Živilska šola, Ižanska cesta 10, 1000 L jubl an Jean, G.: Govorica znakov: pisava in njena dvojnica. Ljubljana, DZS, 1997, str. 34. Navodila za pisanje projektne naloge 3 UVOD Pisanje

Navodila za pisanje projektne naloge

24

1

-

NAVODILA ZA PISANJE

PROJEKTNE NALOGE

PODATKI O PROJEKTNI NALOGI

Ime in priimek kandidatke/kandidata: ___________________________________________

Program in oddelek: ___________________________________________________

Naslov naloge: __________________________________________________________

Mentor: __________________________________________________________

Ljubljana, september 2012

BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA

Živilska šola, Ižanska cesta 10, 1000 L j u b l j a n a

tajništvo 01/28 07 610 fax 01/28 07 620 Internet : http://www.bic-lj.s/zs.htm e-mail: [email protected]

Transakcijski račun 01100-6030699941 ; davčna številka 95277145


2

KAZALO

UVOD ................................................................................................................... 3

1 ZBIRANJE GRADIVA IN PISANJE OSNUTKA .................................................. 3

1.1 Izbira teme .................................................................................................. 3

1.2 Zbiranje gradiva .......................................................................................... 3

2 PRIPRAVA OSNUTKA ................................................................................... 3

3 VSEBINA IN OBSEG NALOGE........................................................................ 4

3.1 Deli raziskovalne in projektne naloge ......................................................... 4

3.2 Projektna naloga ......................................................................................... 4 3.3.1 USTNO POROČANJE ............................................................................ 6

4 SODELOVANJE KANDIDATA Z MENTORJEM................................................. 7

4.1 OBLIKE IN NAČINI OCENJEVANJA ................................................................ 8 4.1.1 Utemeljitev ocene .............................................................................. 9

5 OBLIKOVANJE NALOGE ............................................................................. 11

5.1 CITIRANJE ................................................................................................. 11 5.1.1 Citiranje na koncu naloge v seznamu literature ................................. 11 5.1.2 Citiranje znotraj besedila .................................................................. 11

5.2 PRIMER NASLOVNICE ................................................................................ 12 5.2.1 Primer naslovnice za projektno nalogo ............................................. 12

5.3 TIPKANJE NALOG ...................................................................................... 13

6 NEKAJ POMEMBNIH NASVETOV ............................................................... 14

6.1 SLOVARČEK BESED .................................................................................... 14 7. LITERATURA………………………………………………………………………………………………..17 8. TEHNIČNA NAVODILA ZA PISANJE……………………..…………………………………………19 8.1 NASLOVNA STRAN NALOGE………….……………………………………………………………20 8.2 NAVAJANJE LITERATURE………….………………………………………………………………..21 8.3 SLIKOVNO GRADIVO………………………………………………………………………………….23


23

Primer A2:

V Sloveniji do začetka 20. stoletja ni bilo enotnih predpisov o tehničnih pregledih vozil. Šele leta 1905 je stopil v veljavo zakon, ki je od lastnikov avtomobilov in motornih koles zahteval, da svoja vozila registrirajo. V dveh letih so v Ljubljani registrirali 8 avtomobilov in 22 motornih koles, leta 1909 pa je registrirala avto tudi prva ženska. »Prva lastnica avtomobila v Ljubljani in verjetno tudi na Kranjskem je bila Elizabeta pl. Schmerl, žena dvornega svetnika, stanujoča na Dunajski 17, ki je 1. septembra 1909 od depozitarja Frana Petriča kupila avtomobil opel darracq.« 1____________________________________ 1Browinsky, B.: Kako so konjske moči izpodrinile konje. Ljubljana, Tehniški muzej Slovenije, 2005, str. 69.

Primer B1:

Med neštetimi in raznovrstnimi govoricami gibov je tudi vsem znan jezik gluhonemih – govorica rok. Je skladna celota, ki dokazuje, da je »jezik mogoče zgraditi zgolj iz znakov s kretnjami in mimiko; lahko ima svojo skladnjo, besedišče in celo stilistiko.« (Jean, 1997, str. 8)

Primer B2:

Leta 1912 je časopis Slovenski narod objavil prvi članek o prometni nesreči na slovenskih cestah, v kateri je umrlo 14-letno dekle. Tako v tem primeru kot tudi drugih nesrečah s smrtnim izidom pri voznikih in potnikih iz tistega obdobja je bil pogost vzrok hudih poškodb udarec z glavo. Zaradi »odprte karoserije brez vrat ali pa so bila ta nizka, so tako voznik kot potniki ob nesrečah hitro padli iz avta«. (Brovinsky, 2005, str. 87)

OPOMBE

Vsebina opomb se ne nanaša le na citate (navedba o viru citata v opombi). Z opombami pogosto tudi pojasnimo del teksta, npr. razložimo v besedilu uporabljeno tujko, podamo nekaj dodatnih informacij, ki za razumevanje osnovnega besedila niso nujno potrebne ipd. Tudi te opombe so oštevilčene, pišemo jih kot sprotne opombe pod črto.

Primer 1:

Za človeka značilni gibi z določenim pomenom so postali znaki1, ti in so še vedno dopolnilo govorjenega jezika. 1____________________________________ 1 Znak je definiran kot neka zaznavna danost, ki je nosilec informacije. Znak posreduje njemu pripisan pomen, npr.: dim je znak za ogenj. Za uporabo znaka pri sporazumevanju je potreben dogovor med sporočevalcem in naslovnikom; oba morata poznati njegov pomenski obseg.

Primer 2:

Leta 1911 so v kranjskem popisu avtomobilov in motorjev omenjeni tudi prvi tovornjaki na Slovenskem. Tega leta sta imeli po en tovornjak okrajni glavarstvi Kranj in Ljubljana ter dva tovornjaka okrajno glavarstvo v Postojni. 1_____________________________________ 1Okrajno glavarstvo je bila upravna enota v Avstro-Ogrski.


22

SLIKOVNO GRADIVO V NALOGI

Projektna naloga je pogosto opremljena s slikami, grafikoni ali tabelami. Slike, tabele in grafikoni so sredinsko poravnani, pod njimi je njihov opis ter vir, od koder smo povzeli gradivo. Slike, tabele in grafikoni so oštevilčeni. Če vir ni naveden, je slika, grafikon ali tabela delo avtorja seminarske naloge.

Slika 1: Tehtanje na analizni tehtnici(Vir: lasten vir, 2009)

CITIRANJE - SKLICEVANJE NA VIRE

Citiranje je dobesedno navajanje (prepisovanje) iz literature in drugih virov. Kadar citiramo, moramo biti pazljivi in natančni. Citat moramo označiti z narekovaji » « in ležečimi črkami. Vir citata moramo označiti z opombo, ki je lahko pod črto (A) ali takoj za citatom v oklepaju (B). Citirane vire navedemo tudi v seznamu uporabljane literature in virov, ki zajema poleg citiranih del tudi vso drugo uporabljeno literaturo.

Primer A1:

Govorica telesa je prvotni jezik sporazumevanja med ljudmi. Mesto besed v govorici telesa zasedata drža in gib. Drža je »način, kako držiš svoje telo; sovražna, prijateljska, zaljubljena, zadržana, brezbrižna … drža se najpogosteje izraža s premiki, ki kažejo psihična stanja ali značajske značilnosti.« 1___________________________________ 1 Jean, G.: Govorica znakov: pisava in njena dvojnica. Ljubljana, DZS, 1997, str. 34.


3

UVOD

Pisanje raziskovalne ali projektne naloge je priprava za poznejšo izdelavo diplomske naloge in predstavlja dijakovo prvo obsežnejše samostojno ter ustvarjalno delo. Vse so lahko empirične ali teoretične, nastajajo pa ob prebiranju strokovne literature.

Za teoretično izdelano nalogo iščemo informacije predvsem v literaturi. V tem primeru potrebujemo več strokovnega gradiva, iz katerega izpisujemo citate, pišemo povzetke in primerjamo ugotovitve različnih avtorjev. Kolikor temelji naloga na izsledkih praktičnega dela, so teoretične informacije le osnova za zbiranje preostalih podatkov. Empirični podatki so zbrani na manjšem ne reprezentativnem vzorcu, zato jih ne smemo posploševati. Dobimo jih s pomočjo ankete, vprašalnika ipd.

Pri pisanju se moramo vedno zavedati, da je naloga namenjena nekomu drugemu in ne nam, zato mora biti napisana razumljivo in jasno.

1 ZBIRANJE GRADIVA IN PISANJE OSNUTKA

1.1 Izbira teme

Najprej moramo izbrati naslov svoje naloge in upoštevati dejstvo, da mora biti naloga zanimiva za nas, ki jo pišemo, in za tiste, ki jo bodo brali. Najbolje je, da naslov izberemo sami, lahko pa se posvetujemo s svojim profesorjem. Naslove nalog pripravijo tudi profesorji znotraj aktiva in hkrati določijo mentorje. Ta nam bo svetoval pri uporabi literature in nas pri pisanju usmerjal.

1.2 Zbiranje gradiva

Mentor običajno predlaga literaturo, iz katere lahko črpamo informacije. Slednje lahko najdemo v: strokovnih revijah, enciklopedijah, slovarjih, leksikonih, šolskih učbenikih itd. Poleg šolske knjižnice obstaja v Ljubljani še veliko drugih, najbolje je založena Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK). V njihovem računalniku lahko najdemo vso literaturo, ki se jo da dobiti v Sloveniji, lahko pa preko te knjižnice dobimo literaturo tudi iz drugih evropskih držav.

Ko zberemo ustrezno literaturo, jo prelistamo, določene dele tudi preberemo. Potem izpišemo tiste podatke, ki so za našo nalogo pomembni in zanimivi. Ne pozabimo si ob njih napisati avtorja in naslov dela ali članka. V nalogi moramo namreč označiti, ali je izpisek dobeseden (citiran), in od kod smo črpali določene podatke.

2 PRIPRAVA OSNUTKA

Zbrano gradivo moramo nato razvrstiti po poglavjih in jih nasloviti z naslovi. Pri pisanju se najprej osredotočimo na vsebino. NIKAR VSEGA NE PREPISUJMO! Osnutek še vedno lahko razrežemo in zlepimo. Najbolje je seveda, da besedilo vnašamo neposredno in takoj v računalnik. V jedro naloge lahko vključimo tudi slike in grafe (naslove pišemo pod njimi), tabele, sheme (naslove pišemo nad njimi) ipd.

Ko je osnutek končan, ga pregledamo še z jezikovnega stališča (pravopisno in slogovno). Če imamo dovolj časa, je dobro, da ga odložimo za nekaj časa. Verjetno bomo našli


4

marsikakšno napako ali neustrezno formulacijo. Prvi čistopis potem pregledata lektor in mentor.

3 VSEBINA IN OBSEG NALOGE

Projektna naloga naj bi obsegala največ 16 strani (približno 30.000 znakov, lahko tudi več ali manj, odvisno od naloge), raziskovalna naloga od 15 do 30 strani, diplomska naloga od 48 do 80 strani, magistrska naloga od 100 do 300 strani, doktorska naloga pa tudi nad 500 strani.

Za projektno in raziskovalno nalogo velja, da vsaka vrstica iz levega stolpca spodnjih tabel pomeni novo stran. Vsako poglavje se začenja na novi strani, saj je tako naloga bolj pregledna.

3.1 Deli raziskovalne in projektne naloge

Nalogi sta oblikovani in načrtovani po enakem vzorcu, le da pri projektni nalogi jedrni del razdelimo na teoretični del, v katerem citiramo oziroma povzamemo literaturo, navedemo dosedanje raziskave … in na tehnološki del, v katerem navedemo metode dela, uporabljene materiale in opišemo izvedbo.

3.2 Projektna naloga

Projektna naloga je oblikovana po naslednjem vzorcu:

NASLOV naj bo jasen, zajemati mora bistvo, ne sme biti preobširen

1 stran

KAZALO Vsebinski

del Priloge

je prva oštevilčena stran v nalogi označeno mora biti, na kateri strani se začne

poglavje posebej moramo napisati kazalo prilog, ki morajo

tudi imeti označeno število strani

največ 1 stran 1 stran

ZAHVALA kratko in jedrnato se zahvalimo vsem, ki so nam omogočili opraviti raziskavo oziroma napisati nalogo

omenimo tudi ustanove, ki so nam omogočile delo

kratka

1 UVOD v uvodu predstavimo problem in zapišemo hipotezo (trditev)

razložimo motiv (zakaj smo brali to temo) predstavimo cilje naloge zapišemo metode, ki smo jih uporabili pri svojem

delu

največ 2 stran

2 GLAVNI DEL S POGLAVJI IN PODPOGLAVJI

v jedru predstavimo pregledano literaturo (uporabljena teoretična izhodišča)

opišemo temo predstavimo problem teorijo povežemo s praktičnim primerom opišemo metode dela (statistične, laboratorijske,

5–7 strani


21

Primer B: Knjiga z dvema ali tremi avtorji

Avtor 1, Avtor 2 : Naslov dela. Izdaja. Kraj izida, Založba, letnica.

1. D. Mavrin, Š. Oštir (2004): Tehnologija mleka in mlečnih izdelkov. TZS. Ljubljana.

2. B. Vombergar, S. Hostnik (2006): Tehnologija mesa in mesnih izdelkov. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana.

Primer B: Knjiga z več kot tremi avtorji

Naslov dela. Kraj izida, Založba, letnica.

1. Prehrambene tablice. (1996): Hrvatski farmer d.d., Zagreb.

Primer C: Članek v časniku (časniki so publikacije, ki izhajajo vsak dan ali večkrat na teden, npr. Delo, Primorske novice)

Avtor: Naslov članka. V: Naslov časnika, (točen datum izida), številka, strani članka.

1. M. Gruden: Razstava starih Tomosovih motorjev. Delo (29. 6. 1999), št. 147, 7.

2. Ž. Purgar: Modusove nove razsežnosti. Primorske novice, (2. 7. 2008), št. 151, 16.

Primer D: Članek v reviji

Avtor: Naslov članka. V: Naslov revije, (leto), številka, strani članka.

1. M. Drenovec: Vozila rdečih veljakov. V: Življenje in tehnika, (2008), št. 7-8, 54 - 58.

2. I. Štaudohar: Povej z roko. V: Mag, (2001), št. 5, 65.

Primer E: Internet (članek z avtorjem ali članek brez avtorja)

Avtor: Naslov. Točen URL naslov, datum uporabe internetnega vira.

1. Bruzzese A.: Simple body language rulls. [URL: http://www.usatoday.com/careers/news/usa024.htm], 10. 9. 2008.

Naslov. Točen URL naslov, datum uporabe internetnega vira.

1. Tesla N. [URL: http://www.neuronet.pitt.edu/~bogdan/tesla/], 12. 9. 2008.

2. Razvoj in začetki avtomobilizma. [URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Avtomobilizem], 13. 9. 2008.


20

KAZALO NALOGE

Kazalo prilog (slike, grafi, tabele)

UVOD NALOGE

Uvod je prvo šteto poglavje v nalogi. V njem kratko pojasnimo, o čem bomo v projektni nalogi pisali – postavimo hipotezo (trditev). V uvodu navedemo tudi namen in cilj naloge ter uporabljene metode dela.

GLAVNI DEL – JEDRO NALOGE

Je najobsežnejši del naloge, v katerem podrobneje opišemo izbrano temo. Lahko je sestavljen iz več poglavij, ki so oštevilčena. Naslov poglavij je napisan z velikimi črki v krepki pisavi ter velikosti 14 pik.

Opišemo temo, predstavimo problem, opišemo metode dela. Vključimo lahko tudi slike, grafe, tabele, preglednice …

Poglavja so lahko razdeljena tudi na podpoglavja. Naslov podpoglavij je napisan z malimi črkami v krepki pisavi – velikost 12 pt in je oštevilčen.

REZULTATI

Analiziramo rezultate.

RAZPRAVA

Zapišemo ali smo dosegli namen in zastavljene cilje projekta. Zapišemo ugotovitve.

SKLEP

Sklep ali zaključek povzema besedilo naloge in predstavi dobljene ugotovitve oziroma nova spoznanja. Zapišemo lastno mnenje, lastne ugotovitve.

NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV

Seznam literature in virov navaja vso uporabljeno literaturo in vire: knjige, članke ter internetne strani. Seznam mora biti urejen po abecednem redu priimkov avtorjev in oštevilčen. Vire in literaturo navajamo po naslednjih vzorcih; če katerega izmed podatkov ni na gradivu, ga izpustimo.

Primer A: Knjiga z enim avtorjem

Avtor: Naslov dela. Izdaja. Kraj izida, Založba, letnica.

1. M. Suwa Stanojević (2006): Brezalkoholne in alkoholne pijače. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana.

2. M. Knez M (1977):Tehnologija pekarstva. DZS. Ljubljana.


5

terenske) navedemo in opišemo material, ki smo ga uporabili opišemo kraj izvedbe razdelimo ga na posamezna poglavja in

podpoglavja vključimo lahko tudi slike, tabele …; vse moramo

podnasloviti in oštevilčiti 3 REZULTATI analiziramo rezultate največ 2

strani 4 RAZPRAVA razložimo, ali smo namen oziroma cilj dosegli

zapišemo bistvene ugotovitve iz uporabljene literature

največ 1 stran

5 SKLEP opišemo lastno mnenje v njem povzamemo lastne ugotovitve (kaj smo se

pri izdelavi naloge naučili) po točkah in jih podkrepimo s primeri iz literature

zapišemo tudi vprašanja, ki so se pri pisanju naloge porajala, a jih nismo utegnili obdelati ali pa so ostala nerešena

največ 2 strani

6 LITERATURA naštejemo le literaturo, ki smo jo resnično uporabili; to pomeni, da se nanjo sklicujemo ali v teoretičnem uvodu ali pri metodah in interpretaciji

navajamo jo po abecednem redu, najprej priimek, nato ime (vmes je vejica)

jo oštevilčimo vsak vir končamo s piko

največ 1 stran

PRILOGE po vrstnem redu dodamo priloge, ki morajo biti oštevilčene

številka strani mora biti označena

različno

Primeri slabih naslovov (Kristjan Musek Lešnik, 1996, str. 63):

Srednješolci in alkohol nejasen, ne zajema bistva naloge, ni dovolj konkreten

Stališča srednješolcev nejasen, ne zajema bistva naloge, ni dovolj konkreten

Stališča srednješolcev do nekaterih alkoholnih pijač

ne zajema bistva naloge, ne vemo, da je problem povezan z uživanjem pijač

Stališča fantov in deklet, ki obiskujejo srednjo šolo XY v kraju XY do uživanja piva, rdečega in belega vina pa tudi tropinovca

preobsežen


6

Ustrezen naslov bi bil npr. Stališča srednješolcev do uživanja nekaterih alkoholnih pijač.

DVA POMEMBNA PRIMERA!

OPIS REZULTATOV (Kristijan Musek Lešnik, 1996, 74): Rezultati kažejo, da so dijaki do pitja žganih pijač neopredeljeni. Nekoliko več je takšnih, ki pitja žganih pijač ne odobravajo (36 %), kot tistih, ki pitje žganih pijač odobravajo (30 %). Opazne so tudi razlike med posameznimi letniki. Odstotek dijakov, ki odobravajo pitje žganih pijač, narašča od 1. letnika (20 %) do 4. letnika (46 %) in se celo več kot podvoji. Na drugi strani je vsako leto manj dijakov, ki so do pitja žganih pijač neopredeljeni oz. imajo do tega pojava nevtralna stališča.

V DISKUSIJO spada interpretacija oz. razlaga rezultatov: Rezultati (npr. Tabela 3) kažejo, da so dijaki do pitja žganih pijač bolj neopredeljeni kot do pitja piva ali vina (Tabela 4). Takšni rezultati potrjujejo zastavljeno hipotezo. Podatki kažejo, da odstotek dijakov, ki odobravajo pitje žganih pijač, iz letnika v letnik narašča, kar se ujema s podatkom, da narašča tudi število dijakov, ki dejansko pijejo žgane pijače (Tabela 5). Takšni rezultati se do neke mere ujemajo z rezultati ankete med slovenskimi dijaki (navedba vira, iz katerega smo črpali podatke; npr. Zaspanček, 1994). Anketa je pokazala, da poraba alkoholnih pijač s starostjo narašča, vendar se za žgane pijače to ni pokazalo v tolikšni meri kot pri našem vzorcu. To lahko morda pripišemo tudi dejstvu, da je bilo v našo raziskavo vključenih le 200 dijakov Gimnazije XY, v omenjeni študiji pa so obdelali podatke 5000 dijakov iz vse Slovenije.

3.2.1 USTNO POROČANJE

Projektno nalogo moramo predstaviti tudi ustno. Na voljo imamo 10 minut, za raziskovalno nalogo v okviru gibanja »Znanost mladini« pa 15 minut. Pripravimo si kratek zapis, ki vsebuje podatke, pomembne za predstavitev.

Priporočamo predstavitev s pomočjo računalnika (power point ali word prosojnice). Določene sheme, rezultate in drugo si lahko pripravimo na prosojnicah. Dobro je, da vajo opravimo pred sošolci v razredu in da nam ti zastavljajo vprašanja.

Zagovor projektne naloge je javen (nastop pred dijaki in učitelji) in poteka v veliki šolski predavalnici. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na urejen videz, primerno držo in položaj v prostoru (ves čas ne stojimo na istem mestu), očesni stik s poslušalci (nikoli ne gledamo samo enega poslušalca, pač pa drsimo z očmi od enega do drugega), jasno izgovorjavo, primerno hitrost govora in glasnost (ne govorimo prepočasi ali prehitro pa tudi ne vpijemo na ves glas) ter lep jezik (torej knjižni in ne pogovorni, ne uporabljamo slenga).


19

TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO PROJEKTNIH NALOG

Oblika naloge je določena in je za vse dijake obvezna.

Naloga ima naslednje dele:

naslovno stran (obvezen del),

kazalo (obvezen del),

zahvalo (ni obvezna, je priporočljiva)

uvod (obvezen del),

cilje ali problem projekta(obvezen del),

prvo in naslednja poglavja (obvezen del),

zaključek (obvezen del),

navedbo literature in virov (obvezen del).

Papir: bel format A4, pišemo le na eno stran

Izbor pisave (font): pisave tem (Times new roman, Calibri, Arial …), obojestranska poravnava besedila z izjemo naslovov

Velikost pisave (font): 12 pt/pik

Razmik med vrsticami: 1,2

Robovi - desni, spodnji, zgornji: 2 cm, levi: 3 cm (1 cm - namenjen za vezavo)

Številčenje strani: z arabskimi številkami spodaj v sredini (prva šteta stran je uvod, strani pred tem nimajo štetja)

Število izvodov: 3 (2 izvoda za oddajo tajniku PM)

NASLOVNA STRAN NALOGE

Naslovna stran vsebuje uradno ime: BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA, ŽIVILSKA ŠOLA. Sledi napis projektna naloga in naslov naloge. Levo spodaj je naveden avtor naloge, njegov mentor ter smer šolanja. Izbor in velikost pisave: Times new roman, Calibri, Arial …) – 14 pik.


18

BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA

ŽIVILSKA ŠOLA

PROJEKTNA NALOGA

NASLOV

AVTOR 1: ime in priimek avtorja naloge

AVTOR 2:

AVTOR 3:

MENTOR: ime in priimek mentorja, strokovni naziv

SOMENTOR:

PROGRAM: ime programa, ki ga obiskuje avtor naloge

LJUBLJANA, mesec, leto

KAZALO

Vsebin

Prilog (slike, grafi, tabele)

ZAHVALA

1. UVOD

2. NASLOV PRVEGA POGLAVJA

2.1. Naslov prvega podpoglavja

2.2. Naslov drugega podpoglavja

3. REZULTATI

4. RAZPRAVA

5. SKLEP

6. LITERATURA IN VIRI

(5 različnih virov, mentor določi število internetnih virov)


7

4 SODELOVANJE KANDIDATA Z MENTORJEM, MENTORICO 1. Kandidati morajo v času priprave raziskovalne in projektne naloge opraviti z

mentorjem najmanj dve konzultaciji, ki morata biti podpisani s strani mentorja na ustreznem obrazcu ali v knjižici. Pri zadnji mora kandidat mentorju predložiti delovni osnutek naloge, ki predstavlja končno strukturo oblike in vsebine naloge.

2. Dijak ob vsaki konzultaciji prinese s seboj knjižico z navodili za pisanje projektne naloge, ki jo mentor podpiše in zapiše vrsto aktivnosti do naslednje konzultacije.

3. Dijak odda knjižico z navodili za pisanje projektne naloge skupaj s podpisano projektno nalogo (podpis mentorja je pogoj za oddajo naloge) v dveh izvodih tajniku poklicne mature (Marko Basej, prof.) najkasneje do določenih datumov oddaje za posamezni rok poklicne mature.

4. Dijak in mentor vodita dokumentacijo o opravljenih konzultacijah.


8

4.1. OBLIKE IN NAČINI OCENJEVANJA

Pri projektni nalogi oziroma storitvi se ocenjujejo: načrtovanje, izvedba, dokumentacija in zagovor po naslednjih merilih.

Področje ocenjevanja

Merila ocenjevanja ocenjevanja Število točk

1 načrtovanje

kreativnost in samostojnost pri načrtovanju aktivnosti načrtovanje ustreznih metod dela in izbira primerne opreme in delovnih sredstev

10 (20)

2 izvedba

usklajenost med načrtovanimi in realiziranimi oblikami aktivnosti

50 (60)

kakovost izdelave izdelka (natančnost, uporabnost, užitnost, neoporečnost, estetski videz ipd.) oz. storitve (natančnost, uporabnost, metodičnost sistematičnost) suverenost pri samostojnem delu ali delu v skupini higiena in varno delo pri izdelavi izdelka oz. strokovna ustreznost/metodičnost pri opravljeni storitvi sodelovanje z mentorjem/ji in upoštevanje navodil

3

dokumentacija

uporaba različnih informacijskih virov (tehnološki načrti, standardi, predpisi, pravilniki ipd.)

15 (10) oblikovnost pisnega poročila (sistematičnost,

preglednost, grafična opremljenost ipd.)

4

zagovor

sistematičnost predstavitve posameznih faz projektne naloge

25 (20)

uporaba IK-tehnologije in drugih načinov predstavitve zagovor izdelka oz. storitve

skupaj 100 Podane so točke za živilsko prehranskega tehnika in živilsko prehranskega tehnika-PTI, za (naravovarstvenega tehnika) pa so zapisane točke v oklepajih. Kandidat mora biti ocenjen z vseh področij ocenjevanja.


17

LITERATURA

D. Bajt: Pišem, torej sem. Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1993.

D. Cedilnik: Cikcak po pravopisu. Žalec: Sledi, 1995.

J. Gradišnik: Slovensko ali angleško. Priročnik za dobro slovenščino. Celje: Mohorjeva družba, 1993.

M. Hladnik: Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. Ljubljana, samozaložba, 1991.

K. Musek Lešnik: Raziskovalna in maturitetna raziskovalna naloga pri psihologiji.Ljubljana: Educy, 1996.

A. Šorgo: Priporočila za izdelavo mladinske raziskovalne naloge iz ornitologije. Ljubljana, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 1994.

S. Zwitter: Viri in citiranje po standardih ISO, pisna naloga, 1998.


16

pogojevati – porajati, povzročati, pospeševati

pokazatelj – kazalec, kazalnik poklon, pokloniti – darilo, podariti polagati, posvetiti pozornost – nameniti

pozornost, biti pozoren ne nekaj položiti račun – dati, predložiti račun,

odgovarjati za kaj, poročati polagati važnost na kaj – upoštevati kaj,

paziti na kaj, poudarjati s pomočjo zvez – z zvezami s pomočjo vprašalnika – z uporabo

vprašalnika posluževati se česa – uporabljati kaj posredi – vmes je, zaradi, vzrok je v tem,

kaj je posredi – kaj se je zgodilo, kaj je vzrok

povratna informacija – vrnitveno sporočilo predpogoj – prvi, poglavitni, temeljni pogoj predpostavljati – domnevati predočiti – prikazati, predstaviti prepreka – ovira prepričan biti v kaj – prepričan biti o čem presežek – višek pridobivati na teži – pridobivati težo privatni – zasebni prisotni so – so, obstajajo, se kažejo pristajati na kaj – privoliti v kaj, strinjati se,

soglašati s čim, dovoljevati kaj, pritrditi, sprejeti

pristopiti k čemu – lotiti se, začeti kaj, poprijeti za delo

proizvajati – pridelovati, gojiti, izdelovati, pridobivati, kopati, rediti

priti do okvare – okvara je nastala, pokvarilo se je

rabim (pravilno v pomenu uporabljam) – potrebujem tisto, česar nimam

razdelati – natančneje izdelati, obdelati, dognati

razkorak (v pomenu razlika) – razlika, neskladje, neusklajenost, neujemanje,nasprotje

na razpolago – na voljo sekirati se – vznemirjati se, mučiti se

sigurno – gotovo, zanesljivo, varno sledeči – takle, tak, naslednji slučaj – naključje v slučaju nesreče – če bo, v, ob, pri…

nesreči v vsakem slučaju – vsekakor slučajen – naključen, nepričakovan smatrati – meniti, misliti, domnevati, imeti

za, šteti za, obravnavati kot v smislu dogovora – po dogovoru, skladno z

njim brez smisla za probleme – brez

razumevanja za probleme, brez občutka zanje

sovpadati – ujemati se stanje: biti v slabem stanju – biti slabo;

ceste so v slabem stanju – ceste so slabe

še kako – zelo, nadvse, izredno, silno, kar se da

tekom časa – sčasoma, s časom tekom razprave – med razpravo temu ni tako – ni tako ukiniti – odpraviti, opustiti, preklicati,

razveljaviti, zapreti uporen – se upira, sicer – vztrajen, zagrizen usluge – storitve usvojiti predlog – sprejeti predlog uvajati – vpeljevati važen – pomemben vložiti trud – treba se bo truditi vršiti preiskavo – preiskovati v vpogled – na vpogled vzdušje – ozračje, razpoloženje vzpodbujati – spodbujati zagret – razgret, ogret, vnet, navdušen zahvaljujoč tebi – po tvoji zaslugi zainteresirati – pridobiti, spodbuditi zgoraj našteti – prej našteti zaključek – sklep, konec zaključiti – končati, skleniti zamik (časovno) – zamuda, premik, odmik za razliko – v primeru, v nasprotju zna se zgoditi – utegne se zgoditi


9

4.2. PREDLOG PRETVORBE TOČK V OCENO

Številčna ocena Skupno število točk odlično (5) 89-100 prav dobro (4) 76-88 dobro (3) 63-75 zadostno (2) 50-62 nezadostno (1) 0-49

4.2.1. Utemeljitev ocene 1. Načrtovanje

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2. Izvedba

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

3. Dokumentacija

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

4. Zagovor.

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


10

TERMINSKI KOLEDAR

Zimski izpitni rok

1. izbira teme in mentorja do 3. oktobra 2012 2. prva konzultacija (obvezna) do 11. novembra 2012 3. druga konzultacija do 15. decembra 2012 4. zadnja konzultacija (obvezna) do 10. januarja 2013 5. oddaja podpisane projektne

naloge do 27. januarja 2013

Spomladanski izpitni rok

1. izbira teme in mentorja do 15. novembra 2012 2. zamenjava teme, mentorja do 13. januarja 2013 3. prva konzultacija (obvezna) do 13. januarja 2013 4. druga konzultacija do 15. marca 2013 5. zadnja konzultacija (obvezna) do 13. aprila 2013 6. oddaja podpisane projektne

naloge do 14. maja 2013

Jesenski izpitni rok

1. izbira teme in mentorja do 2. marca 2013 2. prva konzultacija (obvezna) do 2. aprila 2013 3. druga konzultacija do 1. junija 2013 4. zadnja konzultacija (obvezna) do 2. julija 2013 5. oddaja podpisane projektne

naloge do 20. avgusta 2013

DATUMI OPRAVLJENIH KONZULTACIJ

1. konzultacija: _____________________________________

2. konzultacija _____________________________________

3. konzultacija: _____________________________________

4. konzultacija: _____________________________________

5. konzultacija: _____________________________________

15

SLOVARČEK USTREZNEJŠIH IZRAZOV

beležiti – zapisovati, ugotavljati, opažati bivši – nekdanji bodoči – prihodnji bum – razmah, nagel razvoj celokupen – celoten, ves, v celoti čas: za čas šest mesecev – za šest mesecev za časa vojne – med vojno v kratkem času – kmalu, v kratkem, hitro od časa do časa – kdaj pa kdaj čudi me – začuden sem, čudim se,

presenečen sem deloven : delaven – delovni načrt, delovna

obveznost, delovno mesto : delaven človek

dati dovoljenje – dovoliti dati izjavo – izjaviti dati priznanje – priznati dejansko – v resnici deljena mnenja – različna mnenja dočim – medtem ko dogovoriti kaj – dogovoriti se o čem,

skleniti kaj, odločiti se za dopasti se, dopadljiv – nekaj nam je všeč,

pogodu, po volji doprinesti – pripomoči, prispevati držati govor – govoriti ne držimo tega – nimamo tega dvigniti uspeh – postati bolj uspešen dvomljivo – vprašljivo, negotovo,

nezanesljivo, sumljivo brez dvoma – prav gotovo dvomiti v uspeh – dvomiti o uspehu enoglasno izvoljen – soglasno izvoljen gre se za to – gre za to grupa - skupina izgleda – kaže, videti je, zdi se izjasniti se – izreči se, izreči svoje mnenje,

razložiti izguba na čem – izguba česa ali pri čem izpopolnjevanje – spopolnjevanje izstopati iz množice – zbujati pozornost,

razlikovati se iztrošen – izrabljen, izčrpan, oslabljen,

obrabljen, uničen, neuporaben

izvajati – uresničevati, obravnavati, uveljavljati

izven – zunaj jemati v obzir – upoštevati konec koncev – navsezadnje kontejner – zabojnik letno – na leto na izpitu – pri izpitu na telefonu – pri telefonu čakam na sestro – čakam sestro nesreča na delu – nesreča pri delu umreti na čem – umreti za čim na licu mesta – na kraju samem, takoj,

nemudoma zainteresiran na tem – zainteresiran za to na ta način – tako na drug način – drugače na noben način – nikakor naknadni – kasnejši najaviti (se) – naznaniti, napovedati se navzoč – prisoten neizbežen – neogiben neštevilen – maloštevilen ne nazadnje – navsezadnje neobhoden – nujen, neogiben, neizogiben nuditi pomoč – pomagati obratno – nasprotno, obrnjeno, drugače obstoječ pravni red – ki obstaja, veljaven,

dejanski, sedanji, zdajšnji pravni red

odraz – odsev v okviru nove države – v novi državi ostali – drugi, preostali osnova – podlaga, temelj, bistvo, začetek,

izhodišče osveščen – ozaveščen, razgledan otvoritev razstave – odprtje razstave otvoritveni govor – slavnostni govor pismen – pismen človek: pisni izdelek, pisno

sporočanje podhranjen – nedohranjen, nezadostno

hranjen, nedohranjenost s področja kulture – v kulturi podvržen – izpostavljen, dojemljiv za,

občutljiv za pogoj: za to delovno mesto so razpisani

naslednji pogoji, v drugih primerih pa razmere, okoliščine, možnosti


14

6 NEKAJ POMEMBNIH NASVETOV

Navodila za uporabo Slovenskega pravopisa in Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) se nekoliko razlikujejo. Kar koli pišemo, je pomembno, da imamo ob sebi oba priročnika. Pri pravopisu moramo biti pozorni na oznake:

- puščico (), ki opozarja, da beseda ali besedna zveza ni najbolj domača in najboljša. Pripisani so izrazi, s katerimi jo lahko nadomestimo, npr. grupa skupina;

- zvezdico (), ki kaže, da je beseda ljudska sposojenka, npr. pobarati – povprašati;

- ničlo (), ki pomeni, da beseda ali zveza za knjižno rabo ni dovoljena, npr. ostali – drugi.

V SSKJ so pri vsaki besedi zapisani kvalifikatorji, ki nam povedo, ali je beseda ustrezna, na katero raven strokovnega jezika spada itd. Pogovornih besed, zastarelih in drugih, ki so slogovno zaznamovane, ne uporabljamo v strokovnem besedilu. Izjema velja le za leposlovje.

Ločila so večinoma stična, to pomeni, da se pišejo brez razmika. Pika, klicaj, vprašaj, vejica, podpičje in dvopičje so levo stična, to pomeni, da se dotikajo besede, za katero stojijo. Tri pike in pomišljaj nista stični ločili, pomišljaj je dvostičen v pomenu od-do (proga Ljubljana–Celje). Vezaj (rdeče-bel) je dvostičen, to pomeni, da se dotika besede, za katero stoji, in tudi tiste, pred katero stoji. Oklepaj, narekovaj in poševnica so stična ločila na obeh straneh.

Naloga naj bo pregledana in lektorirana.

