e pri kom izmed mlajih slovenskih ilustratorjev in ilustratork
lahko govorimo o nadaljevanju druinskega umetnikega izroila, to
gotovo velja za Hano Stupico, eno najmlajih dosedanjih dobitnic
nagrade Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije. Njena
babica, Marlenka Stupica, je bila iz generacije prvih tudentov
ljubljanske likovne akademije, na kateri je ve kot trideset let
poueval Hanin ded Gabrijel Stupica, eden izmed vodilnih slovenskih
slikarjev 20. stoletja. In konno, Hanina mati Marija Lucija je s
svojim ilustratorskim opusom globoko zaznamovala slovensko
ilustracijo z izrazito avtorsko razpoznavnimi umetninami. Z likovno
umetnostjo je Hana Stupica torej ivela od ranega otrotva in, eprav
si je najprej elela drugano ustvarjalno izkunjo, ji je ilustracija
vendarle ponudila doslej pravi ivljenjski cilj. Prevladale so trdne
korenine druinskega izroila, ki pa so jo tudi usmerile v iskanje
kakovosti in izvirnosti lastnega ustvarjanja v slikovitem svetu
ilustracij. Hana Stupica je predstavnica generacije, ki je rastla
ob sodobnih elektronskih medijih in raunalniku. Navduena nad
fotografijo, animacijo in novimi oblikami vizualnih umetnosti v
svoje ilustracije vnaa svojevrstno sveino in ivahno, skoraj filmsko
postavitev posameznega prizora. Seveda jo zna zdruiti z lahtnim
izroilom preteklih umetnostnih obdobij. Sama pravi, da sta bili
njeni predhodnici (babica in mati) druganih izhodi, morda bolj
slikarskih, zanjo pa je ilustratorsko delo blije oblikovanju in
novim medijem, predvsem pa trdi, da je to najprej obrt. Seveda je
pri mladi ilustratorki navzoa stalna elja, da bi napredovala v vseh
pogledih, saj jo zanimajo animacija, lutke in kostumografija. Svoje
znanje odkriva in bogati v knjigah, hkrati pa nenehno brska po
spletnih straneh, ie teme, brska po svetu ivali, skratka, kot mnogi
mladi zbira in kopii za svoje delo potrebne informacije in si z
njimi iri svoje obzorje. Hkrati je tudi prepriana, da e te ni na
netu, ne obstaja. Njeno ustvarjalno vodilo je, da dela zase, da ne
dopua vplivov od zunaj, vedno izhaja iz svojih predstav in jim
sledi od osnovne zamisli do konnega cilja. eli nadzirati svoje
ustvarjalno poetje, ki temelji na odlonih predstavah: Zdi se mi, da
e zna dobro definirati, zakaj si nekaj naredil tako, kot si, potem
ni ve problemov. Sebi poskuam biti ves as zvesta, in e imam na
zaetku nekega dela jasne vizualne predstave, potem ni teko vsega
izpeljati v pravi smeri. Seveda pa so bili za ta trdni ustvarjalni
poloaj dobrodoli vzgledi, ki jih je nala v maminem ustvarjalnem
delu. Tam je vzniklo zanimanje za kostumografijo, tam se je kalil
odnos do lahtne slikarske tradicije kot klasine umetnosti. Hano
nekako skrbi, ker sodobna ilustracija izgublja te likovne prvine,
in jih zato na svoj nain poskua oiviti v svojih ilustracijah.
Veliko pozornosti namenja risbi, ki je, vsekakor, avtorjev rokopis,
za svoje ilustracije ne pripravlja skic, ampak si prizadeva kreniti
naravnost h konnim reitvam: Prva podoba, ki jo imam v glavi, je
tudi moja zadnja pri neki ilustraciji! Tenja k popolnosti je
nenehno navzoa pri njenem delu, izhaja pa iz tiste prvotne
predstave, ki je zanjo tudi dokonna. Lahko opazimo ta njen
svojevrstni perfekcionizem, ki seveda temelji na dolgi predzgodbi
in na nenehnem vztrajanju pri iskanju najbolj uinkovite likovne
reitve. Gre za svojevrsten splet intuitivnega in hkrati ustveno
poglobljenega sveta ter hitrih, a premiljenih potez, ki imajo jasno
izhodie in zato tudi jasen cilj. To od umetnice vsekakor terja, da
je resnino prepriana vase in v vse, kar ustvarja.
Iztok Premrov
Za dodat ne infor ma ci je se lahko obr ne te na Katarino
Klemenc,tele fon: 01/580 22 43,elektronski naslov:
[email protected]
Grafina pri pra va in tisk: Collegium Graphicum
Na naslov ni ci: Ilustracija iz knjige Rokavika, Mladinska
knjiga, 2014
HANA STUPICAHana Stupica se je rodila leta 1988 v Ljubljani.
Uspeno je konala Likovno gimnazijo, Srednjo olo za oblikovanje in
fotografijo v Ljubljani (2006), nato se je vpisala na Akademijo za
likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je pred diplomo.
Doslej je svoja dela razstavljala na skupinskih razstavah doma in v
tujini. S svojimi ilustracijami se je ude-leila 10. in 11.
Slovenskega bienala ilustracij v Cankarjevem domu v Ljubljani (2012
in 2014). Prvo samostojno razstavo je imela leta 2015 v Steklenem
atriju Mestne hie v Ljubljani. Predstavila je ilustra-cije iz
knjige Rokavika, ki je izla pri Zalobi Mladinska knjiga. Svoje
ilustracije objavlja v revijah za najmlaje Ciciban in Cicido. Z
ilustracijo je sode-lovala tudi v knjigi Anje tefan, Svet je kot
ringaraja, Zalobe Mladinska knjiga. ivi in ustvarja v Ljubljani.
Nagrade Na 11. Slovenskem bienalu ilustracije je leta 2014 prejela
nagrado Hinka Smrekarja.
PANTONE 541 C + CMYK
PANTONE 541 C + CMYK
CMYK
CMYK
PANTONE 541 C
CMYK
