Samo B., SOFZGODOVINA-francoska revolucija, ZEMLJEVIDI - KAJ JE
POD AVS IN ZNOTRAJ CESARSTVA, osvojitve, odvisne drave , zavezniki,
zemljevid A-O Marionetna ali odvisna drava, francosko cesarstvo,
zavezniki
AVSTRO-OGRSKA
1
Samo B., SOF
SLIKE Napoleon, v ub.: Eiffelov stolp (str. 17), Lumire
(snemalni, kopirni in projicirni aparat str. 10), mesto in poloaj
delavstva (str. 17), izumi (str. 10) VPRAANJA 1.Natej vzroke in
povod za francosko revolucijo Zaetek revolucije leta 1789. Vzroki
zanjo: Nesposoben vladar Ludvik XVI, nima otrok Upor plemstva
Finanna kriza - bankrot Izguba kolonij v Kanadi Nezadovoljstvo pred
revolucijo 3 leta zapovrstjo slaba letina Povod revolucije: Kralj
si ne upa obdaviti plemstvo. Sklie generalne stanove (prvi po 175
letih). Kralj predlaga glasovanje po stanovih, tretji stan pa po
tevilu poslancev. Kralj se umakne in ne ve kaj storiti. Del
duhovine in plemstva stopi na stran 3. Stanu. Tretji stan se noe
raziti, dokler se ne napie ustava (=temeljni zakon). Razmerja med
sloji: duhovina in plemstvo predstavljata 2% prebivalstva, tretji
stan pa 98% (edini plaujejo davke).
Razdeljeno meanstvo: -irondisti predlagajo ustavno monarhijo
(kralj, sodie, parlament)-imajo podporo bogatih -jakobinci za
republiko imajo podporo revnejih - sankiloti za pravice nijega
meanstva (socialna drava) obrtniki, trgovci PRVA STOPNJA REVOLUCIJE
(1789-91) Predstavniki 3. stanu se okliejo za narodno skupino
(sprejemali zakone, ustava). 14. Julija 1789 napadejo Bastiljo
(zapor za politine zapornike). Narodna skupina uvede spremembe:
-odpravijo plemike nazive, privilegije plemstva in duhovine
(izgubijo mo) -razlastili so Cerkev (dravna last) -duhovniki
postanejo dravni uradniki -uvedejo civilne poroke, olstvo postane
javna stvar - avgusta 1789 sprejmejo Deklaracijo o pravicah loveka
in dravljana (geslo revolucije: svoboda, enakost, bratstvo) -1791
je sprejeta ustava (Francija postane ustavna monarhija) - Kralj ima
ibko izvrno oblast. Zakonodajno oblast ima skupina narodnih
predstavnikov, ki so jih volili s CENZUSNO VOLILNO PRAVICO (glede
na premoenje?). Uvedena je porota. * francoske revolucionarje je
zajel strah pred zaroto plemstva, krepilo se je nezaupanje, nadzori
ljudi, aretacije * plemii so pobegnili v tujino, s seboj odpeljali
premoenje in zaeli delovati proti revoluciji (povezali so se s
tujimi dravami)
2
Samo B., SOF
DRUGA STOPNJA REVOLUCIJE-RADIKALIZACIJA (1792) Pride do
zaostritev razmer ljudstvo je brez vpliva (cenzus!), nezadovoljno,
meanstvo vse bolj razdeljeno. Kralj zbei, ujamejo ga in aretirajo
(veleizdaja). Drave okrog Francije se zanejo pripravljati na napad
Francije. Aprila l. 1792 napadejo Pariz. Zbere se mnoica za
ustanovitev NARODNE GARDE (moki se javljajo za vojsko, ustavijo
nevarno koalicijo). V tem asu mladi sposobni vojaki hitro
napredujejo tudi Napoleon. Ker se jim zdi nevaren, ga poljejo v
Egipt. * razpisane nove volitve, na podlagi splone volilne pravice
* 21. septembra 1792 se je sestal novo izvoljeni Konvent in
razglasil Francijo za republiko TRETJA STOPNJA-OBDOBJE
TERORJA-JAKOBINSKE DIKTATURE (1793-94) as porazov francoske vojske.
Kralja januarja 1793 jakobinci usmrtijo zaradi izdajstva. Francija
je republika. Sprejeti so revolucionarni ukrepi: -vsak vojni
dobikar in vsak, ki je proti republiki, je bil usmren -doloijo
maksimum cen -uvedejo revolucionarni koledar -ukinejo katolicizem
-podravijo cerkveno last -uvedejo desetiki sistem Francija je v
vojni s tujimi dravami (Avstrija, Prusija, Nizozemska, Velika
Britanija, vedska, Sardinija, Portugalska in Papeka drava).
Robespierre-najbolj krut v obraunavanju z nasprotniki, na koncu
tudi njega obglavijo (27. Jul. 1794, revolucija re svoje otroke -
razcep med jakobinci) Konec 1794/za. 95 konec revolucije in obdobje
DIREKTORIJA (buroazija). Izberejo 5 lanov direktorija (izvrna
oblast), ukvarjajo se s pomanjkanjem denarja, zatrejo revolucijo,
sodelujejo z monarhisti, Francija dobi novo ustavo. 1799 Napoleon
izvede dravni udar.
1.Primerjaj vse ureditve v Franciji v 18. StoletjuAbsolutna
monarhija-absolutist odloa o vsem, nad njim je le Bog Ustavna
monarhija-po revoluciji, kralj dobi vlogo predsednika, 3 veje
oblasti (sodna, izvrna, zakonodajna) Republika- 1792 obsodijo
kralja, na elu je neke vrste predsednik, 3 veje oblasti 5-lanski
konvent (direktorij?) ukine pridobitve revolucije, vlada sam
(diktatura?) 1.Opii jakobinsko diktaturo Glej OBDOBJE JAKOBINSKE
DIKTATURE zgoraj
3
Samo B., SOF
2.Kaj je ogroalo francosko revolucijo? Nevarnost iz tujine (s
katero se povezujejo plemii, ki pobegnejo iz Francije),
razdeljenost meanstva (irondisti in jakobinci) 3.Pomen francoske
revolucije irijo se razsvetljenske ideje o osnovnih lovekovih
pravicah z Deklaracijo postavijo temelj ustave demokratine drave
(svoboda govora, tiska, loveke vesti, enakost pred zakoni, svoboda
posameznika - svoboda vsakega se kona pri svobodi drugega); nov tip
oblasti-republika,, poenotijo mere in utei; sekularizacija-loitev
drave in Cerkve (npr. ola ni ve cerkvena stvar) negativne
posledice: pomanjkanje, poveano tevilo reveev, gospodarsko
nazadovanje; ideje o enakosti, svobodi, niso uresniene. 4.Kako je
Napoleonu uspelo priti na oblast? Kljub temu da ni bil iz
aristokratske druine je priel na oblast, ker je bil to as nemirov,
bil je uspeen vojskovodja, sposoben; vojna Francije s tujino;
podpora bogatih 1799 Napoleon izvede dravni udar, postane prvi
konzul za 10 let, 1802 se razglasi za dosmrtnega konzula. 1801
sklene konkordat s papeem, 1804 se okrona za cesarja (v smislu
rimskega cesarja imperatorja in ne zaitnika katolicizma).
Napoleonov zakonik 1804 (loitev Cerkve in drave, pravna enakost,
osebna svoboda, svoboda veroizpovedi, priznavanje zasebne
lastnine); 1809 ustanovi Ilirske province z glavnim mestom
Ljubljano Avstrijo odree od morja (do 1813). 1812 napade Rusijo
Rusi se umikajo (taktika pogane zemlje, zastrupljajo vodnjake),
vkoraka v prazno Moskvo, francoska vojska doivi hude izgube zaradi
zime. Glej e Padec Napoleona. Nain vladanja Bonapartizem (prehodna
oblika vladavine, ki nastopi ob prehodu politine ureditve iz
fevdalizma v nov sistem na primer republiko) s plebisciti zakriva
diktaturo in daje videz demokracije. A v resnici ni bilo politine
svobode in demokracije nadzoroval je nasprotnike reima, zapiral in
likvidiral brez sodne obravnave (v nasprotju z zakonikom), zaostril
cenzuro tiska. 5.Napoleonov pohod v Rusijo 1812 napade Rusijo Rusi
se umikajo (taktika pogane zemlje, zastrupljajo vodnjake),
septembra 1812 vkoraka v prazno Moskvo, francoska vojska doivi hude
izgube zaradi zime. 6.Pomen Napoleonovega zakonika Upoteva naela
revolucije - loitev Cerkve in drave, pravna enakost, osebna
svoboda, svoboda veroizpovedi, priznavanje in nedotakljivost
zasebne lastnine, odprava fevdalnih pravic, 7.Padec Napoleona
Leipzig (1813) izgubi BITKO NARODOV. Izguba ozemelj (panija,
Italijansko kraljestvo, osvoboditev Nizozemske in Nemije). V Parizu
spet na prestolu Burboni - Ludvik XVIII (monarhija). Napoleon je
izgnan na Elbo. S PARIKIM MIROM l. 1814 Francija ohrani meje iz
leta 1792. Leta 1815 Napoleon zbei z Elbe STODNEVNA VLADA. Ponovno
doivi poraz pri Waterlooju (1815). Zaprejo ga na otok Svete Helene,
kjer umre leta 1821.
