišča so na odmaknjenih in mirnih skalnih obrežjih in otočkih (1600 - 2000 parov).

Gnezdijo v ohlapnih kolonijah v zavetju skal ali grmovja nekaj metrov nad morsko gladino.

Gnezdo : rastlinski material, pogosto za več sezon

Jajca ležejo med novembrom in marcem.

V leglu 3 jajca, valjenje - 30 dni.

Mladiči zapustijo gnezdo po približno 53 dneh.



28

Severni Jadran – pogrnjena miza Sredozemski vranjek je izključno ribojeda ptica.

Plitvo morje severnega Jadrana, bogato z ribami, je zanje zelo ugodno za prehranjevanje.

Najpogosteje lovijo pri dnu morja, zato pri lovu v plitvem morju severnega Jadrana porabijo manj

energije kakor v globljem morju, kakršno obdaja njihova gnezdišča južneje v Jadranu.

Prehranjujejo se zlasti z gospodarsko nepomembnimi pridnenimi vrstami rib.

Dnevna potreba odraslega osebka po hrani je okoli 390 g rib.



29

Poletni in jesenski gost v Slovenskem morju

Čeprav se na morju posamič pojavlja čez vse leto, se njihovo število poveča takoj po gnezditvi v

Dalmaciji.

Prvi k nam priletijo že junija, najštevilčnejši pa so konec julija in v začetku avgusta.

Še pred desetletjem je veljal za rednega, vendar maloštevilnega zimskega gosta in občasnega

prezimovalca.

0

50

100

150

200

250

300

350

400

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

N

SIMARINE-NATURA: Predavanje - Gimnazija Piran; Piran, 12.6.2013: Morski ekosistem , Bia Rakar 30

Poletni in jesenski gost v Slovenskem morju

Na morskem obrežju je celoletna vrsta, ki pa v Sloveniji ne gnezdi.

Za Poleg školjčišča pred Sečoveljskimi solinami so za vranjeka v pognezditvenem

obdobju pomembna prenočišča tudi školjčišča v Strunjanu, na Debelem Rtiču, v

Miljah pri Trstu (Punta Sottile), med Miramarom in Devinom ter izliv reke Soče.

Podnevi se razpršijo po odprtem morju, kjer se prehranjujejo. Njihove dnevne

poti in pomembna območja prehranjevališč niso povsem jasne.

Na območju Tržaškega zaliva se v pognezditvenem območju pojavljajo vranjeki s

Hrvaške, kar je bilo dokazano z uporabo barvnih obročkov.

Brijonskih otokov, 13% z arhipelaga Silbanski Grebeni, 10% jih je bilo s Kvarnerskega

arhipelaga, 16% pa jih je prihajalo iz drugih lokalitet.


28.11.2013

6

31

Ogroženost in prihodnost Podatki o opazovanjih obročkanih vranjekov kažejo, da se ti v svojih počivališčih zadržujejo dlje časa in da

so jim večinoma zvesti, saj se ptice več let zapored vračajo v ista pognezditvena prenočišča, kjer nekatere ostanejo tudi pozimi. Osebki, ki so bili opaženi na različnih lokacijah, so izjema in se pojavljajo naključno.

Sredozemski vranjek je ogrožen zaradi več dejavnikov, za katere pa ni vselej znano, kako močan je njihov vpliv.

To so motnje s strani človeka, zlasti na gnezdiščih,

• onesnaževanje morja z nafto,

• izguba habitata,

• nenameren ulov,

• prekomeren ribolov,

• plenjenje s strani zanesenih plenilcev,

• kemično onesnaževanje,

• kompeticija z drugimi vrstami in

• nelegalen lov.

Nekateri od teh dejavnikov so potencialno ogrožajoči tudi za sredozemske vranjeke na

letovanju v slovenskem morju. Sredozemski vranjek v slovenskem morju ni deležen nikakršne zaščite.


Avtor: David Woodfall Avtor: Tihomir Makovec, vir:

http://www.mbss.org

Avtor: Andy Hay

Projekt Simarine-Natura

Identifikacija in razglasitev morskih območij IBA in Natura

2000 za sredozemskega vranjeka v Sloveniji

Izdelava protokola za ravnanje s prizadetimi pticami v

primeru izlitja nafte v slovensko morje

foto: T. Trebar foto: B. Rakar foto: F. Larson, Chronicle

Raziskave Monitoring vranjekov in drugih morskih ptic na morju po

metodi ESAS

foto: A. Medved avtorica: U. Koce

Raziskave Telemetrija vranjekov – GPS sledilne naprave

foto: M. Basso avtorica: U. Koce

Raziskave Monitoring vranjekov na prenočiščih

avtorica: U. Koce avtorica: U. Koce

Raziskave Analiza prehrane vranjeka (izbljuvki)

foto: S. Guerrieri foto: U. Koce

28.11.2013

7

37


Hvala za pozornost!

Documents

Zemlja Modri planet PTICE in MORJE · 28.11.2013 1 PTICE in MORJE Projekt SIMARINE-NATURA (LIFE10NAT/SI/141) Slana Vzpostavitev morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka