5
Celja Številka 25, 1. junij 2012. Poštnina plačana pri pošti 3101 Celje. Cena 2,50. Mateja Zorko: Sanje o otroku so se nama uresničile Petar Krstič - Obrt v starem mestnem jedru Saxotoxin so zakon V Celju Milorad Kapor, ki igra v zadnjem filmu o Jamesu Bondu Astro napoved za junij

Zvezde Celja št. 25

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Revija o utripu mesta in regije - O njih, ki jih morate spoznati - Koga smo opazili - Komu sledimo - Komu zaupamo

Citation preview

Page 1: Zvezde Celja št. 25

ZVEZDE Celja 1

ZvezdeCeljaŠtevilka 25, 1. junij 2012. Poštnina plačana pri pošti 3101 Celje. Cena 2,50.

Mateja Zorko: Sanje o otroku so se nama uresničile

Petar Krstič - Obrt v starem mestnem jedru

Saxotoxin so zakon

V Celju Milorad Kapor, ki igra v zadnjem filmu o Jamesu Bondu

Astro napoved za junij

Page 2: Zvezde Celja št. 25

2 ZVEZDE Celja

Mariborska 88 3000 CELJETel: 082 800 820Fax: 082 800 821www.novatel.si

Novatel, d. o. oInformacijske tehnologije/Information Technologys

Mariborska c. 88, SI - 3000 Celje

Zakaj je Novatel odličen operater za nove sisteme telefonije?

Revolucija v telefoniji.Ekipa Celjanov, ki navdušuje z novimi

rešitvami in osvaja svet.

Telefonija, prilagojena vašim potrebam

to vam omogoča NOVATEL

Page 3: Zvezde Celja št. 25

ZVEZDE Celja 3

Za Celje

Poletje v Celju ima svojo tradicijo. Z vrsto prireditvami, s katerimi se inštitucije, zavodi, društva, posamezniki prija-vljajo na poziv Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, za pripravo in izvedbo prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu, se mesto poletno prebudi in gosti odlične izvajalce.Kakovost prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu, je produkcija celjskih ustvarjalcev in prireditev ter festivalov DŽJEZZ, etno-urban festivalom, oživitvijo celjskih vrtov in atrijev, predvsem pa možnost, da lahko ustvarjalci prijavijo svoje projekte in jih uresničijo. To je bistvo kreativnosti in odprtosti mesta do lastne produkcije.Velikokrat imamo problem s prepoznavnostjo dobrih stvari, težko jih podpremo. Vsi pa si želimo, da bi bilo Celje prepo-znavno, polno turistov in prireditev.Kajti potem bi bile polne trgovine, polne restavracije, ka-varnice, letni vrtovi, odličen bi bil obisk pri sladoledarjih … ljudje bi posedali po mestu, ob Savinji. Srečavale bi se skupine turistov. Turistični avtobusi bi vozili na Šmartinsko jezero, Stari grad …Cvetel bi turizem, o čemer vsi sanjamo in si želimo.Zato je čas, da stopimo skupaj in znamo in zmoremo podpreti ustvarjalce, ki delajo dobro in jim damo možnost, priložnost, da še v mestu kaj naredijo. Kreativnost, pripra-va, izvedba privabita ljudi, jih povezujeta, navdihujeta, da sledijo ideji in viziji razvoja mesta.Naredimo konec s slabo voljo, kritiziranjem kar počez, in pomagajmo pri izvedbi izvajalcem, ki imajo voljo in željo, narediti nekaj za mesto. Pomembno je, da imamo radi svoje mesto in ljudi v njem.

Vladimira SkaleUrednica Zvezd Celja s sodelavci

Dnevna kosila,malice in

poslovne večerje …

v prekrasnem atrijskem vrtu v centru mesta.

Vabljeni na kulinarična

razvajanja.

La Storia, gostilnica in

picerija

z najlepšim pogledom

na staro mestno jedro.

La Storia Celje, Glavni trg 12, Tel.: +386(0) 40 16 86 56,

www.lastoria.si

Odprto: ponedeljek – petek 10:00 – 22:00,

sobota 9:00 – 17:00, nedelja 10:00 - 17:00,

prazniki po predhodni rezervaciji.

Vsebina

Zvezde CELJA izhajajo vsak mesec.Na Zvezde Celja se lahko naročite na elektronski naslov

[email protected] posameznega izvoda je 2,50 evrov.

Celoletna naročnina je 30 evrov.Naročnina se sklene za dobo enega leta.

Izdajatelj v.s styling, s. p., Ulica bratov Vošnjakov 2

3000 CeljeTel.št. 03 828 01 20, med 10. in 14. uro.

Fax. 03 828 01 21Mobilna št. 031 270 001, med 10. In 14. uro.

Mail: [email protected]: Vladimira Skale

Sodelavci: Matic Flajšman, Roman Repnik, Matjaž Očko, Gregor Katič, Katarina Medved, Anja Poznič,

Lektorica Zarja LednikOblikovanje: Urh Raščan

Tisk Cinkarna Celje

Na naslovnici Iva Škorjanc, Sara Burnazovič,

Natalija Horvat in Matej ŠkerlepFoto Samo Mervar

4 Sebastjan Ramšak,

Odvisen sem od letenja

8 Mateja Zorko,

Mai in Peter Kopinšek,

Močna želja

12 V Celju smo se pogovarjali

z igralcem v novem filmu o James

Bondu Miloradom Kaporjem

16 Družabni utrip

Povezani s tradicijo

in trto Združujejo zabavo

in dobrodelnost

18 100 let lepotice

na Kosovelovi

Kaj je F… so se spraševali

obiskovalci

Veronika in Blaž Ručigaj

22 Popoln dan

Druženje prijateljev

24 Petar Krstič, obrtnik

Ima znanje in strast

26 Saxotoxin so zakon

28 Astro napoved

29 Moda za mladostnike,

ki so že zelo odrasli

32 Kaj se šepeta

Page 4: Zvezde Celja št. 25

4 ZVEZDE Celja

Odvisen sem od letenja

Sebastjan Ramšak, pilot jadralnega letala

V dvajsetih letih pilotiranja je v zadnjem desetletju dosegel svoje največje uspehe.

Začelo se je leta 2001 v Murski Soboti, kjer je postal mladinski državni prvak, nato leta 2005 na

Madžarskem prvič državni prvak v članski konkurenci. Ta uspeh je ponovil naslednjo leto v

Murski Soboti. Naslednje leto je bil drugi, leta 2008 tretji, 2009, ko je bil nazadnje

na članskem tekmovanju, je bil četrti.

Leta 2009 je prvič nastopil na manjšem mednarodnem tekmovanju na Madžarskem, kjer je

zmagal. Ramšak je pilot jadralnega letala in največji uspeh je dosegel letos na Slovaškem, v Nitri.

Dosegel je prvo mesto v svoji konkurenci, med 120 piloti.

Piše Vladimira SkaleFotografije osebni arhiv

Page 5: Zvezde Celja št. 25

ZVEZDE Celja 5

Za kakšno tekmovanje je šlo?To je bilo eno največjih tekmovanj na svetu, tudi po številu tek-

movalcev. Je izjemno močno in kakovostno tekmovanje, na katerem sodelujejo najboljši piloti iz celega sveta, ne samo iz Evrope.

Vaša poklicna pot je povezana z letalstvom?Zdaj sem že pet let kot pilot zaposlen pri Adrii Arwais. Vendar

imaš tam vedno neko rezervo, motor, na katerega se zanašaš in ki te vodi po zraku. V jadralnem letalstvu pa si odvisen od termike od vzgornikov in od svojega znanja, kako daleč oziroma kako dolgo ti bo uspelo ostati v zraku. To je tisto, kar me vodi. Mama pravi, da sem že pri štirih letih narisal skico letala. Od takrat se je moja želja po letenju samo širila. Pri petnajstih letih sem se v Celju začel šolati za jadralno letenje. Želja po letenju ves čas gori v meni, po dvajsetih letih ne morem povedati drugega, kot da sem odvisen od letenja, ne morem brez njega.

To pomeni, da ko je vreme lepo in veter pravi, ste na letališču v Levcu?Želim si, da bi bilo tako. V srednji šoli sem bil. Tudi ko je bilo vreme

slabo. Danes pa je življenje drugačno. Imam mlado družino, potrebno je veliko postoriti, iti v službo. Res pa je, da ko imam kanček prostega časa in če je vreme dobro, sem v Aeroklubu Celje.

V službi ste povezani z letenjem. A sami pravite, da je služba eno, užitek pa drugo.

Res je. Služba je služba. Vendar je to najlepša služba, ki bi si jo človek, ki rad leti, lahko želel. Biti pilot pri Adrii je bilo in še vedno je zelo velik izziv, ki ga zelo rad opravljam. Konec koncev pa je to služba, ki mi pomaga, da lahko preživim in pridem v Aeroklub Celje in se usedem v jadralno letalo ter tako okusim tisto pravo stvar.

Imate svoje jadralno letalo, si ga izposojate oziroma kako je s tem v celjskem aeroklubu?

Na žalost svojega letala še nimam. Tako sedaj večino časa letim s klubskimi letali, ki jih imamo kar nekaj, mislim, da okoli 15 jadralnih letal. Gotovo pa so naša letala daleč najboljša v Sloveniji. Pa tudi naš klub je eden najbolje organiziranih na svetu; z našimi letali smo zagotovo konkurenčni na tekmovanjih, saj je letalo, s katerim sem letos zmagal na Slovaškem, eno najboljših v svojem razredu. To mi je gotovo pomagalo, da sem zmagal.

Pravite, da ste že pri štirih letih narisali prvo skico letala. Kdo pa vas je navdušil za letenje, kdo vas je prvič pripeljal na letališče?

Po moje je bil to oče. Tudi on je imel željo po letenju. Želel je biti vojaški pilot. Na žalost pa so bili v takratni Jugoslaviji zdravstveni pregledi zahtevni, tako da ga ni opravil. Morda me je zaradi tega pripeljal v aeroklub. Tukaj je imel nekaj znancev, ti pa so me nato peljali enkrat z motornim, drugič z jadralnim letalom. In takrat sem vedel, to je to, drugega ne bom počel v življenju.

Kako se je pot nadaljevala?Pri sedmih, osmih letih sem začel doma izdelovati prve plastične

makete, kmalu zatem sem se včlanil v klubsko modelarsko sekcijo; pri štirinajstih in pol, ko sem bil dovolj star za jadralno letenje, pa sem se včlanil v aeroklub. Tedaj sem se vpisal tudi na šolski center v