4
Samo B., SOF
8.Kdo omogoi Napoleonov vzpon? Ima podporo bogatih v zameno za
lastninske pravice (kar so dobili oz. nakradli med revolucijo, jim
nedotakljivo pripada). 9.Napoleonov odnos do Cerkve S Cerkvijo
sklene konkordat v zameno za priznanje katolicizma v Franciji se
Cerkev odree lastnini. V Franciji drugae velja verska svoboda.
10.Pomen dunajskega kongresa (1815/16)Francija ohrani meje iz
leta 1792 Legitimizem (kralj ima nedotakljivo pravico do prestola
ne glede na vse Ferdinand Dobrotljivi) Sveta aliansa ali sveta
zveza skupna uporaba vojakih sredstev proti revolucionarnim in
nacionalnim idejam (najprej Rusija, Avstrija, Prusija) 1821
Ljubljanski kongres drugi od treh kongresov Svete zveze Ozemeljske
spremembe: oNemka zveza (39 nemkih dravic z Avstrijo na elu,
vkljueno slovensko ozemlje brez Beneke Slovenije, Beneke Istre,
Prekmurja in Porabja). oItalijanske kneevine oRusija dobi Poljsko z
Varavo in Finsko ovedska dobi Norveko oPrusija (del nemke zveze)
dobi Sako in Prenje Posledice: oKrepitev starega politinega reima
oNadzor nad politikami v dravah oZatiranje narodnih in
protifevdalnih uporov omejena je pravica govora.
Aliansa je razpadla leta 1830 zaradi notranjih sporov. Usodni
spor je bilo nasprotovanje
avstrijskega kanclerja kneza Metternicha ustanovitvi neodvisne
Grije (Metternichov in Bachov absolutizem tudi pri nas) Sveti
aliansi se prikljuijo druge evropske drave. Izjeme: Osmansko
cesarstvo, Anglija in Papeka drava. prepoveduje nacionalne ideje,
pisanje o lovekovih pravicah in podobno tematiko =
legitmizem???
1.Kako legitimizem (?) vpliva na knjievnost tistega asa?To je as
romantike, ko pesniki in drugi avtorji vkljuujejo nacionalne ideje
v svoje pesmi (Preeren politini program v Zdravljici, Krstu pri
Savici) ta tematika prepovedana.
2.DRUGA INDUSTRIJSKA/znanstvena REVOLUCIJA Doseki na podroju
medicine: pasterizacija, dezinfekcija in cepivo proti steklini
(LouisPasteur), odkritje bacila tuberkuloze in antraksa,
povzroiteljev kolere, zdravljenje s kininom (Robert Koch), zdravilo
proti sifilisu (Paul Ehrlich), prva antiseptina operacija (Lister),
aspirin (Hoffman), higiena, pisava za slepe (Louis Braille),
rentgenski arki ( W. C. Rntgen), Kako razvoj v medicini vpliva na
drubo takratnega sveta: Poveujejo pomen higiene v bolninicah,
razkuevanje znievanje smrtnosti; povea se izobraenost zdravnikov?
Kaj je pasterizacija, kdo je razvil ta postopek: Pasterizacija
(Louis Pasteur) je postopek toplotne obdelave ivila, s katerim
zmanjamo tevilo mikroorganizmov, ki bi lahko povzroili bolezen,
kvarjenje ali celo nezaeleno fermentacijo ivila. Za kaj se
uporablja veplena kislina: v anorganski, organski, ivilsko
predelovalni, farmacevtski, kovinsko predelovalni industriji Kako
je Darwin vplival s svojo teorijo na metodologijo drugih
znanstvenih ved: Spremenil je predstavo o nespremenljivosti vrst in
loveka. Vse vrste imajo skupen izvor,
5
Samo B., SOFele potem so se zaele spreminjati in razlikovati,
boj za obstanek. Verniki obsojajo teorijo kot ateizem, tudi drugi
jo kritizirajo. Teorija vseeno vplivala na tedanjo biologijo,
humanistine vede in ekonomijo. Pri znanstvenih pojavih zanejo
uporabljati pojasnjevalne modele, zgrajene po naelu izbora,
preivetja najkoristnejega, najmonejega, najbolj prilagojenega.
Vpliva tudi na ideje nacizma in faizma, Kakne posledice ima
odkritje Mendla na nadaljnji razvoj loveke zgodovine: delal je
poskuse s krianjem in razplojevanjem graha, odkril dominikalne in
recesivne gene postavil je temelje genteike. Natej konstrukcijske
novosti v asu druge industrijske revolucije: novi materiali (elezo,
jeklo, lahko opeka, debelo steklo), elezniki predori, elezni,
visei, dvini mostovi, prekopi (Sueki, Korintski,), pasae-palae iz
eleza in stekla Kip svobode, Eifflov stolp (dokaz napredka
gradbenitva in industrije), Opii vlogo svetovnih razstav za
gospodarstvo: prikaz izdelkov in naprav 1.Razvoj drav katere drave
nastanejo v 1. polovici 19. stoletja?
V Latinski Ameriki se drave osamosvojijo izpod
pansko-portugalske nadoblasti
Grija (prej pod Turki), Belgija, rna Gora, Srbija, Italija
Avstro-Ogrska Avstrija izgubi vojno proti Prusiji in zato mora
cesar popustiti Madarom. 1867 cesar uvede dualizem (zdrueni dve
enakovredni dravi)- skupni vladar, denar, zunanjo politiko in
vojsko; vsaka ima svoj deelni zbor in zakone; med njim je carina.
Rusija iri se proti jugu in postane najveja drava ZDA kupijo
Aljasko od Rusije 1.JAPONSKA Z LISTA
7. Stol. po Kitajskem zgledu se Japonska preoblikuje v
centralistino uradniko dravoZmanjanje moi cesarja 12. Stol. prvi
samuraj Minamoto (japonski astni naslov in vojaki in neke vrste
general); centralna oblast razpade, boj med generali in fevdalnimi
gospodi 14. Do 16. Stol. dravljanske vojne 16. Stol.
pokristjanjevanje 17. Stol. izgon Evropejcev Japonska je tako loena
od sveta 19. Stol. ZDA prisili Japonce v trgovanje razdeljenost
Japoncev dravljanska vojna 1904-05 vojna z Rusi 1910 Japonska
zavlada Koreji, dobi Mandurijo 1. svetovna vojna na strani atantnih
sil (proti Nemiji) 2. Svetovna vojna na strani Nemije; zasede
Kitajsko, JV Azijo); 1941 napad na Pearl Harbour VEROVANJE: So
dvoverci INDOIZEM-vera v naravne sile, aenje prednikov BUDIZEM-v 6.
Stol raziril KRANSTVO-misijonarji v 16. Stol.
19. Stol. oblast spet cesar, Tokio prestolnica; vojska prevzame
vojaki kodeks samurajev
1.DELAVSKA GIBANJA (Poloaj, bistvene znailnosti, smeri gibanja)Z
industrijsko revolucijo pride do rasti delavstva. Zaradi
nezadovoljstva (dolg delovni as 14 do 16 ur, slabe bivalne in
higienske razmere, nimajo socialnega, zdravstvenega, pokojninskega,
invalidnega zavarovanja) se pojavijo delavska gibanja: Ludizem-
Anglija, razbijanje strojev, 1810
artistino gibanje dosee zakon o 10-urnem delavniku, omejevanju
dela otrok Anarhizem vsaka lastnina, ki ne temelji na delu, je
tatvina; druba brez oblasti Utopini socializem Znanstveni
socializem Marx, Engels: Komunistini manifest (pot revolucije -
nasilje,brezrazredna druba-komunizem) Kranskosocialno gibanje -
kmetje
6
Samo B., SOF
Sindikati ustanovijo Prvo Internacionalo (mednarodno zdruenje
delavcev), potem e Drugo Internacionalo (osemurni delavnik, zaitni
zakon - bolezensko in starostno zavarovanje, varstvo pri delu;
najveji vpliv Nemka socialdemokratska stranka)
7
