UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ZUNANJA REVIZIJA S POUDARKOM NA EKOLOŠKEM VIDIKU: PRIMER TALUM, D. D.

MITJA HORVAT Ljubljana, avgust 2009

IZJAVA

Študent Mitja Horvat izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal

pod mentorstvom dr. Slavke Kavčič, in da dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih

straneh.

V Ljubljani, dne____________________ Podpis:____________________________

i

Kazalo Uvod ............................................................................................................................................1 1 Ekologija in okolje .............................................................................................................2

1.1 Pomen ekologije in okolja ..........................................................................................2 1.1.1 Pomen ekologije in okolja za podjetje................................................................2 1.1.2 Sistemi ravnanja z okoljem ................................................................................3

1.2 Pomembne postavke računovodskih izkazov ravnanja z okoljem .............................5 1.2.1 Bilanca stanja ravnanja z okoljem......................................................................5 1.2.2 Izkaz poslovnega izida ravnanja z okoljem........................................................6

1.3 Razkritja okoljskih postavk v letnem poročilu ...........................................................7 1.3.1 Razkritja v letnem in konsolidiranem letnem poročilu ......................................7 1.3.2 Razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom ..............................................8

2 Revidiranje.........................................................................................................................8 2.1 Vrste revidiranja .........................................................................................................9 2.2 Cilji revizije ................................................................................................................9 2.3 Zunanje revidiranje...................................................................................................10

3 Predstavitev družbe Talum.............................................................................................13 3.1 Talum in njegova ekološka osveščenost...................................................................13

3.1.1 Značilnosti Taluma, d. d. ..................................................................................13 3.1.2 Okoljski vplivi na različna obdobja tovarne in njihova opredelitev stroškov ..17 3.1.3 Program za ravnanje z okoljem ........................................................................20

4 Zunanja revizija v Talumu s poudarkom na ekološkem vidiku .................................21 4.1 Predhodna revizija ....................................................................................................21 4.2 Zaključna revizija .....................................................................................................23

4.2.1 Analiza bilance stanja.......................................................................................23 4.2.1.1 Sredstva ........................................................................................................23 4.2.1.2 Obveznosti do virov sredstev .......................................................................24

4.2.2 Analiza izkaza poslovnega izida.......................................................................31 4.2.2.1 Prihodki ........................................................................................................31 4.2.2.2 Stroški...........................................................................................................32 4.2.2.3 Odhodki ........................................................................................................36

4.3 Revizija poslovnega poročila ...................................................................................36 4.3.1 Okoljsko poročanje družbe Talum ...................................................................37

4.4 Sklepne ugotovitve revizorja ....................................................................................39 Sklep..........................................................................................................................................40 Literatura in viri......................................................................................................................41

ii

Kazalo tabel Tabela 1: Primer bilance stanja ekologije................................................................................................ 6 Tabela 2: Primer izkaza uspeha ekologije ............................................................................................... 7 Tabela 3: Opredmetena osnovna sredstva, v EUR ................................................................................ 23 Tabela 4: Dolgoročne rezervacije, v EUR............................................................................................. 25 Tabela 5: Celotni stroški ustavitve elektrolize B z ekološko sanacijo v DE Elektrolize....................... 28 Tabela 6: Celotni stroški dokončne sanacije škode v okolju povzročene z elektrolizo A..................... 29 Tabela 7: Celotni stroški sanacije škode zaradi odlagališča rdečega blata............................................ 30 Tabela 8: Neposredni stroški ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu, v EUR ................... 35

Kazalo prilog Priloga 1: Bilanca stanja na dan 31. 12. 2007 in na dan 31. 12. 2006, v EUR. ___________________ 1 Priloga 2: Izkaz poslovnega izida za leto 2007 in na dan 31. 12. 2006, v EUR. __________________ 2

1

Uvod Že v preteklosti so podjetja izrabljala okolje, vendar so to počela postopoma. To je pripeljalo do pomanjkanja nekaterih dobrin in poslabšanja obnovitve naravnih dobrin in virov. Pomembno je ohranjati naravo oz. naravne vire, saj človeštvo nima prihodnosti brez narave. Podjetja se ukvarjajo z rekonstrukcijo proizvodnje, ki vpliva na izboljšanje ekološkega poslovanja. Poleg sanacije in odprave škode na podjetja vpliva tudi strožja okoljevarstvena zakonodaja, mednarodni standardi in vse večja ozaveščenost ljudi. Raznovrstni odpadki so nujen strošek rastočega podjetja, vendar se je s časom odnos do odpadkov spremenil zaradi spoznanja, da odpadki škodujejo okolju in zdravju. V podjetjih je prevladalo spoznanje, da je ohranjanje naravnih virov pomembnejše od proizvodnje z nizkimi stroški. Podjetja postajajo ekološko ozaveščena in namenjajo posebno pozornost okoljski odgovornosti ter si tako utrjujejo dobro ime. Namen diplomskega dela je na praktičnem primeru prikazati postopke in naloge, ki jih mora opraviti zunanji revizor, če želi podati mnenje o računovodskih izkazih revidiranega podjetja, ki je pri tem osredotočeno na okolje in na ekološki vidik. Diplomsko delo je razdeljena na štiri sklope. V prvem sklopu je predstavljen vpliv ekologije in okolja na podjetje ter dva sistema ravnanja z okoljem. Govori o pomembnih postavkah računovodskih izkazov ravnanja z okoljem, kjer je prikazana tabela bilance stanja in izkaza poslovnega izida ravnanja z okoljem. Prvi sklop je zaključen z razkritji okoljskih postavk v letnem poročilu. V drugem sklopu je opredeljena revizijska dejavnost. Vsebuje tako razlago vrst in ciljev revidiranja, kot tudi predstavitev zunanjega revidiranja, kjer je omenjeno okoljsko revidiranje. Tretji sklop temelji na predstavitvi družbe Talum ter njeni osveščenosti do okolja. Predstavljene so značilnosti družbe, okoljski vpliv na različna obdobja tovarne in program za ravnanje z okoljem. Četrti sklop govori o gospodarskih kategorijah, ki imajo vpliv na okolje pri revidirani družbi. Predstavljene so predhodna in zaključna revizija ter revizija poslovnega poročila revidirane družbe za leto 2007. Ta sklop je zaključen z ugotovitvami revizorja. Diplomsko delo je zaključeno s sklepom, v katerem sem povzel ugotovitve, ki se navezujejo na ravnanje družbe Talum z okoljem.

2

1 Ekologija in okolje 1.1 Pomen ekologije in okolja

1.1.1 Pomen ekologije in okolja za podjetje Danes si težko predstavljamo področje, ki ga ne bi ocenjevali z vidika prijaznosti do okolja. Ekologija s svojim širokim pomenom vpliva na marsikatero podjetje, saj predstavlja strošek poslovanja. Podjetje je tako prisiljeno najbolj učinkovito izrabiti svoja omejena sredstva, zmanjšati odpadke, s katerimi bi vplivali na onesnaževanje okolja, ter omejiti proizvodnjo v mejah, ki jih postavlja okolje. Ekološko ravnanje v podjetjih vpliva tudi na poslovni uspeh podjetij oz. izboljšuje njihove proizvode in storitve. S prijaznostjo do okolja si lahko podjetja okrepijo svoj ugled in povečajo konkurenčnost na trgu. Podjetja so v današnjem času omejena tudi z okoljevarstveno zakonodajo, predpisi in okoljevarstvenimi standardi. Poleg upoštevanja le-teh mora podjetje o okolju tudi poročati in razkriti določene postavke v letnem poročilu. Mnoge družbe so zelo občutljive na vprašanja v zvezi z okoljem in pri svojem poslovanju ravnajo z minimalnim upoštevanjem zakonskih predpisov. Te organizacije se odločajo za uveljavitev predpisov šele takrat, ko so uzakonjeni. Zelo pomemben faktor pri analizi okolja in naknadnih ukrepih za preprečevanje negativnih vplivov posegov v okolje predstavlja politična volja posameznih držav. Razpoložljiva tehnologija povzroča onesnaževanje voda, tal in zraka, zmanjševanje emisij pa skoraj vedno zahteva sprejemanje kompromisov med gospodarskimi aktivnostmi in skrbjo za čisto okolje (Smrekar, 2007, str. 38). Družba, ki si prizadeva odgovorno ravnati z okoljem, si mora postaviti osnovna merila na področju ravnanja z okoljem. Zoppejeva (2002, str. 47) v svoji magistrski nalogi opisuje merila, ki jih predlaga Chuch Sutfin iz podjetja WMX Technologies Inc.:

Varovanje okolja in stopnjevanje skrbi za okolje: ekološka naravnanost in osveščenost družbe je pomemben del poslovodenja družbe. Vse načrtovanje in vse dejavnosti se vodijo tako, da se preprečuje onesnaževanje in, da se omejijo negativni vplivi na okolje.

Razvoj in raziskovanje: razvoj, proizvodnja in trženje izdelkov ali storitev, ki so okolju neškodljivi.

Zmanjševanje vplivov tveganja na okolje, popravljanje in odpravljanje napak, presojanje in spreminjanje politike ravnanja z okoljem: spremljanje sistema ravnanja z okoljem z rednimi nadzornimi meritvami in periodičnimi pregledi. Preverjanje njegove učinkovitosti in nenehno izboljševanje.

Skladnost s standardom ISO 14001: redno preverjanje skladnosti ravnanja z okoljem z notranjimi presojami in z lastnimi presojevalci ter izvajanje zunanje presoje. Izvajanje vseh dejavnosti z veljavno zakonodajo.

3

Aktivno vključevanje v okoljevarstveno gibanje: vključitev družbe oz. predstavnikov družbe v spreminjanje zakonodaje, opozarjanje javnosti na onesnaževanje okolja.

Odgovorna uporaba naravnih virov, zmanjševanje odpadkov, recikliranje, odlaganje odpadkov: skrb za odgovorno uporabo naravnih virov, za zmanjševanje odpadkov in za odlaganje odpadkov na predvidena zaščitena mesta. Varen odvoz odpadkov na deponije.

Letno poročilo ravnanja z okoljem: vsako leto izdelati okoljevarstveno poročilo, dostopno zaposlenim in javnosti oz. lokalni skupnosti, ki jo poročilo zadeva.

Javna politika ravnanja z okoljem in seznanjanje javnosti: seznanjanje zaposlenih s cilji, izobraževanje, usposabljanje in motiviranje za aktiven odnos do okolja. Obveščanje strank, dobaviteljev, javnosti in lokalne skupnosti o okoljskih usmeritvah in zadevah. Aktivno sodelovanje.

1.1.2 Sistemi ravnanja z okoljem Med najbolj razširjene standarde ravnanja z okoljem sodijo British Standard - BS 7750, direktiva EU - EMAS (angl. Environmental Management and Audit Scheme), prostovoljna regulativa ECO LABELLING SYSTEM za proizvode in ISO 14001 mednarodne organizacije za standardizacijo. V nadaljevanju bom predstavil standard ISO 14001 in EMAS. Standard ISO 14001 Sistem ravnanja z okoljem zajema celovito obvladovanje okoljskih vidikov proizvodne ali storitvene dejavnosti. Poleg izpolnjevanja zakonskih zahtev obsega tudi:

uravnavanje stroškov, učinkovito izkoriščanje sredstev, preprečevanje onesnaževanja, odzivanje na zahteve in pričakovanja poslovnih partnerjev organizacije, lastnikov oz.

ustanoviteljev organizacije in ostale zainteresirane javnosti. Smernice za sistem ravnanja z okoljem se najdejo v standardu ISO 14001:2004, njegova uporaba pa organizaciji pomaga, da uresniči okoljevarstvena načela svoje okoljske politike. Tako lažje obvladuje morebitne nevarnosti za okolje, se nenehno izboljšuje in prilagaja novim zahtevam kupcev, trga, zakonodaje ter napredku znanosti in tehnologije (ISO 14001, 2009). Zoppejeva (2002, str. 51-52) razlaga, da je sistem ravnanja z okoljem organizacijska struktura z jasno določenimi in dokumentiranimi postopki, procesi, sredstvi in odgovornostmi, kar omogoča učinkovito in sistematično ravnanje z okoljem. Ob izpolnjevanju omenjenih zahtev pridemo do dokazov, ki dokazujejo učinkovitost okoljskega sistema, ki je v skladu z omenjenim standardom. Učinkovita uporaba sistemov ravnanja z okoljem družbam omogoča prepoznavanje vpliva na okolje ter njegovo kar največje zmanjšanje. Izboljšan nadzor procesnih operacij omogoča delovanje v skladu z okoljevarstvenimi zahtevami in pomembno znižanje stroškov.

4

Ključni elementi standarda ISO 14001 so (Zoppe, 2002, str. 53): Okoljska politika: politika do okolja, zahteve za izvajanje okoljske politike, način za

postavljanje in doseganje ciljev. Planiranje: analiziranje okoljske podobe organizacije (procesi, proizvodnje, storitve in

materiali, ki jih organizacije uporabljajo). Uporaba in operacije: uporaba in organizacija procesov, namenjenih kontroli in

izboljšanju aktivnosti. Preverjanje in korektivni ukrepi: vsebujejo kontrolo (opazovanje, merjenje,

zapisovanje karakteristik in aktivnosti), ki lahko zelo vpliva na okolje. Vodstveni pregled: opravi ga najvišje vodstvo organizacije za zagotovitev ustreznosti in

učinkovitosti. Nenehno izboljševanje: je ključna sestavina sistema ravnanja z okoljem.

Uvajanje standarda ISO 14001 v podjetje prinaša določene prednosti, ki pa niso vidne takoj, saj je potrebno kar nekaj časa, da se ugotovijo zmanjšani stroški. Prednosti so (Zoppe, 2002, str. 53):

manjša poraba energije, smotrna uporaba naravnih virov, manjši stroški odstranjevanja odpadkov, zmanjšano tveganje zaradi nesreč, konkurenčne prednosti, večji ugled v javnosti, večje zanimanje morebitnih vlagateljev, nižje zavarovalne premije, izpolnjevanje predpisov in zakonskih določil.

Seveda pa standard ISO 14001 tudi motivira zaposlene v podjetju, da se osredotočijo na celoten sistem ravnanja z okoljem in ne samo na stroške, saj je ravnanje z okoljem dolgoročen cilj. EMAS (Environmental Management and Audit Scheme) Shema EMAS je namenjena ocenjevanju in izboljševanju učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah ter informiranju javnosti o teh učinkih. Ključni dejavniki, ki ločijo shemo EMAS od ISO 14001, so odprtost, odkritost in periodično objavljanje preverjenih okoljskih informacij. Glavni način seznanjanja javnosti z rezultati nenehnega izboljševanja učinkov ravnanja z okoljem predstavlja okoljska izjava in je hkrati priložnost za promocijo pozitivne podobe organizacije pri kupcih, dobaviteljih, okolici, pogodbenikih in zaposlenih. Organizacija lahko objavi tudi preverjene izvlečke iz okoljske izjave, s katerimi želi približati okoljske rezultate posameznim zainteresiranim stranem (Kaj pomeni EMAS, 2009). Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je shema EMAS vzpostavila tudi pri nas, vendar le pri nekaterih družbah. Zahteve regulative so v nekaterih elementih enake zahtevam standarda ISO 14001. V drugih elementih, kot npr. pri okoljskem poročanju, notranji presoji in shemi zunanje

5

verifikacije in registracije, pa so zahteve podrobnejše in zahtevnejše kot v standardu ISO 14001 in smernicah za okoljsko presojanje (Borštnik, 2004). V juliju 2008 je Evropska komisija predlagala, da se ponovno pregleda EMAS za povečanje sodelovanja podjetij in zmanjšanje upravne obremenitve in stroškov, zlasti za mala in srednje velika podjetja (What is EMAS, 2009). Družbe, ki pripravljajo letno okoljsko poročilo, že v veliki meri izpolnjujejo zahteve EMAS regulative. Zahteva po nenehnem izpolnjevanju zakonodaje bo slovenskim podjetjem predstavljala največjo oviro, ostale zahteve pa se večinoma že uporabljajo. Marsikatera podjetja ne bodo vstopila v shemo EMAS, je pa za ta podjetja smiselno spodbujati izdelavo letnih okoljskih poročil, ki v današnjem času postajajo eno od pomembnejših orodij za promocijo okoljsko odgovornega podjetja (Borštnik, 2004). 1.2 Pomembne postavke računovodskih izkazov ravnanja z okoljem

1.2.1 Bilanca stanja ravnanja z okoljem Ravnanje z okoljem vključuje tekoča obvladovanja izdatkov, stroškov in prihodkov. Ukvarja se tudi z dolgoročnejšimi vprašanji varovanja okolja. Tu gre predvsem za naložbe v stalna sredstva, ki so z vidika varovanja okolja pomembna v procesu proizvodnje. Poleg sredstev se preučujejo tudi obveznosti, ki nastajajo iz naslova varovanja oz. ravnanja okolja. S takim proučevanjem pridemo do informacij o (Mohar, 1998, str. 29):

vrsti sredstev in virih sredstev, ki služijo varovanju okolja, neposredni in posredni uporabi sredstev za varovanje okolja, kraju, času in načinu uporabe, obsegu (stopnji) obrabe oz. porabe v poslovnem procesu, kraju in načinu financiranja naložb za potrebe varovanja okolja.

Najpomembnejše postavke aktive so investicije v opredmetena osnovna sredstva, namenjena varovanju okolja, pri ostalih sredstvih pa je potrebno biti pozoren na morebitno zmanjšanje njihove vrednosti zaradi spremenjenih okoljevarstvenih usmeritev. Najpomembnejše postavke na pasivi so rezervacije, ki se delijo na (Mohar, 1998, str. 30):

rezervacije, namenjene sanaciji že povzročenega onesnaženja, rezervacije za morebitne kazni za povzročeno onesnaženje okolja, rezervacije za razne (predvidene) okoljevarstvene dajatve, rezervacije za vzpostavitev prvotnega stanja, rezervacije za večja popravila okoljevarstvenih opredmetenih osnovnih sredstev, drugo.

Tabela 1 prikazuje primer bilance stanja ekologije. Levi del tabele predstavlja aktivo, v tem primeru sredstva, desni del pa prikazuje pasivo, v tem primeru obveznosti do virov sredstev. Podobno tabelo uporabljajo podjetja, ki imajo v svojih ciljih vključeno skrb za okolje.

Tabela 1: Primer bilance stanja ekologije

SREDSTVA 1. Stalna sredstva za ekološke potrebe 1.1 Neopredmetena sredstva: - materialne pravice, ustanovna vlaganja, patenti, stroški izobraževanja in drugo. 1.2 Opredmetena sredstva: - naravno bogastvo, delovna sredstva. 1.3 Dolgoročne finančne naložbe: - dolgoročna vlaganja in posojila. 2. Gibljiva sredstva za ekološke potrebe 2.1 Zaloge: - material, nedokončana proizvodnja, gotovi izdelki in blago v zalogi. 2.2 Terjatve iz poslovnih razmerij: - predplačila, terjatve do kupcev. 2.3 Terjatve iz kratkoročnih finančnih naložb: - dana kratkoročna posojila in podobno. 2.4 Druge kratkoročne terjatve: - terjatve do zaposlenih in podobno. 2.5 Aktivne časovne razmejitve

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.Kapital za ekološke potrebe 1.1 Osnovni kapital 1.2 Rezerve 1.3 Dobiček iz varovanja okolja 1.4 Izguba iz varovanja okolja 2. Dolgoročne rezervacije 2.1 Rezervacije za ekološke potrebe 3. Dolgoročne obveznosti 3.1 finaciranje ekoloških potreb 4. Kratkoročne obveznosti 4.1 Financiranje ekoloških potreb 4.2 Kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročne finančne obveznosti, druge

Vir: T. Horvat, Priprava letnega poročila za komuniciranje z interesnimi skupinami podjetja, 2000, str.128.

kratkoročne obveznosti 5. Pasivne časovne razmejitve 5.1 Razmejitve za ekološke potrebe

1.2.2 Izkaz poslovnega izida ravnanja z okoljem V izkazu poslovnega izida ravnanja z okoljem se izkazujejo posebne ekonomske kategorije, kot so posebni stroški, odhodki in prihodki, ki se nanašajo na varovanje okolja. Mednje sodijo stroški za zaščito naravnega okolja, amortizacija osnovnih sredstev, ki so namenjena varovanju naravnega okolja, ter prihodki, ki so povezani z odprodajo odpadkov. Glede na vrsto dejavnosti se lahko pojavljajo različni pretekli in bodoči izdatki, ki pomenijo stroške v sedanjem in prihodnjem poslovanju. Prav tako imamo opravka s prihodki, ki so namenjeni pokrivanju omenjenih stroškov. Tabela 2 prikazuje izkaz uspeha ekologije, ki ga lahko uporabijo družbe pri prikazu svojega dela na področju okoljevarstva.

6

7

Tabela 2: Primer izkaza uspeha ekologije Prihodki Prihodki iz redne poslovne dejavnosti, povezani z varstvom okolja Prihodki iz namenskih sredstev Prihodki iz naslova aktiviranja lastnih učinkov, namenjenih varstvu okolja Prihodki iz naslova zaračunavanja ekoloških učinkov kupcem Odhodki Stroški ekološke dejavnosti Odhodki financiranja iz naslova ekoloških naložb Drugi odhodki ekološke dejavnosti Dobiček ali izguba iz ekološke dejavnosti

Vir: I. Mohar, Ekološko usmerjen računovodja, 1998, str. 29.

1.3 Razkritja okoljskih postavk v letnem poročilu

1.3.1 Razkritja v letnem in konsolidiranem letnem poročilu V letnem poročilu se odgovarja na vprašanja, ki so pomembna za izide poslovanja, za finančni položaj podjetja ali za njegov razvoj in način ukrepanja podjetja v zvezi s tem. Zaradi tega morajo informacije nuditi pošten pregled razvoja poslovanja podjetja in njegovega položaja do obsega, ko lahko okoljska vprašanja nanj neposredno vplivajo. Priporočajo se naslednja razkritja (Lačen, 2004, str. 54-55):

Usmeritev in programi podjetja glede ukrepov varstva okolja, predvsem preprečevanja onesnaženja.

Izboljšanje na ključnih področjih varstva okolja (npr. emisije v preteklih petih letih). Obseg uvajanja ukrepov varstva okolja zaradi sedanjih ali prihodnjih predpisov.

Informacije o okoljskem delovanju podjetja, kot so poraba energije, materiala, vode, obseg emisij, odstranjevanje podatkov. Priporoča se uporaba kazalcev okoljske učinkovitosti in, kjer je pomembno, podrobnejša predstavitev informacij po odsekih. Poudarjena je pomembnost zagotavljanja količinskih podatkov v absolutnih številkah za emisije in porabo energije, vode in materialov za poslovno leto ter primerljivih podatkov za prejšnje leto. Za boljše razumevanje njihove pomembnosti so lahko vrednostni podatki prikazani v povezavi z zneski v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida.

Sklicevanje na posebno okoljsko poročilo. Če ga podjetje izdaja in če vsebuje podrobnejše ali dodatne okoljske informacije, navedene v prejšnji točki, se lahko v letnem poročilu poda povzetek teh informacij ter navede, da je nadaljnje pomembne informacije moč najti v okoljskem poročilu. Informacije v posebnem okoljskem poročilu morajo biti skladne z informacijami v letnem poročilu in letnih računovodskih izkazih. Če je bilo okoljsko poročilo verificirano s strani zunanjega presojevalca, se to navede v letnem poročilu. Namen, omejitve, datum poročanja in obdobje, za katerega se poroča, naj bi bili v letnem in okoljskem poročilu enaki.

8

1.3.2 Razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom V pojasnilih k letnim računovodskim izkazom in konsolidiranim letnim računovodskim izkazom naj podjetja razkrijejo (Lačen, 2004, str. 55):

metode vrednotenja, ki se nanašajo na okoljske postavke; izredne okoljske stroške; druge rezervacije, če niso razkrite v obrazcu bilance stanja; pogojne okoljske obveznosti, vključno z opisom narave teh obveznosti; za vsako pomembno okoljsko obveznost opis njene narave in navedbo roka in pogojev

poravnave; nediskontiran znesek obveznosti in diskontno mero, če je uporabljena metoda sedanje

vrednosti; računovodske usmeritve pri stroških dolgoročnega vzpostavljanja prvotnega stanja,

prenehanje uporabe sredstev in odstranjevanja; kazni, globe zaradi neskladnosti z okoljskimi predpisi in nadomestila tretjim osebam za

povzročeno škodo ali poškodbo, ločeno od okoljskih stroškov; vladne spodbude za varstvo okolja, vključno s pogoji in računovodsko obravnavo.

2 Revidiranje Revidiranje lahko opredelimo kot sistematičen postopek nepristranskega pridobivanja in vrednotenja dokazov v zvezi z uradnimi trditvami o gospodarskem delovanju in dogodkih za ugotavljanje stopnje skladnosti teh uradnih trditev z uveljavljenimi sodili ter poročanje o izsledkih zainteresiranim uporabnikom (Taylor & Glezen, 1991, str.3). Zakon o revidiranju, ki je bil sprejet 30. junija 2008 (ZREV-1, v nadaljevanju zakon), je vpeljal revidiranje v slovensko gospodarstvo. Zakon (ZREV-1, 2008) opredeljuje revidiranje računovodskih izkazov kot preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Revidiranje mora potekati na način, ki je določen s tem zakonom, Mednarodnimi revizijskimi standardi (MRS) in drugimi pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Inštitut, drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oz. druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

9

2.1 Vrste revidiranja Kot omenjata Taylor in Glezen (1991), lahko razvrstimo revidiranje glede na povezanost posameznika (revizorja) oz. skupine (revizijske družbe) z naročnikom revizije ali zavezancem reviziji, na:

Zunanje revidiranje, ki ga opravlja zunanji revizor. Zunanji revizorji opravljajo svoje neodvisne revizijske storitve na podlagi pogodb in niso zaposleni v organizaciji, katero revidirajo. Pri neodvisnih revizijskih storitvah običajno govorimo o revidiranju računovodskih izkazov.

Notranje revidiranje, ki ga lahko opredelimo kot neodvisno presojanje znotraj organizacije za pregled in ocenjevanje njene dejavnosti. Notranje revidiranje opravljajo zaposleni v podjetju, katerim pripada določena neodvisnost in v nekaterih primerih morajo notranji revizorji poročati revizijski komisiji članov uprave. Po SRS 2006 (Slovenski računovodski standardi) se organizacija lahko tudi odloči, da za notranje revidiranje računovodenja pooblasti zunanjega strokovno usposobljenega izvajalca.

Državno revidiranje, v okviru katerega državni uslužbenci iz različnih razlogov na različnih ravneh revidirajo različne organizacijske funkcije.

2.2 Cilji revizije Opredeljeni cilji revidiranja računovodskih izkazov pomagajo revizorju tako pri presoji pomembnih področjih, kot tudi pri odločanju uporabe revizijskih postopkov pri samem revidiranju. Revizor mora preveriti, če so vsi cilji izpolnjeni, saj lahko le tako poda strokovno in neodvisno mnenje o izkazanih računovodskih izkazih. V revizijski praksi se uporabljajo naslednji cilji revizije (Coopers & Lybrand, 1995): Popolnost (angl. Completeness)

Ta revizijski cilj je značilen za vse kategorije računovodskih izkazov in je definiran kot dejstvo, da so v računovodskih izkazih zajete vse postavke in transakcije, ki tja sodijo. Točnost (angl. Accuracy)

Pojem revizijskega cilja točnosti je najsplošneje definiran kot dejstvo, da so vse vknjižene transakcije, kakor tudi druge bilančne postavke, matematično točne, izvedene iz pravilnih osnovnih podatkov, poknjižene na vsebinsko ustrezen konto in enako tudi v glavni knjigi. Obstoj (angl. Existence/Occurrence)

Revizijski cilj obstoj je najširše definiran kot dejstvo, da sredstva in obveznosti, izkazana v računovodskih izkazih, dejansko obstajajo. Enako oz. podobno velja tudi za opravljene transakcije v posameznem obračunskem obdobju. Časovna razmejitev (angl. Cut off)

Splošna definicija cilja časovne razmejitve (preseka) označuje presek kot dejstvo, da so vse opravljene transakcije knjižene v ustreznem obračunskem obdobju.

10

Vrednotenje (angl. Valuation) Ta cilj je opredeljen kot primerno računovodsko vrednotenje ob upoštevanju sprejetih načel vrednotenja, ki so za posamezno računovodsko kategorijo ustrezno izbrani in tudi uporabljeni. Pravice in obveznosti (angl. Rights and obligation)

Ta cilj je opredeljen kot izpolnjevanje pogojev, da so posamezna evidentirana sredstva pravica podjetja in da so evidentirani dolgovi obveznosti oz. dolžnosti podjetja na datum izdelave izkaza stanja. Predstavitev in razkritja (angl. Presentation and disclosure)

Ta cilj je opredeljen kot dejstvo, da so podatki v računovodskih izkazih, kot tudi transakcije znotraj posameznega obračunskega obdobja, ustrezno kvalificirani in predstavljeni ter tudi dodatno obrazloženi, če je to zaradi jasnejšega razumevanja potrebno. 2.3 Zunanje revidiranje Zunanje revidiranje računovodenja je kasnejše presojanje poštenosti in resničnosti računovodskih podatkov, predvsem v letni bilanci stanja, izkazu poslovnega izida in drugih računovodskih izkazih. Z njim se ukvarjajo pooblaščeni revizorji, ki niso zaposleni v podjetju, katerega revidirajo. Zunanje revidiranje letnih računovodskih izkazov je za določene vrste podjetij predpisano, širše zunanje revidiranje računovodenja, zlasti zunanje revidiranje poslovanja, pa je prepuščeno odločitvam podjetja. Zunanji revizorji letnih računovodskih izkazov delujejo v javnem interesu, zato morajo biti odgovorni, neoporečni, nepristranski, neodvisni in poklicno skrbni. Revidiranje letnih računovodskih izkazov se začne s spoznavanjem poslovanja podjetja in s preizkušanjem njegovih ureditev računovodenja in notranjega kontroliranja. Nadaljuje se z opredelitvijo tveganja pri preizkušanju podatkov in izražanju mnenja o letnih računovodskih izkazih. Pri preizkušanju podatkov se uporabljajo različni revizijski postopki, tudi proučevalski (analitični) postopki in revizijsko vzorčenje, ki omogoča pridobitev revizijskih dokazov o pravilnosti postavk v letnih računovodskih izkazih. Revizor o revidiranih letnih računovodskih izkazih izda revizorjevo poročilo, v katerem izrazi mnenje brez pridržka, mnenje s pridržkom ali odklonilno mnenje, lahko pa se mnenja tudi vzdrži, če zanj ne more pridobiti ustreznih podlag. Če revizor izrazi mnenje, ki ni mnenje brez pridržka, mora v poročilo vključiti opis vseh bistvenih razlogov za to mnenje in po možnosti izmerjene možne učinke za računovodske izkaze (SRS 28, str. 218-219). 57. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da mora letne računovodske izkaze velikih, srednjih in dvojnih družb, povezanih družb in družb, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, najkasneje v šestih mesecih po preteku poslovnega leta pregledati samostojno revizijsko podjetje v skladu s posebnimi predpisi, to je zakona o revidiranju. Nekatere družbe revizijo naročijo na zahtevo lastnika, poslovodstva ali iz drugih razlogov, čeprav jih zakon ne zavezuje, da morajo biti njihovi računovodski izkazi revidirani. ZGD-1 določa le, za katere družbe je obvezno revidiranje računovodskih izkazov. Način in postopki revidiranja so predpisani z drugim zakonom, z zakonom o revidiranju. ZDG tudi določa, da revizor odgovarja družbi in delničarjem ali družbenikom družbe za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil o

11

revidiranju, določenih z zakonom, ki ureja revidiranje. Odgovornost za škodo je lahko kaznovana z denarnim zneskom do višine 150.000 EUR. Omejitev odškodninske odgovornosti ne velja, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti. Če revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, zavrne izdelavo mnenja, obveznost revidiranja ni izpolnjena. Zakon o revidiranju (ZREV-1, 2008) govori, da lahko storitve revidiranja opravlja samo revizijska družba in osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in so v delovnem razmerju z revizijsko družbo, ali pa imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju. Okoljsko revidiranje Okoljsko revidiranje se je začelo razvijati v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike in v Zahodni Evropi. To obdobje je vplivalo na to, da so razvite države pospešeno sprejemale obsežno okoljsko zakonodajo, da bi omejile škodljive posledice dejavnosti podjetij na okolje. Sprva je pojem okoljsko revidiranje označeval predvsem ugotavljanje in preverjanje zunanjih neodvisnih strokovnjakov, ki so preverjali, ali podjetja poslujejo v skladu z zahtevami sprejete okoljske zakonodaje. V zadnjem času pa se podjetja odločajo za izvedbo okoljskih revizij z namenom, da bi pridobila neodvisno zunanjo oceno o tem, ali je poslovodstvo oblikovalo in vzpostavilo učinkovito okoljsko politiko in tako zagotovilo sprejemljivo okoljsko naravnanost podjetja (Kaj je okoljsko revidiranje, 2009). Najpomembnejši rezultat opravljenih okoljskih revizij so priporočila:

kako lahko podjetje na najbolj učinkovit način in z najnižjimi stroški zniža škodljive vplive na onesnaženje zunanjega okolja,

kako lahko z uporabo okolju prijaznih tehnologij dolgoročno prihrani sredstva. Izvedba okoljskih revizij v podjetjih ni obvezna, kaže pa na visoko zavedanje podjetja o njegovi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja (Kaj je okoljsko revidiranje, 2009). Okoljsko revidiranje je sistematično, dokumentirano, redno in objektivno ocenjevanje procesa dejavnosti in storitev družbe v zvezi z (What is Environmental Audit, 2009):

ocenjevanjem skladnosti z ustreznimi obveznimi in notranjimi zahtevami, olajšanjem nadzora vodstvu nad okoljskimi praksami, spodbujanjem dobrega okoljskega upravljanja, ohranjanjem zaupanja javnosti, dviganjem ozaveščenosti osebja, raziskovanjem možnosti za izboljšanje, uspešnostjo izhodišča za razvoj sistema okoljskega ravnanja.

Koncept okoljskega revidiranja (Impact assessment and Environmental Auditing, 2009) je tesno povezan z naslednjimi dejavniki:

Spremljanje stanja okolja (monitoring) je sistematično opazovanje stanja okolja ter dejavnikov, ki vplivajo na to. Glavni namen je predvidevanje sprememb stanja okolja in

12

zagotovitev začetnih podatkov za načrtovanje dokumentov, programov in projektov. Postopki spremljanja stanja v okolju, se določijo z zakonom.

Okoljske norme so referenčne številke ali uporaba stopenj iz naravnih virov na enoto proizvodnje, določene za kakovost okolja, količino odpadkov in proizvodne enote.

Okoljski standardi so dokumenti, ki določajo pravila, smernice, številčne vrednosti in urejajo dejavnosti ali rezultate dejavnosti, ki imajo ali lahko imajo vpliv na stanje okolja.

Področje revizije navadno zajema (Planing the Environment Audit, 2009):

material za gospodarjenje, varčevanje in druge možnosti; gospodarjenje in varčevanje z energijo; gospodarjenje z vodami in gospodarnost uporabe; nastajanje odpadkov, gospodarjenje in odlaganje; ocenjevanje in nadzor (notranji in zunanji) zmanjšanja hrupa; emisije v zrak in kakovost zraka v zaprtih prostorih; preprečevanje in pripravljenost okoljske nuje; prevozne storitve; zavedanje, usposabljanje in udeležbo zaposlenih v okoljskih zadevah; okoljske informacije javnosti; javne poizvedbe in pritožbe, odgovore; sistem okoljskega upravljanja ustanove, ustreznost in učinkovitost.

Kot govori shema EMAS, mora revizijski program zagotoviti, da je revizijska družba preskrbljena z informacijami, ki jih potrebuje za pregled uspešnosti in učinkovitosti sistema ravnanja z okoljem organizacije. Celoten obseg revidiranja mora biti jasno opredeljen in mora izrecno navesti: področja, ki jih zajema; dejavnosti, ki bodo revidirane; okoljska merila, ki jih je treba upoštevati; obdobja, ki jih zajema revizija.

Okoljsko revidiranje vključuje oceno dejanskih podatkov, potrebnih za ovrednotenje delovanja družbe (Proposal for a Regulation of the European Parliament and of the Council on the voluntary participation by organisations in a Community eco - management and audit scheme, 2009). Revizor mora preveriti tudi poslovno poročilo družbe, v katerem je največkrat navedeno, kako se podjetje odgovorno obnaša do okolja. Revidiranje poslovnega poročila družbe Talum bom podrobneje predstavil v četrtem poglavju diplomskega dela pod točko 4.4.

13

3 Predstavitev družbe Talum Talum, d. d., Kidričevo se ukvarja s proizvodnjo aluminija, ki je kovina prihodnosti, saj ne rjavi in daje predmetom zanesljivost in trajnost. Ne glede na to, kje, kdo in na kakšnih napravah se proizvaja aluminij, ostaja aluminij do neskončnosti ponovljiv in enak. Zgodovina podjetja sega v leto 1954, ko so tovarno slovesno odprli v navzočnosti številnih uglednih in častnih gostov. Redna proizvodnja glinice in aluminija je stekla leta 1955. Prvotno ime tovarne je bilo Tovarna glinice in aluminija Kidričevo (TGA), ki se je nato leta 1992 preimenovala v Talum, d. d. Je delniška družba v 80-odstotni lasti Elektra Slovenija, d. o. o. in ima vse proizvodne obrate v Kidričevem. Ob pogledu na zgodovino tovarne aluminija v Kidričevem je zlahka prepoznati dve bistveno različni podobi tovarne, ki sodita v dve različni obdobji. Prva podoba sega v obdobje od leta 1954 do leta 1983, ko se je postopoma izgradila tovarna TGA, ki je bila gigant na Dravskem polju. To je bil čas, ko so bili pomembni le gospodarski vidiki in doseganje ciljev državnih planov brez presoje o možnih posledicah na okolju. V tem obdobju so proizvedli prvi milijon ton aluminija. Družba je bila prepoznavna po visokem dimniku in značilni dimni zastavi, saj so bili usmerjeni v povečevanje proizvodnje na obstoječih proizvodnih napravah. Dimna zastava je vsebovala veliko žveplovega dioksida in prahu, poleg fluorovih plinov iz elektroliz pa je še dodatno zaznamovala okolje z odlaganjem rdečega blata in pepela na polja (Talum in okolje, 2007). Druga podoba sega v obdobje od leta 1984 do leta 2006, ko so postopoma uvedli tehnološko prenovo in ekološko sanacijo tovarne. Prvi mejnik je bilo leto 1984, ko se je začel projekt MPPA11, katerega bistveni cilji so bili tehnološka modernizacija, ekonomski cilji in predvsem ekološka sanacija proizvodnje, katere prva faza je bila dokončana leta 1989. Drugi mejnik je bilo leto 2000, ko se je začela 2. faza projekta modernizacije, ki je bila dokončana leta 2002. Talum je nadgradil svoj sistem kakovosti s standardom ISO/TS 169492 in ISO/IEC 170253 (Talum in okolje, 2007). 3.1 Talum in njegova ekološka osveščenost

3.1.1 Značilnosti Taluma, d. d. Okolje je prostor, katerega del je človek in ni samo prostor, v katerem človek živi. Zaradi tega so v proizvodnji, zlasti pri načrtovanju gospodarskega razvoja, okoljevarstveni standardi postali povsem enakovredni ekonomskim, kar velja tudi za proizvodnjo aluminija. Talum ima

1 Pri projektu MPPA1 gre za modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija. 2 ISO/TS16949 je standard, katerega cilj je razvoj sistema vodenja kakovosti, ki vodi k nenehnemu izboljševanju, s poudarkom na preprečevanju pomanjkljivosti in zmanjševanju onesnaževanja. 3 ISO/IEC 17025 je standard, ki ga uporabljajo glavni preizkuševalni laboratoriji, da vzdržujejo nivo kakovosti rezultatov.

14

vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, kar omogoča, da delavci obvladujejo vplive proizvodnje aluminija v elektrolizah, proizvodnje v livarnah in proizvodnje anod na ožji in širši prostor in s tem tudi zmanjšujejo težo ''ekološke stopnje'', ki je obremenjena s preteklostjo. Družba teži k učinkovitemu sistemu ravnanja z okoljem, kar pomeni, da so vključeni vsi deli in vsa področja družbe. Cilj je uravnotežen trajnostni razvoj s stalnimi izboljšavami, ki omogoča razvoj okolju prijaznega podjetja. V Talumu je že vključen mednarodni standard ISO 14001, ki potrjuje:

zavezanost sodelavcev na vseh ravneh in funkcijah za primerno ravnanje z okoljem in cilj podjetja, da preprečuje onesnaževanje v ravnovesju z družbenogospodarskimi

potrebami. V podjetju so leta 2000 vzpostavili integrirani sistem kakovosti. Sprva je bil leta 1996 vzpostavljen sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001, ki je bil nazadnje uspešno ratificiran leta 2007. Sistem za ravnanje z okoljem ter sistem za varnost in zdravje pri delu sta bila leta 2001 vzpostavljena s standardoma ISO 14001 in OHSAS 18001. Leta 2004 so integrirani sistem kakovosti dopolnili še z dvema standardoma, z ISO/TS 16949 za področje avtomobilske industrije in ISO/IEC 17025 za področje laboratorijskega preskušanja. Talumova nova podoba nosi prepoznavno sporočilo Lahkota prihodnosti in pojasnjuje ter odpravlja ponekod še vedno prisotne zmotne predstave o tovarni. Ob njeni tehnološki prenovi so bili zgrajeni sodobni objekti. Vgrajene so bile sodobne naprave po principu najboljših razpoložljivih tehnik4, kar je v skladu z evropsko direktivo IPPC5. Tovarno za proizvodnjo glinice in aluminija v Kidričevem so začeli graditi leta 1942, vendar je bila gradnja prekinjena ob koncu druge svetovne vojne. Gradnja se je nadaljevala komaj po letu 1947. Tovarna glinice s kotlovnico in značilnim visokim dimnikom ter elektroliza A sta bili zgrajeni leta 1954. Zmogljivost proizvodnje glinice je bila ob zagonu 45.000 ton letno, primarnega aluminija pa 15.000 ton letno. Livarna 1, v kateri se je proizvedeni aluminij vlival v hlebčke in enostavne oblike, ter potrebni pomožni in vzdrževalni objekti so iz tega obdobja. Pepel iz kotlovnice in rdeče blato sta bila odpadka iz proizvodnje glinice in te odpadke so začeli odlagati na poljih, kar je bilo na povsem neprimernem prostoru in ni vključevalo razmisleka o možnih posledicah v okolju. TGA se je v naslednjih letih širil. Dograjeval je proizvodne objekte in proizvodnja se mu je povečevala.

4 Te razpoložljive tehnike pomenijo bistven napredek tako z vidika produktivnosti, porabe energije in surovin, kot z vidika varovanja okolja oz. možnih emisij v okolje (Talum in okolje, 2007, str. 3). 5 IPPC (angl. Intergrated Pollution Prevention and Control) je direktiva, ki govori o preprečevanju in nadziranju onesnaževanja okolja.

15

1954-1960: Zgradili so tovarno anodne mase in uvedli kontinuirani postopek proizvodnje glinice. 1960-1964: Proizvodnja glinice je bila povečana na 90.000 ton letno, proizvodnja aluminija v elektrolizi A pa na 20.000 ton letno. Zgradili so tudi elektrolizo B in začela je obratovati z zmogljivostjo 22.000 ton aluminija letno. 1964-1974: Z rekonstrukcijami proizvodnih naprav je skupna proizvodnja aluminija narasla na 45.000 ton letno, proizvodnja glinice pa na 110.000 ton letno, kar je za takratne naprave pomenilo, da je bila dosežena največja možna proizvodnja. V livarni so ulivali enostavne prodajne proizvode, hlebčke, brame in T-formate v kvaliteti čistega aluminija in zlitin. 1974-1984: Zaradi velike količine proizvedenega primarnega aluminija se je v novozgrajenem objektu Livarne 2 začel prehod na proizvodnjo zahtevnejših proizvodov, kot so lita žica, liti trak, rondelice, izparilniki, v proizvodnji glinice pa vodno steklo, specialne glinice, zeolit. To obdobje je veljalo za čas, ko so vsi proizvodni objekti obratovali brez ustreznih čistilnih naprav, saj sta čas in stopnja tehnološkega razvoja aluminijaste industrije to dopuščala. Podjetju TGA se je tako izoblikovala podoba velikega onesnaževalca okolja. Njihovo podobo je mogoče prikazati v naslednjih točkah:

Dosežena je bila največja možna proizvodnja na takratnih napravah6, vendar so proizvodni rezultati zaradi zastarelosti naprav bili slabi.

Na lokacijo v Kidričevem so se zaradi narave proizvodnje transportirale velike količine surovin.

Emisije v okolje so bile velike zaradi dimnika kotlovnice in iz elektroliz A in B, vendar se meritve teh emisij niso opravljale redno7.

V okolje so bile neprimerno odložene velike količine odpadkov, rdeče blato in pepel, ki so zato povzročali velike emisije različnih snovi v podtalnico in zrak.

Po letu 1983 lahko govormo o začetku oblikovanja nove podobe in rasti moderne tovarne, saj so stekle priprave za realizacijo projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija - MPPA1, ki je bil zastavljen v dveh fazah. PRVA FAZA 1984-1989: Realizacija 1. faze projekta MPPA1 je vključevala tehnološko prenovo in ekološko sanacijo z vidika onesnaževanja okolja najbolj kritičnih delov proizvodnje, in to:

izgradnjo nove elektrolize C z moderno tehnologijo in ustreznim čiščenja plinov, izgradnjo objektov za proizvodnjo anodnih blokov s sistemom čiščenja plinov in izgradnjo nove livarniške hale, Livarne 3 z novim proizvodnim programom;

6 Celotna proizvodnja aluminija je narasla na 45.000 ton letno, proizvodnja glinice pa na 110.000 ton letno (Talum in okolje, 2007, str. 5). 7 Celotno območje Kidričevega je bilo kljub ugodnim klimatskim razmeram po takratnih kriterijih razvrščeno v območje, kjer je zrak onesnažen nad kritično mejo (Talum in okolje, 2007, str. 5).

16

rekonstrukcijo elektroliznih peči v elektrolizi B z uvedbo tehnologije predpečenih anod, kar je, tudi z vidika varstva okolja, pomenilo pomemben napredek glede na prejšnje stanje.

1989-1992: Nadaljevanje ekološke sanacije: ustavitev elektrolize A in proizvodnje glinice leta 1991 in popolna preusmeritev na uvoz

glinice za potrebe elektrolize B in C; začetek sanacije odlagališč pepela in rdečega blata z ozelenitvijo; preimenovanje TGA v Talum leta 1992. Del objektov in naprav, kjer se je prej

proizvajala glinica, se je preimenoval v Silkem in dobil namembnost za proizvodnjo ekološko čistih proizvodov.

1992-1996: Obdobje novih projektov: ukinjanje proizvodnje ekonomsko manj donosnih proizvodov in zagon proizvodnje

homogeniziranih aluminijevih drogov; ustavitev stare kotlovnice leta 1994 in zagon plinskih kotlov kot nadomestitev

proizvodnje pare v starih kotlih, kurjenih s premogom; 21. novembra 1996 je bil zrušen od daleč vidni tovarniški dimnik, ki je bil simbol za

spust emisij v okolje. 1996-1999: Organizacijske in lastninske spremembe in pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. DRUGA FAZA 1999-2002: Pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001 in realizacija 2. faze projekta MPPA1 z različnimi posodobitvami:

izgradnja druge polovice elektrolize C, potrebnih pomožnih objektov, nove Livarne zlitin z ustreznimi čistilnimi napravami in izgradnja sistema kroženja tehnološke hladilne vode;

dograditev in modernizacija objektov proizvodnje anodnih blokov z dograditvijo ustreznih čistilnih naprav, dograditvijo in modernizacijo Livarne 3 za pretaljevanje odpadnega aluminija in dograditvijo in posodobitvijo pomožnih objektov ter ureditvijo okolice objektov;

modernizacija proizvodnje rondelic in izparilnikov in dograditev ustreznih čistilnih naprav.

Talum je v primerjavi s TGA in letom 1984 skoraj za 3,5-krat povečal blagovno proizvodnjo, a ne le s ''taljenjem'' glinice, ampak s projektom MPPA1, ki je povečal blagovno proizvodnjo. 2002-2006: Obdobje razširitve obvladovanja kakovosti in drugih aktivnosti na različne načine:

z začetkom polnega obratovanja razširjene proizvodnje v elektrolizi C in zaprtega sistema hladilnih vod;

s pridobitvijo certifikata ISO/TS 16949 za področje avtomobilske industrije in ISO/IEC 17025 za področje laboratorijskega preskušanja;

z obeležitvijo petdesete obletnice proizvodnje primarnega aluminija leta 2004; z zaustavitvijo proizvodnje bram in platišč; z doseženo proizvodnjo 155.000 ton aluminijskih proizvodov na leto;

17

z vstopom v mednarodno trgovalno shemo s toplogrednimi plini za obdobje 2005-2007; z namestitvijo protihrupnih panelov za zmanjšanje hrupa v okolici iz transformatorjev

elektrolize C; z zagotovitvijo dodatnih pokritih in nepokritih skladiščnih zmogljivosti za odpadni

aluminij v okviru povečevanja pretaljevanja odpadnega aluminija z razširjenimi livarniškimi zmogljivostmi;

z ureditvijo drugih objektov družbe Talum (upravna stavba, sanitarna); z modernizacijo Livarne 1 z uvajanjem nove tehnologije ulivanja zahtevnih proizvodov; z oddajo vloge za pridobitev integralnega okoljskega dovoljenja (IPPC).

3.1.2 Okoljski vplivi na različna obdobja tovarne in njihova opredelitev stroškov Zavedanje o pomembnosti varovanja okolja je v družbi prisotno že dvajset let. V okviru tehnoloških posodobitev proizvodnje in pri izgradnji novih proizvodnih zmogljivosti je bil pomemben dejavnik vgradnja sodobnih čistilnih naprav, ki pomenijo obratovanje v skladu z zakonodajo in omogočajo zmanjšanje že obstoječih vplivov na okolje. Danes se v Talumu vsako uro v 25 čistilnih napravah in filtrih skupno prečisti več kot 1.500.000 m3 različnih tehnoloških plinov. Okoljski vplivi se vrednotijo z emisijami v zrak, emisijami v vode, ravnanjem z odpadki, porabo preostalih surovin, energije in drugih virov. V Talumu so zagotovili ustrezen način spremljanja stroškov pri različnih področjih ravnanja z okoljem, saj so želeli obvladovati stroške, ki nastanejo pri ravnanju z okoljem. Problem, s katerim se v podjetju Talum srečujejo, ni ugotavljanje okoljskih stroškov, temveč razporejanje le-teh. V naslednjih točkah so podani dejavniki, ki vplivajo na okolje. Znotraj teh dejavnikov se ločujejo stroški. Podani so tudi podatki o porabi v letu 2007. Emisije v zrak Najbolj značilne emisije v zrak iz proizvodnje aluminija in glinice so prah, plinski fluoridi, žveplov dioksid in ogljikov dioksid. Obvladovanje tega področja predstavlja naložbe v opremo in obrate za nadzor nad onesnaževanjem ter posebne pripomočke za preprečevanje onesnaževanja pri izpustih v zrak. K opremi za obdelavo odpadnih plinov se štejejo ločevanje na podlagi težnosti, omejevanje nastajanja odpadnih plinov, naprave za razpršitev politantov v okoliški zrak in dodatno ogrevanje odpadnih plinov. Obratovalni stroški na tem področju so zamenjava filtrnih tkanin, absorbentov, polnil, opravljanje notranjih in zunanjih storitev obratovalnega monitoringa (Lačen, 2004, str. 68).

18

Emisije v vode Družba redno opravlja monitoringe (nadzore) odpadnih vod v skladu s pravilnikom o varstvu voda in zato ni zaslediti nobenih prekoračenj na 37 merjenih parametrih. Zaprti hladilni sistem v livarnah je pripomogel k več kot 50% zmanjšanju rabe vode, kar je bistven prispevek k ohranjanju naravnih virov. Mešane odpadne vode iz industrijske cone Taluma so malo obremenjene in vsi parametri ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim za izpust odpadnih vod v vodotok. Prispevek skupnih odpadnih vod k obremenitvi stare struge reke Drave je tako med 0,1 in 2% obremenjenosti vodotoka. Nadzor emisij v vode zahteva naložbe v opremo in obrate za nadzor nad onesnaževanjem in posebne pripomočke za preprečevanje onesnaževanja pri izpustih v vode. Sem spadajo: zbiranje in transport odpadnih voda, preprečevanje, obdelava in odstranjevanje snovi v odpadnih vodi pred izpustom v površinske ali talne vode in tudi preprečevanje naključnega onesnaževanja vode. Obratovalni stroški odpadnih vod so: opravljanje monitoringa odpadnih vod, vzdrževanje kanalizacijskega sistema, peskolovcev, oljnih lovilcev, linearnega vsedalnika in sistema za obdelavo in pripravo vode (Lačen, 2004, str. 68). Emisije hrupa Dobavitelji in/ali proizvajalci opreme določajo emisije hrupa, ki so usklajene z mednarodnimi standardi oz. zakonodajo. To področje zahteva naložbe v opremo in obrate za nadzor nad onesnaževanjem s hrupom ter posebne pripomočke za preprečevanje oz. znižanje nivoja hrupa, vibracij na izvoru ter osamitev sprejemnikov hrupa in vibracij. Zahteva tudi opremo za izvajanje monitoringa hrupa in vibracij. Obratovalni stroški na področju zaščite pred hrupom in vibracijami so monitoring hrupa (emisijske meritve) in vibracij (Lačen, 2004, str. 69). Ravnanje z odpadki Zakonodaja in odnos do odpadkov sili Talum v primerno ravnanje z odpadki, saj obstaja možnost, da nekateri odpadki predstavljajo sekundarno surovino. Na nekdanjem odlagališču pepela je opazen stalen trend zmanjševanja. Primerno ravnanje z odpadki zahteva naložbe v opremo in obrate za nadzor nad onesnaževanjem in posebne pripomočke za preprečevanje onesnaževanja na področju odpadkov. Sem spadajo: preprečevanje nastajanja in zmanjševanje nastalih količin, zbiranje, transport, obdelava, končno odstranjevanje odpadkov in monitoring odpadkov. Obratovalni stroški na področju odpadkov so: izdelava ocen odpadkov, analize odloženih odpadkov, transportni stroški, vzdrževanje ekoloških otokov, odstranjevanje odpadkov (Lačen, 2004, str. 68).

19

Uporabe energije, surovin in drugih virov V Talumu uporabljajo električno energijo, zemeljski plin in toplotno energijo. Brez električne energije v družbi ne morejo proizvesti aluminija, zato so velik porabnik le-te. Toplotno energijo potrebujejo za ogrevanje prostorov, pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje vstopnega zraka v proizvodnih enotah. Zemeljski plin je nasledil premog za proizvodnjo pare, ki so ga uporabljali v času proizvodnje glinice, vendar je zemeljski plin z vidika onesnaževanja okolja čista energija. Sprememba tehnologije je bistveno zmanjšala specifično porabo energije in družba Talum se lahko primerja z drugimi proizvajalci aluminija v svetu (Lačen, 2004, str. 69). Surovine so lahko v vsakem proizvodnem procesu eden glavnih problemov onesnaževanja okolja, zato v Talumu smotrno uporabljajo surovine z natančnim sledenjem specifičnih porab z vidika stroškov in z vidika varstva okolja. Surovine, ki jih družba uporablja, so glinica, aluminijev fluorid, kalcijev fluorid, kriolit, soda, petrol koks in katranska smola. Takse okoljskih vplivov Takse predstavljajo stroške ravnanja z okoljem. Vrste taks so (Vidic, 2003, str. 80):

Taksa za obremenjevaje voda Leta 1996 je bila uvedena kot prva izmed taks, ki so bile določene z Zakonom o varstvu okolja. Ta taksa določa način obračunavanja, odmere in plačevanje takse, njeno višino ter merila za znižanje ali oprostitev plačevanja takse za obremenjevanje voda. Zavezanci za odpadne vode morajo vsako leto v letnem poročilu sporočiti količino letnega onesnaženja, kar pomeni osnovo za določitev takse. Tako posameznik v resnici plača toliko kot onesnažuje. V primerih, ko se komunalne vode čistijo na komunalni ali skupni čistilni napravi, je potrebno ugotoviti učinek čiščenja, ker se višina takse zmanjša za ugotovljeni učinek. Tako je tudi tukaj ugotovljen princip plačila glede na dejansko onesnaženje. Cena za enoto obremenitve narašča, zato je država z uvedbo takse skušala onesnaževalce spodbuditi, da bi namesto plačevanja takse skladno z višino onesnaževanja, ki ga povzročajo, sredstva raje namenili v naložbe, ki bi vodile k zmanjševanju onesnaženja. Uredba je danes doživela 9 sprememb in dopolnitev (Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o taksi za obremenjevanje vode, Uradni list RS št. 44/1995, 8/1996, 124/2000, 49/2001, 105/2003, 8/2004, 23/2004, 123/2004, 142/2004).

Taksa za obremenjevanje zraka z emisijami CO2 Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo CO2 je bila spremenjena leta 2002, do danes pa je doživela 4 manjše spremembe in dopolnitve (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, Uradni list RS, št. 58/2005, 87/2005, 20/2006 in 78/2008). Nova uredba je bolj investicijsko naravnana in je uvedla kar nekaj novosti na področju takse za obremenjevanje emisije CO2 v primerjavi z uredbo leta 1996. Leta 2009 naj bi oblika dovoljenje za oprostitev plačila takse v celoti zamrla. Zavezanec za plačilo te takse je

20

lahko v skladu s to spremenjeno zakonodajo uveljavljal oprostitev plačila takse (pogoji so navedeni od 19.-27. člena uredbe) kot investicijo za uresničitev omenjenih ukrepov zmanjševanja emisij CO2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je v ta namen izdalo dovoljenje za pokrivanje upravičenih stroškov pri naložbi gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika, ki je oproščen plačila takse na podlagi javnega razpisa.

Taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov Ta uredba je začela veljati z letom 2002 in z njo je država zagotovila ustrezen vir za doseganje zastavljenih ciljev na področju ravnanja z odpadki. Med glavne cilje lahko prištevamo:

- zmanjševanje količin odpadkov pri njihovem izvoru, - odlaganje čim manjših količin in čim bolj inertnih odpadkov, - zmanjševanje deleža biološko razgradljivih odpadkov, - pospeševanje ločenega zbiranja posameznih frakcij komunalnih odpadkov, - postopno večanje obsega obdelave in izrabe odpadkov.

Uredba določa način obračunavanja, odmere in plačevanja takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, njeno višino ter merila za znižanje in oprostitev plačevanja takse. Višina takse je odvisna od količine in vrste odloženih odpadkov. Zavezanec za plačilo takse lahko po uredbi uveljavlja oprostitev ali zmanjšanje plačila takse zaradi izvajanja sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja tal oz. zraka zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču v istem letu. Ta uredba je doživela 2 spremembi in dopolnitvi (Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, Uradni list RS, št. 9/2004, 129/2004).

3.1.3 Program za ravnanje z okoljem Sistem ravnanja z okoljem v Talumu podpira obsežna dokumentacija, ki vključuje vrsto zapisov s tega področja. Da bi bil v primeru nepredvidenih dogodkov vpliv na okolje čim manjši, so v programu skrbno določeni ukrepi v primeru izrednih razmer. Talum je pod nadzorom sistema notranje in zunanje presoje ter pregledi, kamor sodijo tudi pregledi inšpekcijskih služb. Leta 2001 je bil pred tujimi presojevalci izkazan odnos družbe do okolja z obvladovanjem vplivov njegove dejavnosti, proizvodov ter storitev. Rezultat presoje sistema ravnanja z okoljem je bila podelitev certifikata v skladu z okoljskim standardom ISO 14001. S pomočjo okoljskega standarda družba lažje sledi vedno ostrejšim zahtevam evropske in slovenske zakonodaje ter stalnim izboljšavam na področju okolja. V Talumu se pred izpustom v ozračje očisti okrog 1.500.000 m3/h onesnaženega zraka. Področje emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja je regulirano z vrsto zakonskih predpisov. To so:

21

Splošna emisijska uredba,8 Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za pridobivanje aluminija,9 Pravilniki o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu.

Talum poleg zahtev slovenske zakonodaje izpolnjuje tudi kriterije najboljše razpoložljive tehnologije, ki so priznani v EU, kar pri splošni mejni vrednosti prahu v zraku trenutno pomeni 20 mg/m3, po letu 2010 pa 5 mg/m3.

Nadzor nad odpadnimi vodami poteka redno. V letu 2006 na izpustu odpadnih vod iz Taluma ni bilo zaslediti prekoračevanja mejnih vrednosti koncentracij 47 parametrov, ki se analizirajo. Družba zagotavlja trajno merjenje pretoka odpadne vode. Talum si je pridobil licenco za opravljanje monitoringa odpadnih vod in sodeluje z zunanjimi pooblaščenimi institucijami. V družbi je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov na virih nastajanja z urejenimi ekološkimi otoki. To je le začetni korak k ureditvi razmer glede na splošno neurejenost tega področja v Republiki Sloveniji (sortiranje, zbiranje, odlaganje ipd.), saj nova in obširna sprejeta zakonodaja s tega področja v letih 2001 in 2004 še ni zadosten pogoj za ureditev razmer na terenu. Talum si je pridobil licenco za opravljanje ocen odpadkov, saj je ocena odpadka nujna v primerih izvoza odpadkov, odlaganja odpadkov in klasificiranja, ki določa, ali je določen odpadek nevaren ali ne. Na osnovi tega se določi primeren način ravnanja z odpadkom.

4 Zunanja revizija v Talumu s poudarkom na ekološkem vidiku Vsaka revizija, torej tudi revizija ekoloških dejavnikov, ima dve fazi, in sicer predhodno in zaključno revizijo. Glede na naslov diplomskega dela je v nadaljevanju na primeru družbe Talum podan poudarek samo na tistih kategorijah v predhodni in zaključni reviziji, v katerih se odraža ekološki vidik. 4.1 Predhodna revizija Faza predhodne revizije od zunanjega revizorja zahteva, da si najprej pridobi osnovno dokumentacijo o podjetju, katerega računovodske izkaze revidira. Omenjena faza se nanaša na poslovno leto 2007. Proces spoznavanja naročnika se začne s spoznavanjem trenutnih gospodarskih razmer in s spoznavanjem naročnikove panoge. S pomočjo registracije, vpisa v sodni register, podatkov o organiziranosti podjetja, organizacijski strukturi in poslovodstvu revizor sestavi stalni dosje stranke. Pri predhodnem revidiranju računovodskih izkazov družbe Talum je revizor opravil analitični pregled izkazov in izračunal ustrezne koeficiente in finančne kazalnike. Analitični pregled je

8 Uredba emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, Ur. 1. RS, 31/22007 9 Uredba emisij snovi v zrak iz naprav pri proizvodnji aluminija, Ur. 1. RS, 34/2007

22

pripomogel k opredelitvi pomembnih postavk računovodskih izkazov in gibanju le-teh glede na preteklo obračunsko leto. V predhodni reviziji mora revizor preveriti, če obstajajo notranje kontrole in če delujejo. Notranje kontrole je revizor preveril pri procesih nabave, prodaje, plač in proizvodnje tako, da je z vodji in pomočniki vodij omenjenih procesov opravil razgovore. Predhodno pridobljen zapisnik o kroženju dokumentov in vzpostavljenih notranjih kontrolah je revizor primerjal z dejanskim stanjem in se prepričal o skladnosti dokumentov. V družbi Talum že vrsto let ocenjujejo kakovost dobaviteljev v skladu s sprejetimi standardi kakovosti. Ocenjevanje dobaviteljev zajema različna področja, in sicer kakovost, skrb za okolje (ekološki vidik), zamude pri dobavi, število reklamacij in plačilni pogoji. Na podlagi teh ocen si je revizor pridobil dokumentacije standardov kakovosti, okoljsko poročilo in letno poročilo za leto 2006. Pregledal je omenjene dokumentacije in se prepričal, da je družba delovala v skladu s standardi in zakonodajo ter da je bil povzetek družbe ravnanja z okoljem pravilno vključen v poslovnem delu letnega poročila. Revizor je pri procesu nabave in prodaje preveril tudi 20 najpomembnejših nabav in prodaj v tekočem letu. Pozoren je bil predvsem na opredmetena osnovna sredstva, ki so predstavljala visoke zneske in vpliv na okolje. Pri procesu plač je revizor poskušal ugotoviti pravilnost obračuna in izplačevanja plač zaposlenim. To je preveril tako, da si je izbral 15 plačilnih listov, kjer je preverjal, če so vsebine ustrezne in če je družba upoštevala zakonska določila pri plačah. To je preveril s vpogledi v pogodbe o zaposlitvi in s preveritvijo kolektivne pogodbe. Pri procesu proizvodnje je revizor na podlagi razgovora bolje spoznal proizvodni načrt, kazalce poslovanja, gibanje proizvodnje in spremljanje stanj zalog materiala, polizdelkov in nedokončane proizvodnje. Nato se je lotil preizkusa delovanja teh kontrol. Izbral si je en zaključen delovni nalog in spremljal njegov nastanek. Pregledal in preveril je tudi obračun proizvodnje, kjer ga je zanimala ustreznost izvajanja izbrane metode, delilnik stroškov in ustrezno knjiženi odmiki. Revizor je preveril tudi kalkulacije planskih cen za vse gotove proizvode in jih proučil. Po zaključeni predhodni reviziji je revizor, glede na ugotovitve, smiselno določil obseg preverjanja podatkov in stopnjo tveganja. Notranje kontrole je opredelil kot srednje močne do močne, kar pomeni, da je pojavljanje bistvenih oz. sistemskih napak minimalno. Na podlagi tega je določil vzorec za preverjanje posameznih podatkov v računovodskih izkazih.

23

4.2 Zaključna revizija Družba, ki je revidirala Talum, je opravila celotno revizijo računovodskih izkazov in letnega poročila. Ker me zanima vpliv družbe Talum na okolje in ekologijo, bom v nadaljevanju predstavil postavke, ki imajo omenjeni vpliv.

4.2.1 Analiza bilance stanja

4.2.1.1 Sredstva

Opredmetena osnovna sredstva Prvi korak pri analizi bilance stanja je pregled opredmetenih osnovnih sredstev. Pri Talumu je stanje opredmetenih osnovnih sredstev, kot kaže tabela 3, na dan 31. 12. 2007 znašalo 57.851.887 EUR in se je glede na isto obdobje prejšnjega leta povečalo za 4 odstotne točke. Analitična evidenca opredmetenih osnovnih sredstev je usklajena z bilanco stanja na dan 31. 12. 2007.

Tabela 3: Opredmetena osnovna sredstva, v EUR Konto Opis 31.12.2007 31.12.2006

020 Zemljišča 3.931.911 3.927.911 021 Zgradbe 55.380.806 48.607.339 027 Nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi 1.792.742 5.644.671 031 Popravek vrednoti zgradb (33.115.394) (30.663.307)040 Oprema in nadomestni deli 106.927.371 94.628.655 041 Drobni inventar 973.840 849.681 047 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oz. izdelavi 5.244.462 7.735.557 050 Popravek vredn. opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja (82.567.713) (74.505.214)051 Popravek vrednosti drobnega inventarja zaradi amortiziranja (716.138) (604.380)

Skupaj 57.851.887 55.620.913Vir: Glavna knjiga Talum, d. d. za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007.

Revizor mora preveriti vsebinsko ustreznost postavk, ki so izkazane na posameznih analitičnih kontih. Poleg tega mora tudi preveriti obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev ter doslednost uporabe amortizacijskih stopenj, ki so razkrite v letnem poročilu. Pri Talumu je preveril 79% obračunane amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev v poslovnem letu 2007. Pri obračunu amortizacije ni zasledil nepravilnosti. Po preveritvi podatkov je revizor povzel ugotovitve, ki se nanašajo na obračun stroškov amortizacije:

celotni stroški amortizacije so v poslovnem letu 2007 znašali 11.829.192 EUR; družba Talum uporablja ustrezne amortizacijske stopnje; strošek amortizacije je usklajen z glavno knjigo, izkazom poslovnega izida, tabelarnimi

gibanji opredmetenih osnovnih in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter registratom osnovnih sredstev.

Revizor mora ugotoviti, na kaj se povečanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev nanaša in si pridobiti izvirne knjigovodske listine, ki opravičujejo povečanje njihove vrednosti. To

24

povečanje se nanaša predvsem na nove nabave opredmetenih osnovnih sredstev za osnovna sredstva v gradnji in izdelavi. Tako si je revizor pridobil seznam novih nabav in preveril večje nabave opredmetenih osnovnih sredstev v tekočem poslovnem letu. Pri le-teh je preveril datum aktiviranja, skladnost knjigovodske evidentirane nabavne vrednosti in fakturiranih zneskov ter obračun amortizacije. Preveril je 88% novih nabav in ugotovil, da so knjigovodsko evidentirane nabavne vrednosti osnovnih sredstev skladne z izvirno dokumentacijo. Revizor bi lahko tudi ločeno preveril nove nabave osnovnih sredstev, ki imajo vpliv na okolje, in te tudi ločeno prikazal, vendar ta postopek ne bi bistveno vplival na sam proces revidiranja. Revizor je preveril stroške razgradnje in odstranitve. Družba ločeno prikazuje stroške razgradnje in odstranitve elektrolize A in B na analitičnih kontih 021020, 021030, 040000, 040010 in 040030. Ti stroški se ustrezno amortizirajo in povečujejo popravek vrednosti na analitičnih kontih 031020, 031030, 050000, 050010 ter 050030 in družba izkazuje stroške amortizacije za omenjeni elektrolizi na analitičnih kontih 431100 in 432100. Pregledal je stanje investicij v teku na dan 31. 12. 2007. Na omenjeni dan je od 30 bilo odprtih 23 investicij oz. naložb, 7 pa jih je bilo zaključenih. Končni saldo investicij v teku je znašal 6.685.606 EUR, od tega je bilo 92% materialnih naložb in 7% nematerialnih naložb. Revizor je preveril tudi prodaje osnovnih sredstev v letu 2007. Realiziran dobiček pri prodaji osnovnih sredstev je ustrezno izkazan kot prevrednotovalni poslovni prihodek na analitičnem kontu 769 za vsako postavko posebej in revizor je ugotovil ustreznost zneskov.

4.2.1.2 Obveznosti do virov sredstev

Dolgoročne rezervacije Postavka dolgoročnih rezervacij je postavka, v kateri se najbolj kaže vpliv ekološkega vidika, saj vsebuje ekološko sanacijo osnovnih sredstev in tožbe, ki so lahko povezane z okoljem in ekologijo. Tabela 4 prikazuje stanje dolgoročnih rezervacij, ki so na dan 31. 12. 2007 znašale 38.254.379 EUR in so glede na isto obdobje lani ostale na približno enakem odstotku. Analitična evidenca dolgoročnih rezervacij je usklajena z bilanco stanja na dan 31. 12. 2007.

25

Tabela 4: Dolgoročne rezervacije, v EUR

Postavka Ekološka

sanacija OSViški OS

Rezerv. za tožbe

(neizplačane plače,...)

Rez. za odpravnine in jubilejne

nagrade

Skupaj

Stanje 31. decembra 2006 33.557.528 1.723.898 515.176 2.462.677 38.259.279Popravki po otvoritveni bilanci 0 0 0 0 0Stanje 1. januarja 2007 33.557.528 1.723.898 515.176 2.462.677 38.259.279Spremembe v letu: - povečanja 24.602 2.155 14.805 687.130 728.692 - zmanjšanja -309.080 -15.105 -409.407 0 -733.592 - ostale spremembe 0 0 0 0 0Stanje 31. decembra 2007 33.273.050 1.710.948 120.574 3.149.807 38.254.379

Vir: Statistika TALUM-a, 2007.

Revizor mora pri revidiranju dolgoročnih rezervacij pretehtati upravičenost njihovega oblikovanja. Pri rezervacijah za odpravnine in jubilejne nagrade je revizorja zanimalo, kaj je osnova za pripoznanje teh rezervacij. Ugotovil je, da je to verjetnost smrtnosti, verjetnost invalidnosti, upokojevanje v skladu z modelom na osnovi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, odstotek fluktuacije, diskontna stopnja, rast plač v RS, rast plač v revidirani družbi in prispevna stopnja delodajalca. Družba je pri izračunu teh rezervacij upoštevala plače v skladu s pogodbami o zaposlitvi, uporabljen diskont za izračunavanje le-teh pa je bil 4%. Družba je oblikovala 687.130 EUR novih rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi in s tem pripoznala terjatev za odloženi davek, ki je določen z uredbo. Revizor si je pridobil aktuarsko poročilo, kjer je preveril vsebino obveznosti družbe do zaposlenih, metodo izračuna rezervacij, predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, podatke o portfelju družbe, strukturo ter višino rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter podatke o povprečnih mesečnih plačah. Revizor je prišel do zaključka, da je družba pravilno oblikovala omenjene rezervacije. Pri rezervacijah za tožbe si je revizor pridobil seznam tožb proti revidirani družbi. Družba si je oblikovala rezervacije za tožbe, v katerih je sama kot tožena stranka. Seznam se nanaša na delovne spore, civilne tožbe, gospodarske zadeve in odložene odškodninske zahtevke. Revizor je ugotovil, da ima družba dovolj oblikovanih rezervacij za tožbe. Družba je na novo oblikovala 14.805 EUR rezervacij za tožbe, izplačala pa je 409.407 EUR, kar pomeni, da so rezervacije za tožbe na dan 31. 12. 2007 znašale 120.574 EUR. Revizor je ugotovil, da je družba upravičena do nagrade iz naslova preseganja kvote zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto. Pridobil si je odločbo, iz katere je moč razbrati upravičenost rezervacije. Na dan 31. 12. 2007 je bil analitični konto prejetih dotacij zaprt. Pri drugih rezervacijah je revizor izpostavil, da mora družba imeti oblikovane rezervacije za sanacijo okolja in razgradnje osnovnih sredstev. Družba med rezervacijami od presežkov osnovnih sredstev izkazuje tudi rezervacije za zemljišča, ki so jih naknadno pridobili. Revizor

26

trdi, da sta najpomembnejši postavki v okviru dolgoročnih rezervacij rezervacija za razgradnjo elektrolize B in rezervacija za sanacijo okolja, ki sta skupaj znašali 33.173.150 EUR. Pogoji za pripoznavanje so jasni, saj je revidirana družba znana po ekološko spornem odlaganju odpadkov iz preteklosti. Osnova za pripoznavanje rezervacij v glavni knjigi (GK) je elaborat sanacije okolja, ki so ga pripravili različni strokovnjaka za posamezna področja. V skladu s programom ustavljanja proizvodnje aluminija v elektrolizi B z ekološko sanacijo je družba v letu 2007 porabila za 309.080 EUR sredstev, podrobneje pa bom preveril, koliko so znašali stroški sanacij vseh osnovnih sredstev. Kot pravi Lačen, se družba Talum zaveda, da je okolje prostor, katerega del so in želijo čim bolj zmanjšati težo ekološke stopnje, obremenjene s preteklostjo, in doseči ustrezen odnos do zainteresiranih strank. Povzročeno škodo v posameznih sestavinah okolja, zraka, vode, tal in rastlin je potrebno in možno sanirati tako, da se prekine dodaten vnos škodljivih snovi v okolje. To zahteva postopno ustavitev tistih delov proizvodnje, ki nimajo tehničnih možnosti drugačne sanacije. Zahteva tudi sanacijske posege v smislu prenove za omogočanju tehničnih možnosti (Lačen, 2004, str. 72). Družba ima nekaj objektov, ki so v preteklosti vplivali na ekologijo v smislu njihovega delovanja. Zaradi zmanjšanja škode okolja se je v njih ustavila proizvodnja. Ker pa še ni bila izvedena njihova ekološka sanacija, predstavljajo določeno tveganje za povečevanje škode v okolju. Z dokončno odstranitvijo in oskrbo njihovih ostankov ne bo več tveganja za okolje in tako bo tudi zagotovljen prostor za nove namembnosti brez dodatnega posega v prostor (Lačen, 2004, str. 72). Zaradi tega je uprava družbe v letu 2000 sprejela Program ekološke sanacije osnovnih sredstev, ki obsega naslednja poglavja (Lačen, 2004, str. 72):

analiza obremenitev okolja, ki izvirajo iz pretekle dejavnosti družbe in so predmet ekološke sanacije;

obveze družbe po ekološki sanaciji za odpravljanje škode v okolju; tehnične in druge rešitve izvedbe sanacije škode v okolju s predvidenimi stroški in časom

izvedbe; celotni stroški sanacije škode v okolju in predvidena dinamika porabe sredstev.

Pri analizi obremenitve okolja so v izdelavo študije bili vključeni najvidnejši strokovnjaki za posamezna področja. Analiza vsebuje (Interno gradivo Talum, d. d.):

pretekle in obstoječe glavne vire emisij snovi in hrupa, ki prispevajo k obremenjevanju zraka, podtalnice in površinskih vod, tal in posredno vplivajo na kmetijstvo ter obremenjevanje živega sveta;

stanje kakovosti zraka v bivalnem okolju; vplive raznih virov onesnaževanja na podtalnico Dravskega polje, vključno z obema

starima odlagališčema in vplivi odpadnih vod tega območja na reko Dravo;

27

stanje onesnaženosti tal, ki je predvsem posledica onesnaževanja v preteklosti, je pa stanje pomembno zaradi intenzivnega kmetijstva v okolici;

vplive na kulturne rastline in gozd. Objektivnost vrednotenja, ki je najpomembnejša aktivnost pri ocenjevanju kakovosti in obremenjenosti naravnega in bivalnega okolja ter okolja znotraj območja Taluma, je bila zagotovljena s primerjavo opaženih ali dokumentiranih vrednosti in dejstev z zahtevami slovenskih predpisov ter predpisov, ki veljajo v državah EU in so preneseni v slovenski pravni red. V sklopu te analize sta v programu ekološke sanacije predstavljeni in razloženi:

analiza onesnaženosti zraka in vplivov na tla in vegetacijo in analiza stanja vodnega okolja ter vplivov industrijske cone Taluma in odlagališč rdečega

blata in pepela na kakovost voda. Sklop obveze družbe za ekološko sanacijo za odpravljanje škode v okolju govori, da po realizaciji nekaterih projektov v obdobju 2001-2003, ki bodo dolgoročno vplivali na sanacijo povzročene škode v okolju, še vedno obstajajo nekateri glavni povzročitelji škode v okolju v okviru družbe, in sicer:

elektroliza B, elektroliza A, odlagališče rdečega blata, odlagališče pepela.

Iz tega izhajajo družbine glavne obveze po sanaciji povzročene škode v okolju, ki jih je potrebno obravnavati kot posamezne projekte. Realizacija obvez naj bi se zaključila do leta 2013.

Dokončna sanacija škode zaradi elektrolize B Sanacija škode zaradi elektrolize B je zaradi obširnosti obravnavana v ločenem oz. lastnem dokumentu, ki je noveliran. Ustavljanje proizvodnje aluminija v elektrolizi B z ekološko sanacijo temelji na povzročeni škodi v okolju zaradi velikih emisij plinskih fluoridov in prahu, ki jo je povzročala. Povzročeno škodo v okolju zaradi omenjene elektrolize je možno sanirati edino z ustavitvijo proizvodnje in hkratno izvedbo vseh potrebnih sanacijskih posegov. Noveliran program vsebinsko obsega sam proces ustavljanja proizvodnje aluminija v elektrolizi B in kasnejšo ekološko sanacijo. Ta obsega demontažo elektroliznih peči z oskrbo pri tem nastalih nevarnih odpadkov in rušitev objekta elektrolize z oskrbo vseh vrst gradbenih odpadkov. Talum ni imel druge izbire, zato je ustavil proizvodnjo aluminija v elektrolizi B, saj bi prenova tehnologije zahtevala skoraj enaka vlaganja kot novogradnja.

28

Posledice in učinki proizvodnje aluminija v elektrolizi B s poslovnega vidika so naslednji: zmanjšanje proizvodnje zelo čistega aluminija za 35.000 ton letno, kar je imelo bistven

pomen pri zagotavljanju obsega in kakovosti proizvodnega programa Taluma; zmanjšanje celotnega števila zaposlenih delavcev za okrog 140; stroški v zvezi z ustavitvijo in ekološko sanacijo v smislu zmanjšanja škode, ki jo je

elektroliza B povzročila v okolju, v ocenjeni skupni višini 18.089.814 EUR; zmanjšanje onesnaževanja okolja in okoljsko povsem sprejemljivi proizvodnji na

lokaciji; zmanjšanje celotne porabe električne energije, pa tudi skupne porabe energije v Talumu

za okrog 30%; zmanjšanje vpliva cene električne energije na celotne stroške proizvodnje; potrebna vlaganja v livarnah za pretaljevanje kupljenega odpadnega aluminija in s tem za

ohranjanje obsega proizvodnega programa v skupni predračunski vrednosti 24.145.000 EUR;

poslabšanje poslovnega izida Taluma. V celotne stroške ustavitve proizvodnje v elektrolizi B z ekološko sanacijo spadajo:

stroški izkopa in demontaže elektroliznih peči z oskrbo pri tem nastalih odpadkov, ki vključujejo tudi stroške postavitve potrebnih pomožnih naprav;

stroški demontaže in oskrbe ostale opreme v elektrolizi; stroški rušitve objekta z sanacijo okolja in infrastrukture ter oskrbo nastalih odpadkov.

Tabela 5 prikazuje celotne stroške ustavitve elektrolize B z ekološko sanacijo. Stroški se nanašajo na DE Elektrolize in DE Energetike. V DE Elektrolize so stroški znašali 17.714.204 EUR, v DE Energetika pa 375.610 EUR. Celotni stroški za obe DE znašajo 18.089.814 EUR.

Tabela 5: Celotni stroški ustavitve elektrolize B z ekološko sanacijo v DE Elektrolize

Opis Stroški v EUR

DE Elektrolize 17.714.204

Izklop in demontaža elektroliznih peči 2.980.211Demontaža ostale opreme v elektrolizi 384.520Oskrba nevarnih odpadkov iz el. peči 4.324.000Sanacija okolja in infrastrukture 500.000Rušitev objekta 1.857.940Oskrba nevarnih gradbenih odpadkov 6.824.000Nepredvideno 5% 843.533

DE Energetika 375.610

Odstranitev 2 transformatorjev in 2 usmerniških transformatorjev 50.081Odstranitev usmernikov in ostale opreme 75.123Nadomestni napajalni transformator 208.672Nepredvideno 41.734

SKUPAJ STROŠKI 18.089.814Vir: Talum, d. d., 2007.

29

Celotne stroške ustavitve proizvodnje elektrolize z ekološko sanacijo je družba razmejila na 6 let, kar pomeni, da se bodo leta 2013 vsi omenjeni stroški poravnali. Edini način reševanja trajno presežnih delavcev, ki ga je bilo možno načrtovati, je bilo prenehanje delovnega razmerja in s tem odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter posledično izplačilo odpravnin, za kar je bilo potrebno zagotoviti potrebna finančna sredstva. Z reševanjem presežnih delavcev zaradi ustavitve proizvodnje aluminija v elektrolizi B je bilo potrebno izvesti tudi primerno reorganizacijo v delovnih enotah in službah družbe.

Dokončna sanacija škode zaradi elektrolize A Proizvodnja v elektrolizi A je zaradi zastarelosti naprav in velikim povzročanjem škode v okolju bila ustavljena v letu 1991, vendar objekt te elektrolize po demontaži zgornjega dela elektroliznih peči sedaj služi skladiščenju različnih materialov in surovin ter opravljanju nekaterih vzdrževalnih funkcij. Ta funkcija je le začasna, saj je objekt zaradi lastnega delovanja v preteklosti potencialno nevaren za okolje in lahko škodo v okolju še poveča. Dokončna sanacija elektrolize A je možna le s izkopom in odstranitvijo ostankov nevarnih delov ter porušitvijo objekta in ustrezno oskrbo nastalih gradbenih odpadkov. V tabeli 6 so prikazani celotni stroški dokončne sanacije škode v okolju povzročene z elektrolizo A. Celotni stroški dokončne sanacije znašajo 11.150.971 EUR in realizacija je predvidena v letih 2012-2013.

Tabela 6: Celotni stroški dokončne sanacije škode v okolju povzročene z elektrolizo A Opis Ocena stroškov v EUR

Oskrba nevarnih odpadkov 4.182.000 Rušitev objekta 1.480.971 Oskrba nevarnih gradbenih odpadkov 5.488.000 SKUPAJ 11.150.971

Vir: Talum, d. d., 2007.

Sanacija škode zaradi odlagališča rdečega blata Edini možen način sanacije škode v okolju, povzročene zaradi odlagališča rdečega blata, je rekonstrukcija oz. nadgradnja odlagališča tako, da bo preprečen prehod padavinskih vod skozi telo odlagališča. Za to je edino zagotovilo rekonstrukcija odlagališča v smislu njegove poznejše nove namembnosti kot odlagališče nenevarnih odpadkov ob upoštevanju strogih predpisov in pridobitvi ustreznih dovoljenj. Družbina ideja o izgradnji ''sežigalnice komunalnih odpadkov'' je še vedno odprta, vendar prestavljena na poznejši čas. Izvedba sanacijskih del je, kot je prikazano v tabeli 7, ovrednotena na osnovi projektantskega popisa del in projektantskega predračuna in skupaj znaša 2.712.402 EUR.

30

Tabela 7: Celotni stroški sanacije škode zaradi odlagališča rdečega blata Priprava podlage vgrajevanja gramoznega filtra 417.293 EUR PEHD folija in priprava podlage 959.773 EUR Geotekstil 834.585 EUR Sistem odvodnje izcednih vod z bazenom za izcedne vode 250.375 EUR Ureditev varovalnih cen in nadzorni sistem 250.376 EUR SKUPAJ 2.712.402 EUR

Vir: Talum, d .d., 2007.

Sanacija škode zaradi odlagališča pepela Enako kot pri odlagališču rdečega blata, je sanacija škode povzročene zaradi odlagališča pepela možna z izvedbo rekonstrukcije oz. nadgradnje odlagališča s:

pridobitvijo nove namembnosti odlagališča nenevarnih odpadkov iz plinske parne elektrarne v Kidričevem ali

ustrezno rekonstrukcijo odlagališča tako, da bo popolno saniran vpliv odlagališča na okolje in preprečen prehod padavinske vode skozi površino odlagališča, kar je pogoj za zmanjševanje povzročene škode v podtalnici.

V okviru rekonstrukcije odlagališča je potrebno:

urediti prekritje zaključenih površin odlagališča z vgradnjo ustreznih nepropustnih plasti, izvesti rekultivacijo in zasaditev teh površin ter zagotoviti najustreznejšo odvodnjo površinskih vod s pokrova saniranega odlagališča;

urediti tesnjenje, zagotoviti zajem, čiščenje in odvodnjo očiščenih izcednih vod; urediti nadzorni sistem nad vplivi na okolje.

Izvedba sanacije temelji na obsežnih raziskavah stanja okolja. Po oceni projektantov in glede na primerjalno izvedbo del na odlagališču rdečega blata so predvideni stroški sanacijskih del ocenjeni na 1.439.660 EUR. Celotni stroški sanacije škode okolju brez sanacije elektrolize B so predvideni v višini 15.303.033 EUR in realizacija le-teh naj bi bila izvedena v letih 2012-2013. Na osnovi Programa ekološke sanacije osnovnih sredstev je družba že v letu 2000 oblikovala dolgoročne rezervacije, ki se v skladu s MRS in SRS na koncu obračunskega obdobja popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze (SRS, 2006, točka 10.22). Družba je zavezana reviziji in mora razkrivati informacije in podatke v skladu s standardom Rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve, naravo in stopnjo pomembnosti, ki jo opredeli podjetje v svojih aktih (SRS, 2006, točka 10.31).

31

Opažam, da so razkritja, ki se nanašajo na oblikovanje dolgoročnih rezervacij v zvezi z ekološko sanacijo osnovnih sredstev, podana v letnem poročilu v skladu s SRS. V letnem poročilu bi bilo dobro poudariti, da v podjetju Talum redno namenjajo kar tretjino letnega obsega naložbenih sredstev v ekološko posodabljanje svojih objektov oz. procesov ter da stroški ekologije predstavljajo visok delež vseh stroškov v strukturi vseh stroškov. S tem bi lahko ukinili podobo »sivega giganta z Dravskega polja« in predstavili novo podobo Taluma kot proizvajalca kovine prihodnosti.

4.2.2 Analiza izkaza poslovnega izida

Revidirana družba je sestavila izkaz poslovnega izida po prvi različici SRS. Pri revidiranju postavk izkaza poslovnega izida mora revizor najprej preveriti usklajenost analitičnih in sintetičnih evidenc. Preveriti mora vsebinsko ustreznost postavk, ki so v izkazu poslovnega izida izkazane, ter poiskati revizijske dokaze, ki upravičujejo njihovo oblikovanje. Predstavil bom prihodke, stroške in odhodke, saj so to postavke, ki vplivajo na ekološki vidik.

4.2.2.1 Prihodki Med prihodki niso predstavljene vse kategorije, ki spadajo v izkaz poslovnega izida, ampak samo tiste, v katerih se odraža ekološki vidik.

Usredstveni lastni proizvodi in storitve Prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev so v obračunskem letu 2007 znašali 136.575 EUR. Revizor ni zasledil neskladnosti pri preverjanju usklajenosti analitičnega konta 790 in postavke izkaza poslovnega izida. Ugotovil je, da je v postavki usredstveni lastni proizvodi in storitve izkazana izgradnja osnovnih sredstev v lastni režiji.

Drugi poslovni prihodki s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki Revizor je ugotovil, da prevrednotovalni poslovni prihodki predstavljajo 93,4% celotnih drugih poslovnih prihodkov s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki. Največje postavke le-teh so izterjane odpisane terjatve v višini 563.130 EUR, prihodki od odprave rezervacij v višini 409.407 EUR in prihodki od odstopljenih sredstev v višini 164.511 EUR. Drugi poslovni prihodki se delijo na prihodke od subvencij in kompenzacije za proizvode ter storitve v višini 15.105 EUR in prihodke od sklada Republike Slovenije za zaposlovanje invalidov v višini 83.988 EUR, kar skupaj predstavlja 6,6% celotnih drugih poslovnih prihodkov s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki. Revizor se je lotil preverjanja najvišjih postavk in ugotovil, da so postavke ustrezno evidentirane.

32

Izredni prihodki Revizor je preveril vsebinsko ustreznost postavk, ki jih je družba izkazala kot izredni prihodek. Ugotovil je, da postavka vsebuje prejete kazni v višini 1.052 EUR, sofinanciranje vlaganj v gozdove v višini 1.232 EUR ter druge neobičajne postavke v višini 120 EUR. Prišel je do zaključka, da so postavke ustrezno evidentirane.

Prihodki ravnanja z okoljem Revizor se ni posebej osredotočil na prihodke, ki so povezani z ravnanjem z okoljem. Te prihodke je težko odkriti v bruto bilanci, vendar bi se lahko pozanimal v računovodstvu in bi lahko tudi predlagal, da bi se prihodki prikazali v letnem poročilu družbe. V skupino prihodkov ravnanja z okoljem bi revizor lahko štel:

prihodke od prodaje odpadnega materiala, prejete nagrade za varovanje okolja, prejeta namenska sredstva za razvoj okoljevarstvenih projektov, prihodke od prodaje storitev iz naslova ekoloških učinkov, prihranke, ki nastanejo zaradi lastne uporabe stranskih proizvodov, ki so rezultat

aktivnosti v zvezi z varstvom okolja. Podatki o okoljskih prihodkih se zbirajo v skladu z Enotno evropsko statistično klasifikacijo o aktivnostih v zvezi z varstvom okolja (Lačen, 2004, str. 72). Po preveritvi bruto bilance revidirane družbe sem ugotovil, da ima družba evidentirane prihodke od prodaje odpadnega materiala na analitičnem kontu 762. Prejete nagrade za varovanje okolja in prejeta namenska sredstva za razvoj okoljevarstvenih projektov družba od države ni dobila. Družba posebej ne evidentira prihodkov od prodaje storitev iz naslova ekoloških učinkov. Enako velja tudi za prihranke, ki nastanejo zaradi lastne uporabe stranskih proizvodov in so rezultat aktivnosti v zvezi z varstvom okolja, jih pa verjetno imajo.

4.2.2.2 Stroški Prva različica izkaza poslovnega izida loči stroške po naravnih vrstah in te vrste so stroški storitev, stroški materiala, stroški dela in stroški povezani z okoljem.

Stroški storitev Pri revidiranju stroškov storitev je revizor ugotovil, da so stroški storitev v obračunskem letu 2007 znašali 16.347.008 EUR, kar je predstavljalo 5,6% stroškov blaga, materiala in storitev. Največji del stroškov storitev so predstavljali stroški storitev pri proizvajanju proizvodov in opravljanju storitev, stroški transportnih storitev, stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem

33

opredmetenih osnovnih sredstev, stroški intelektualnih in osebnih storitev ter stroški drugih storitev. Revizor ni pregledal vseh teh vrednostno največjih stroškov storitev, ampak samo stroške intelektualnih in osebnih storitev, stroške sejmov, reklame in reprezentance. Bolj se je osredotočil na največje vrednosti, ki spadajo med stroške materiala. Za te postavke si je revizor pridobil analitične kartice, iz katerih so razvidne posamezne fakture, ki jih je družba evidentirala na analitične konte stroškov storitev. Preveril je zneskovno največje fakture in ugotovil, da so preverjene fakture glede na vsebino razvrščene na ustrezen analitični podkonto, da so pregledane fakture glede na datum opravljene storitve bremenile ustrezno obračunsko obdobje in da so bile vse preverjene fakture opremljene z ustreznimi internimi zaporednimi številkami. Hkrati je revizor preveril delitev stroškov zavarovalnih premij s pomočjo interno določenih ključev, kjer je ugotovil, da so delitve stroškov ustrezne.

Stroški materiala Pri revidiranju stroškov materiala je revizor ugotovil, da so stroški materiala v obračunskem letu 2007 znašali 271.668.311 EUR, kar je predstavljalo 92,7% stroškov blaga, materiala in storitev. Največji del stroškov storitev so predstavljali stroški materiala, stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva ter materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev, stroški energije in odpis drobnega inventarja in embalaže. Ustreznost in pravilnost postavk, ki so bile izkazane kot stroški materiala, je revizor preveril na enak način kot ustreznost stroškov storitev.

Stroški dela Pri revidiranju stroškov dela je revizor ugotovil, da so stroški dela v obračunskem letu 2007 znašali 29.044.780 EUR. Stroški dela se delijo na stroške plač, stroške socialnih zavarovanj in druge stroške dela. V fazi predhodne revizije je pridobil osnovne informacije o načinu obračunavanja plač, plačni politiki, sistemu nagrajevanja in knjiženja plač. S pomočjo treh naključno izbranih plačilnih listov zaposlenih, zbirno rekapitulacijo obračunanih plač in usklajenostjo le-te z glavno knjigo je preveril obračun plač za mesec december 2007. Ugotovil je ustreznost uporabljenih stopenj za obračun davkov in prispevkov, ustreznost knjiženja in redno plačevanje plač in prispevkov.

Stroški povezani z okoljem Revizor bi lahko bil bolj pozoren pri stroških, ki se nanašajo na ravnanje z okoljem, saj je družba v preteklosti veljala za velikega okoljskega onesnaževalca. Glede na omenjeno podobo podjetja bi lahko tudi računovodstvo pripravilo izpis stroškov, ki so povezani z okoljem. Računovodstvo tega ni opravilo, ker so omenjeni stroški minimalni v primerjavi z ostalimi stroški družbe, saj

34

znašajo 0,7% vseh stroškov družbe. Kljub temu bi lahko revizor razčlenil stroške okolja na naslednji način (Lačen, 2004, str. 69-72):

Investicijski stroški Družba spremlja investicijske stroške ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu s pomočjo obračunane amortizacije neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev za ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu. Konec leta se v oddelku Razvoj pripravi poročilo o realiziranih in planiranih investicijah, ki se nanaša na ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu za vsako delovno enoto in službo ter Talum. Na podlagi tega poročila v Službi za plan in analize izračunajo koeficient investicij za ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu (v nadaljevanju koeficient). Koeficient je delež predračunske ali plačane vrednosti investicij za ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu v celotni predračunski ali plačani vrednosti investicije posamezne delovne enote, službe ali Taluma v določenem obdobju. Izračunani koeficient se pomnoži z celotno obračunano amortizacijo. Rezultat pove obseg investicijskih vlaganj (realiziranih in planiranih) za ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu. O vrsti in deležu stroškov investicijskega vzdrževanja v povezavi z ravnanjem z okoljem ter varnostjo in zdravjem pri delu odloči lastnik osnovnega sredstva (vodja DE) skupaj s področnim vodjem vzdrževanja. V projektu modernizacije proizvodnje primarnega aluminija so investicije razdelili tako:

na podprojektih Elektroliza, Livarna, Rondelice in Izparilnikih so 'end of pipe' investicije10;

na podprojektu Anode bi investicije z 90% deležem lahko uvrstili med naložbe v integrirane tehnologije;

v DE Vzdrževanje gre za naložbe v integrirane tehnologije; v Informatiki gre za naložbe v integrirane tehnologije (odpadki - kartuše); v DE Promet gre po večini za naložbe v integrirane tehnologije (kanalizacija, pepelišče,

linearni usedalnik - vse izboljševanje obstoječega stanja).

Obratovalni stroški V Talumu spremljajo in načrtujejo tekoče stroške, ki jih povzročajo aktivnosti ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu, po naravnih vrstah stroškov. V ta namen so v kontih odprte glavne knjige v razredu 4, to so stroški za vsako posamezno stroškovno mesto. V družbi Talum so to naslednji konti:

10 'End of pipe' investicije so naložbe v nove metode, prakse, tehnologije, postopke ali opremo, zasnovano za zbiranje in odstranitev onesnaženja ter zagotavljanje opreme, ki omogoča čistejše proizvode in/ali spremembe v okoljskem upravljanju.

35

Konto Vrsta stroška 419010 Stroški emisij v zrak 419011 Stroški odpadnih voda 419012 Stroški obvladovanja odpadkov 419013 Stroški zaščite zemljin in podtalnice 419014 Stroški zaščite pred hrupom in vibracijami 480004 Vodna povračila 480006 Plačane takse - ravnanje z okoljem 480008 Taksa za obremenitev okolja odloženih odpadkov 480010 Dajatve za kmetijsko gozdarsko zbornico 480011 Okoljska dajatev za odpadno embalažo 480012 Okoljska dajatev za odpadno električno opremo 481000 Stroški storitev za varstvo človekovega okolja 481003 Stroški emisijskih kuponov 481050 Stroški varstva človekovega okolja - povezana podjetja 404002 Stroški zaščitnih sredstev Takšna delitev omogoča družbi spremljanje in planiranje stroškov ravnanja z okoljem ter stroškov varnosti in zdravja pri delu po vrstah stroškov na nivoju stroškovnega mesta, na nivoju delovne enote in skupaj za Talum. Neposredni stroški ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu za leto 2007, v primerjavi z letom 2006 in v primerjavi s planiranimi stroški ravnanja z okoljem za leto 2007, so podani v letnem načrtu družbe in prikazani v tabeli 8.

Tabela 8: Neposredni stroški ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu, v EUR Ustvarjeno Plan Indeks 2007 2006 2007 1:2 1:3

Vrsta stroška

1 2 3 4 5

Stroški emisij v zrak 56.345 65.418 72.191 86 78 Stroški odpadnih voda 18.969 18.426 18.184 103 104 Stroški obvladovanja odpadkov 231.831 114.878 85.128 202 272 Stroški zaščite zemljin in podtalnice 641 5.882 6.884 11 9 Stroški zaščite pred hrupom in vibracijami 1.438 9.457 3.756 - 38 Vodna povračila 84.828 132.463 101.175 64 84 Plačane takse - ravnanje z okoljem 0 124.027 124.027 0 0 Taksa za obremenitev okolja odl.odpadkov 31.561 6.808 15.506 464 204 Okoljska dajatev za odpad. embalažo in el. opremo 1.718 0 0 - - Stroški storitev za varstvo člov. okolja 61.549 91.753 91.012 67 68 Stroški emisijskih kuponov 108.295 297.006 218.000 36 50 Zaščitna sredstva 449.439 293.933 281.672 153 160 SKUPAJ 1.046.614 1.160.051 1.017.535 90 103

Vir: Statistika TALUM-a, 2007.

36

Revizor se bi lahko lotil preveritve neposrednih stroškov ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu, vendar je odstotek stroškov še manjši v primerjavi z obratovalnimi stroški.

Ekološke storitve V to skupino spadajo storitve znotraj podjetja in tuje storitve za stroške sanacije (npr. planiranje, raziskave, razvoj…), nadalje pa štejejo v to skupino stroške za ekološko knjigovodstvo, stroške zavarovanja odgovornosti za škodo in stroške presoje ravnanja z okoljem.

Plače zaposlenih za varovanje okolja V to skupino spadajo plače tistih zaposlenih v podjetju, ki se ukvarjajo z aktivnostmi varstva okolja.

Drugi stroški V to skupino se štejejo članarine ter stroški izpoljnjevanja posebnih dogovorov ter odhodki financiranja.

4.2.2.3 Odhodki

Drugi poslovni odhodki Revizor je pri revidiranju drugih poslovnih odhodkov ugotovil, da so v poslovnem letu 2007 znašali 2.123.105 EUR. Vsebinsko so se nanašali na družbin ekološki vidik, saj je najvišja postavka prav Izdatki za varstvo človekovega okolja. Ta se nanaša predvsem na storitev varstva človekovega okolja, za katerega skrbi ena izmed povezanih družb. 4.3 Revizija poslovnega poročila Letno poročilo je predvsem namenjeno poročanju o gospodarski in finančni uspešnosti družbe. Vsebino letnega poročila v veliki meri določa zakonodaja, vendar pa družba sama presodi, kako se bo najbolje predstavila javnosti. Sestavni deli letnega poročila so uvod, opisni del in finančni del. Uvodni in opisni del letnega poročila se lahko imenujeta tudi poslovno poročilo. V poslovno poročilo so predvsem vključena prostovoljna razkritja družb, predpisi pa določajo osnovne smernice razkritij, ki jih družba mora vključiti v ta del letnega poročila. Z uvodom skuša družba pritegniti pozornost in tam jedrnato predstavi najpomembnejše podatke. Ker je ta del namenjen najširši javnosti, so te informacije poenostavljene. Opisni del podrobneje predstavi posamezne teme. Finančni del je v zakonodaji najbolj natančno opredeljen, ker povzema računovodsko poročilo in pomeni številčno predstavitev prvih dveh delov ter dodaja kazalnike, ki kažejo globalno sliko uspešnosti poslovanja in razkrivajo vzroke za dosežen dobiček podjetja. V finančnem delu so prikazani računovodski izkazi, priloge s pojasnili in analize različnih kazalnikov (Kavčič, 1998, str. 10).

37

V poslovno poročilo družbe pogosto vključujejo tudi druga razkritja, ki jih zakon ne zahteva. Ena od pomembnejših razkritij je tudi razkritje o ravnanju z okoljem, saj želijo družbe obvestiti javnost o svojem vplivu na okolje, v katerem delujejo, ter pokazati, na kakšen način skrbijo zanj. Okoljevarstveno delovanje postaja pomembna vrednota in zaradi tega skušajo družbe tovrstno delovanje vgraditi v svoje delovanje. Večina prostovoljnih pobud za poročanje o ravnanju z okoljem izhaja iz pritiskov različnih skupin kot so delničarji, banke, lokalne skupnosti, stranke podjetja, zaposleni in poslovni analitiki. Tista podjetja, ki ne poročajo o ravnanju z okoljem, bodo občutila vedno večji pritisk konkurentov, ki o tem poročajo. To pomeni, da je sestavljanje poročila o ravnanju z okoljem tržna prednost podjetja in v bližnji prihodnosti bo to postalo nujno potrebno, posebej za velika podjetja (Vezjak, 1998, str. 170). Nevrednostno poročanje o ravnanju z okoljem v letnem poročilo se močno krepi in računovodstva bodo morala zagotavljati vrednostne informacije o odnosu podjetij do okolja in jih vključevati v poročila. Prostovoljno razkrivanje teh podatkov bi podjetju povečalo svoj ugled, upravičilo trenutke aktivnosti, odvrnilo pozornost z drugih področij in prehitelo zakonodajo. Če podjetja razvijejo poročanje pred zakonodajo, imajo čas postaviti potrebni informacijski sistem in izpopolniti strokovno znanje, potrebno na tem področju (Vezjak, 1998, str. 172). Družba ima na voljo dva načina okoljskega poročanja. Prvi je okoljsko poročanje z letnim poročilom, ki govori o pomenu okolja za podjetje in družbo. Nekatere družbe navajajo svojo prijaznost do okolja, okoljsko politiko, ekorevizije in sisteme ravnanja z okoljem ter navajajo nekaj kazalcev uspešnosti na področju varovanja okolja in nekaj gospodarskih podatkov. Drugi način je samostojno poročilo o ravnanju z okoljem, ki je zelo natančno oblikovan obsežen dokument, izdan hkrati z letnim poročilom. Odločanje družb za to obliko poročanja je vse redkeje, čeprav omogoča več koristi kot pa resničnih stroškov okoljskega poročanja (Mihelčič, 2002, str. 64).

4.3.1 Okoljsko poročanje družbe Talum V Talumu vsako trimesečje izdelajo Poročilo o ravnanju z okoljem, ki ga ne predstavijo javnosti. Poročila o ravnanju z okoljem ne omenijo v Letnem poročilu, ampak podajo samo njegov povzetek. V letnem poročilu družbe Talum za leto 2007 je glede ravnanja z okoljem podano naslednje:

družba je poslovala v skladu s sprejetimi cilji Politike za kakovost, ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu;

dolgoročni cilji na področju ravnanja z okoljem so bili sprejeti za obdobje od 2004 do 2010 za naslednja specifična področja: emisije v zrak, emisije v vode, ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi;

38

določeni so bili okvirni in izvedbeni cilji ter Program za ravnanje z okoljem na osnovi celotnega pregleda in ocenjevanja tveganja okoljskih vidikov;

ocene učinkovitosti delovanja sistema so pokazala, da je bil sistem za ravnanje z okoljem v letu 2007 učinkovit in je deloval v skladu z zastavljenimi cilji in programi;

uspešno je bila izvedena ponovna 3. glavna presoja za sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001:2004 (september 2007);

izvedena je bila ponovna glavna presoja že akreditiranih in razširjenih postopkov (skupaj devetnajst) po SIST EN ISO/IEC 17025 za delovno enoto Kontrola kakovosti (november 2007);

pridobili so okoljevarstveno dovoljenje od MOP - ARSO11 (IPPC, november 2007) in okoljevarstveno dovoljenje za obrat (SEVESO);

dejanski in planirani podatki emisij v zrak, emisij v vode, surovin, odpadkov ter nevarnih snovi in hrupa za leto 2006, 2007 in plan za leto 2008;

stroški ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu. Lačen (2004, str. 73) meni, da so zaradi tega razkritja v letnem poročilu o ravnanju z okoljem neustrezna in predlaga naslednje:

V letnem poročilu bi se morali sklicevati na posebno okoljsko poročilo, ki vsebuje podrobnejše ali dodatne okoljske informacije. Zato se lahko v letnem poročilu poda povzetek teh informacij ter navede, da je nadaljnje pomembne informacije moč najti v okoljskem poročilu. Informacije v posebnem okoljskem poročilu morajo biti skladne z informacijami v letnem poročilu in letnih računovodskih izkazih. Če je bilo okoljsko poročilo verificirano s strani zunanjega presojevalca, se to navede v letnem poročilu. Namen, omejitve, datum poročanja in obdobje, za katerega se poroča, naj bi bili enaki v letnem poročilu in okoljskem poročilu.