6.1 SLOVARČEK BESED

V vsakdanjem sporočanju uporabljamo kopico besed, ob katerih se več ne zavedamo, da niso najbolj primerne, čeprav imamo ustrezne slovenske izraze. Bile so prevzete iz tujih jezikov, predvsem germanskih in slovanskih: hrvaščine in srbščine, mnoge so popačene.

Na levi strani vsakega stolpca (v poševnem tisku) imamo zapisane v SP in SSKJ odsvetovane izraze, na desni strani vsakega stolpca pa ustrezne slovenske sopomenke.


11

5 OBLIKOVANJE NALOGE

5.1 CITIRANJE

5.1.1 Citiranje na koncu naloge v seznamu literature

Navajanje knjige: avtorjev priimek, ime (vmes je vejica): Naslov knjige (naslov dela mora biti v poševnem tisku ali podčrtan). Kraj izdaje, ime založbe, letnica izdaje (zbirka, številka).

Musek Lešnik, K.: Raziskovalna in maturitetna raziskovalna naloga pri psihologiji. Ljubljana: Educy, 1996.

Navajanje člankov iz revij: priimek, ime avtorja, naslov članka, ime revije mora biti v poševnem tisku ali podčrtano, letnik (letnica), številka, stran.

Selič, P.: Študij in stres. Antropos, 25 (1993), št. 5–6, 178–199. Navajanje zakonov: zakon, letnik (letnica) številka, datum, stran.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije, 53 (1996) 12, 29.II. 841- 862.

Navajanje podatkov: naslov dela (naslov mora biti v poševnem tisku), kraj, založba, leto izdaje, str.

Statistični letopis SR Slovenije, 14 (1975), 59. Enciklopedija Slovenije 1: A – Ca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, 83. Navajanje elektronskih virov: avtor, naslov dokumenta (naslov dokumenta mora biti v

poševnem tisku), vrsta medija, izdaja, kraj izdaje, založnik, datum izdaje, datum zadnjega popravljanja, datum citiranja (obvezno za dokumente online), zbirka, dostopnost (obvezno za dokumente online), standardna številka.

Austen, J.: Emma (online). (Tunbridge Wells UK): Data Text Publishing. (Citirano 23. 09. 1998). Dostopno na naslovu: http://www.bibliomania.com/Fiction/Austen/Emma/index.html. Prešeren, F.: Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna (online). 1996. (Citirano 05. 10. 1998). Dostopno na naslovu: http://www.educa.fmf.uni- lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/

Za vse druge vrste gradiva pa velja, da napišemo v oklepaju za naslovom vrsto gradiva, npr. videoposnetek, zvočni posnetek, prosojnice, kartografsko gradivo in pri tem zapišemo:

Priimek, Ime: Naslov. Izdaja. Kraj, založba, letnica. (Zbirka)

5.1.2 Citiranje znotraj besedila

Znotraj besedila citat označimo z narekovaji in na koncu citata navedemo v oklepaju priimek avtorja, letnico izdaje, stran (na primer Musek Lešnik, 1996, 63). Lahko pa take podatke navajamo kot opombe pod črto, označeno s številko. Če delamo z računalnikom, kliknemo ukaz vstavljanje in nato sprotne opombe. Primer1: glej spodaj!

1 Musek Lešnik, 1996, 63


12

5.2 PRIMER NASLOVNICE

5.2.1 Primer naslovnice za projektno nalogo

BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER ŽIVILSKA ŠOLA

IŽANSKA CESTA 10, LJUBLJANA

NASLOV

Projektna naloga

Mentor: Ime in priimek, prof.

Kandidat: Ime in priimek, razred

Ljubljana, april 2012


13

5.3 TIPKANJE NALOG

Pri tipkanju nalog se moramo držati naslednjih pravil:

papir mora biti bel, A4-format, pišemo le na eno stran, razen če je besedilo zelo obširno;

robovi: (zgoraj, spodaj, desno) naj bodo za 2 cm odmaknjeni od robov lista, na levi strani pa 3 cm (1 cm je namenjen za vezavo);

nastaviti moramo dvojni razmik med vrsticami, da lahko mentor vnese morebitne popravke (na posamezni strani naj bi bilo 32 vrstic);

strani morajo biti označene z arabskimi številkami (strani se začnejo šteti pri kazalu), zgoraj ali na dnu lista;

poglavja prav tako označujemo z arabskimi številkami, za zadnjo številko ni pike (npr. 1. 1. 2);

poglavja naj se začnejo na novi strani, naslovi naj bodo napisani z večjimi črkami in s krepkejšim tiskom;

pišemo s črnimi črkami, priporočljiva velikost črk je 12;

primerne so pisave, kot smo jih vajeni iz knjig, revij in časopisov. Pri delu z Okni (Word for Windows) je najpogosteje uporabljana pisava Times new roman. Nikakor niso primerne pisave, ki posnemajo rokopis, gotične pisave ali tiste, ki ustrezajo bolj estetskim kot uporabnim kriterijem. Nikakor ne smemo pisati s samimi velikimi črkami;

naloge je treba izdelati v 3 izvodih;

sprednja stranica naj bo prozorna, najboljše so vezave s spiralo;

na novo stran nikoli ne napišemo samo ene vrstice odstavka, priključimo jo raje besedilu na prejšnji strani ali na novo stran prenesemo dve vrstici odstavka.

Documents

Živilska šola, Ižanska cesta 10, 1000 L jubl an Jean, G.: Govorica znakov: pisava in njena dvojnica. Ljubljana, DZS, 1997, str. 34. Navodila za pisanje projektne naloge 3 UVOD Pisanje