V letnem poročilu bi morali razkriti: - usmeritev in programe podjetja glede varstva okolja, predvsem preprečevanje

onesnaževanja; - izboljšanje na ključnih področjih varstva okolja (npr. emisije v preteklih petih

letih); - obseg uvajanja ukrepov varstva okolja zaradi sedanjih ali prihodnjih predpisov; - informacije o okoljskem delovanju podjetja kot so poraba energije, materiala,

vode, obseg emisij, odstranjevanje podatkov; - uporaba kazalcev okoljske učinkovitosti, kjer so podrobneje predstavljene

pomembne informacije po odsekih; - poudarek na pomembnosti zagotavljanja količinskih podatkov v absolutnih

številkah za emisije in za porabo energije, vode, materialov za poslovno leto ter primerljivih podatkov za prejšnje leto;

11 MOP - ARSO pomeni Ministrstvo za okolje in prostor-Agencija Republike Slovenije za okolje.

39

- vrednostni podatki naj bodo prikazani v povezavi z zneski v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida.

4.4 Sklepne ugotovitve revizorja Pri zunanjem revidiranju je revizor preveril dokaze, ki upravičujejo zneske in razkritja v računovodskih izkazih družbe Talum. Poleg preverjenih računovodskih izkazov družbe je preveril še skladnost računovodskih usmeritev in pomembnejših metod izkazovanja vrednosti v računovodskih izkazih s SRS ter pregledal poslovno poročilo. Pri revidiranju posameznih postavk računovodskih izkazov revizor ni zasledil nepravilnosti, ki bi bistveno vplivale na resnično in pošteno sliko finančnega stanja družbe. Po mnenju revizorja so predstavljeni računovodski izkazi resnični in so pošten prikaz finančnega stanja družbe na dan 31. 12. 2007 in so v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Revizor ni posebej preverjal okoljskih postavk, saj so predstavljale zelo nizek odstotek bilančne vsote, je pa pregledal razkritja družbe v zvezi z okoljem v letnem poročilu. Družba je skupaj z revizorjem sestavila letno poročilo družbe, v katerem ji je revizor svetoval glede bistvenih razkritij.

40

Sklep V Talumu je, po podobi in rezultatih sodeč, pomembnost varovanja okolja že dolgo v ospredju. Po odpravi glavnih ekoloških žarišč, s tem mislim na ustavitev proizvodnje glinice, proizvodnje aluminija v elektrolizi A, saniranje odlagališča rdečega blata in pepela ter nadomestitvi zemeljskega plina s premogom, so prišle na vrsto spremembe na drugih manjših virih onesnaževanja ter racionalizacija specifične porabe surovin in energentov. Takrat se je v Talumu začelo obdobje, v katerem se v vse večji meri pretaljuje aluminij (tudi odpadni) in ob sicer velikih investicijskih vložkih povečuje blagovna proizvodnja, vložki preostalih surovin in energije pa so nizki, kar velja tudi za vplive na okolje. Ob preučevanju gradiva o družbi Talum in njegovi skrbi za okolje sem ugotovil, da je bila od leta 1984 do sedaj tretjina vseh investicijskih vlaganj namenjena za izgradnjo naprav za varovanje okolja. Organizacijske spremembe ter sprememba miselnosti in zavedanje o pomembnosti obvladovanja vplivov na okolje so tisti ključni dejavniki, ki zagotavljajo uresničitev vizije podjetja o ekološko nesporni proizvodnji, ki je pogoj za rast družbe ter njeno dolgoročno uspešnost in konkurenčno usposobljenost. Ugotavljam, da Talum svojo okoljsko podobo dograjuje z izgradnjo celovitega sistema za obvladovanje vplivov na okolje. V ta namen je bil izdelan popis vseh pomembnih vidikov ravnanja z okoljem, ki ga stalno dopolnjujejo. Z ocenitvijo tveganja okoljskih vidikov so bili določeni pomembni in bistveni vidiki, za katere so določeni okvirni in izvedbeni cilji. Ciljem je sledil Program za ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu z definiranimi konkretnimi cilji in aktivnostmi, nosilci in roki. Menim, da se je pri revidiranju družbe zunanji revizor zavedal panoge, v kateri posluje družba, in da lahko Talum z določenimi posegi izboljša vpliv na okolje. V diplomskem delu so bile predstavljene samo postavke, ki imajo vpliv na ekološki vidik, to so dolgoročne rezervacije, osnovna sredstva, stroški, prihodki in odhodki. Revizor je ugotovil, da so predstavljeni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja družbe, kar pomeni, da je računovodstvo družbe delovalo skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Ob tem je preveril, ali družba izkazuje podatke, povezane z ravnanjem z okoljem v poslovnem poročilu, in tako ugotovil pravilnost izkazovanja omenjenih podatkov. Družba podrobnejših informacij o ravnanju z okoljem ne razkriva, saj zakonska določila tega v tolikšni meri še ne zahtevajo. Morda se bo revizijska družba, ki je revidirala Talum, v prihodnosti še bolj osredotočila na podrobnejše revidiranje postavk, ki imajo vpliv na okolje, in si tako razširila svojo metodologijo. Trenutno zneski postavk vpliva na okolje ne predstavljajo velikega deleža vseh postavk družbe v računovodskih izkazih, saj so predvsem rezervacije razmejene, da v določenem trenutku ne pride do finančne preobremenitve družbe.

41

Literatura in viri

1. Borštnik, A. P. (november 2004). Shema okoljskega vodenja in presojanja – EMAS. Najdeno 23. junija 2009 na spletnem naslovu http://www.sist.si/slo/z2/0411emas.pdf.

2. Coopers & Lybrand (1995). Accounting and Auditing Manual. International Policy Statements and Practice Guides. Switzerland: Coopers & Lybrand International.

3. End of pipe investments. Najdeno 6. februarja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/eng/vodic_oglej.asp?ID=440&PodrocjeID=27

4. Glavna knjiga družbe Talum, d.d., za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007. Kidričevo: Talum, d. d.

5. Heing, R., Koželj, S., Odar, M., Zupančič, V. (2006): Kontni načrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe in zadruge. Ljubljana: Zveza računovodij in revizorjev Slovenije.

6. Horvat, T. (2000). Priprava letnega poročila za komuniciranje z interesnimi skupinami podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

7. Impact assessment and Environmental Auditing. Najdeno 1. julija 2009 na spletnem naslovu http://www.gdrc.org/uem/eia/eia-audit.html

8. Interna gradiva družbe Renoma. Ljubljana: Renoma, d. o. o. 9. Interna gradiva družbe Talum. Kidričevo: Talum, d. d. 10. Kaj je okoljsko revidiranje. Najdeno 7. marca 2009 na spletnem naslovu

http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K7C4826D0A9246B32C125723B003ED229. 11. Kaj je sistem ravnanja z okoljem. ISO 14001. Najdeno 7. julija 2009 na spletnem naslovu

http://www.siq.si/Sistemi_ravnanja_z_okoljem.760.0.html 12. Kaj pomeni EMAS. Najdeno 28. junija na spletnem naslovu

http://www.siq.si/EMAS.1438.0.html 13. Kavčič, S. (1998): Analiziranje za pripravo letnega poročila. Analiziranje za potrebe

strateškega odločanja ter dosežki analitske prakse in teorije. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije (1998), 7-22.

14. Lačen, D. (2004). Poslovodno računovodstvo naravnega okolja v aluminijski industriji. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

15. Mihelčič, E. (2002). Bilance ravnanja z okoljem in razkritja v letnih poročilih (na primeru skupine ENI). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

16. Mohar, I. (1998). Ekološko usmerjen računovodja. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

17. Planing the Environment Audit. Najdeno 1. julija 2009 na spletnem naslovu http://www.epd.gov.hk/epd/english/how_help/tools_ea/audit_3.html

18. Proposal for a regulation of the european parliament and of the council on the voluntary participation by organisations in a Community eco-management and audit scheme (EMAS). Najdeno 6. julija 2009 na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/environment/emas/pdf/com_2008_402_final.pdf

19. Smrekar V. (2007). Odločanje o investicijah v infrastrukturo v lokalnih gospodarnih družbah. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

42

20. Talum, d. d. (2008). Letno poročilo družbe Talum za leto 2007. Kidričevo: Talum, d. d. 21. Talum in okolje (2007). Kidričevo: Talum, d. d. 22. Taylor, D. H., Glezen, G. W (1991): Auditing: Intergrated Concepts and Procedures. (5th

ed.). New York: John Wiley & Sons, Inc. 23. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z

emisijo ogljikovega dioksida. Uradni list RS št. 58/2005, 87/2005, 20/2006 in 78/2008. Najdeno 23. marca 2009 na spletnem naslovu http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_URED3587.html

24. Vezjak, B. (1998): Razkritja računovodskih informacij v letnih poročilih, posebej o ravnanju z okoljem. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

25. Vidic, D. (2003): Poslovodno računovodstvo naravnega okolja in vloga države pri njenem promoviranju. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

26. What is EMAS? Najdeno 28. junija na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/environment/emas/index_en.htm

27. What is Enivironmental Audit. Najdeno 1. julija 2009 na spletnem naslovu http://www.epd.gov.hk/epd/english/how_help/tools_ea/audit_2.html

28. Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS št. 42/2006, 19. april 2006. 29. Zakon o revidiranju. Uradni list RS št. 65/08, 30. junij 2008. 30. Zoppe S. (2002): Poslovodenje podjetja v okviru integracije sistemov za upravljanje s

kakovostjo, okoljem ter zdravjem in varnostjo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

PRILOGE

1

Priloge

Priloga 1: Bilanca stanja na dan 31. 12. 2007 in na dan 31. 12. 2006, v EUR.

Postavka 31. 12. 2007 31. 12. 2006

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 77.024.491 74.416.267I. Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgor. časov. razmejitve 942.213 1.284.715II. Opredmetena osnovna sredstva 57.851.887 55.620.913 1. Zemljišča in zgradbe 27.990.065 27.516.614 2. Oprema in dr. oprem. osn. sredstva 29.861.822 28.104.299III. Naložbene nepremičnine 0 0IV. Dolgoročne finančne naložbe 9.448.692 9.142.860V. Dolgoročne poslovne terjatve 2.149.935 2.281.190VI. Odložene terjatve za davek 6.631.764 6.086.589 B. KRATKOROČNA SREDSTVA 137.308.788 143.991.103I. Sredstva za prodajo 0 0II. Zaloge 56.418.407 57.081.961 1. Material 19.975.878 24.330.979 2. Nedokončana proizvodnja 14.595.945 15.521.069 3. Proizvodi in trgovsko blago 21.846.584 17.229.913 4. Predujmi za zaloge 0 0III. Kratkoročne finančne naložbe 6.539.799 7.475.460IV. Kratkoročne poslovne terjatve 70.312.387 68.963.376V. Denarna sredstva 4.038.195 10.470.306 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 105 D. SREDSTVA 214.333.279 218.407.475 ZUNAJBILANČNA SREDSTVA 49.035.107 56.550.648 A. KAPITAL 123.998.548 118.850.852I. Vpoklicani kapital 15.832.443 15.843.554II. Kapitalske rezerve 58.270.438 58.259.327III. Rezerve iz dobička 43.264.591 38.682.597IV. Presežek iz prevrednotenja 0 0V. Preneseni čisti poslovni izid 2.049.083 40VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 4.581.993 6.065.334 B. REZERV. IN DOLG. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 38.254.379 38.259.279 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 6.543.297 17.240.050I. Dolgoročne finančne obveznosti 6.210.761 16.919.009II. Dolgoročne poslovne obveznosti 332.536 321.041III. Odložene obveznosti za davek 0 0 Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 45.535.683 44.055.902I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0II. Kratkoročne finančne obveznosti 22.644.239 15.103.174III. Kratkoročne poslovne obveznosti 22.891.444 28.952.728 D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.372 1.392 E. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 214.333.279 218.407.475 ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 49.035.107 56.550.648

Vir:Talum, d. d., 2008

2

Priloga 2: Izkaz poslovnega izida za leto 2007 in na dan 31. 12. 2006, v EUR.

Postavka Ustvarjeno 2007

Ustvarjeno 2006

Indeks 2007/2006

1. ČISTI PRIHODKI IZ PRODAJE 349.576.030 343.430.052 102 I. Domača prodaja 46.332.519 47.774.375 97 II. Izvoz 303.243.511 295.655.677 103 2. SPREM. VREDN. ZALOG PROIZV. IN NEDOK. PROIZV. 3.691.547 9.252.678 40 3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE 136.575 217.440 63 4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prev. posl. prihodki) 1.508.201 1.902.921 79 KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 354.912.353 354.803.091 100 5. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 293.091.079 284.026.838 103 I. Nabavna vrednost prodanega blaga 5.075.761 5.327.081 95 II. Stroški materiala 180.767.597 166.727.364 108 III. Stroški elektrike 90.900.713 97.359.713 93 IV. Stroški storitev 16.347.008 14.612.680 112 6. STROŠKI DELA 29.044.780 25.893.482 112 I. Stroški plač 19.883.687 17.920.386 111 II. Stroški socialnih zavarovanj 4.280.756 3.875.299 110 III. Drugi stroški dela 4.880.337 4.097.797 119 7. ODPISI VREDNOSTI 13.024.142 21.289.936 61 I. Amortizacija 11.829.192 20.352.953 58 II. Prevr. posl. odhodki pri dolgoročnih sredstvih 152.941 46.529 329 III. Prevr. posl. odhodki pri obratnih sredstvih 1.042.009 890.454 117 8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 2.123.105 2.256.916 94 REZULTAT IZ POSLOVANJA 17.629.247 21.335.919 83 9. FINANČNI PRIHODKI 7.036.412 6.297.898 112 I. Finančni prihodki od deležev 52 684.887 0 II. Finančni prihodki iz danih posojil 3.806.652 3.697.422 103 III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 3.229.708 1.915.589 169 10. FINANČNI ODHODKI 12.177.401 10.377.684 117 I. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 0 83.321 0 II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 3.341.379 2.719.876 123 III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 8.836.022 7.574.487 117 15. POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 12.488.258 17.256.133 72 16. DRUGI PRIHODKI 2.403 1.502 160 17. DRUGI ODHODKI 43.891 24.840 177 18. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 12.446.770 17.232.795 72 19. DAVEK IZ DOBIČKA 3.827.959 6.901.635 55 20. ODLOŽENI DAVKI 545.175 1.799.507 30 21. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 9.163.986 12.130.667 76

Vir:Talum, d. d., 2008.