2. DRUŽBENA. POLITIČNA IN TERITORIALNA UREDITEV Statistični letopis RS 1991
VIRI IN METODE ZBIRANJA PODATKOV
Podatke o izvoljenih delegatih skupščin so posredovale občinske volilne komisije in kadrovske službe skupščin občin.
Poročila o sestavi organov in dejavnosti skupščin občin so posredovale občinske skupščine.
Zbiranje podatkov o sestavi organov krajevnih skupnosti je teklo z letnimi raziskovanji, ki pa niso bila redna.
Z republiškim raziskovanjem smo konec leta 1975 prek skupščin občin pričeli zbirati podatke o vseh uvedenih samoprispevkih.
Teritorialno ureditev smo po nazivih enot in razdobij navedli po zakonih Republike Slovenije in po zakonih o spremembah, in popravkih teh zakonov, ki so bili objavljeni v uradnih listih LRS, SRS oz RS.
Podatke o teritorialni razdelitvi in o spremembah posredujejo občine in jih vodimo in vzdržujemo v Registru teritorialnih enot.
Za stanje 1.6.1939 smo podatke prevzeli po splošnem pregledu Dravske banovine iz leta 1939. Po pariškem sporazumu priključeni del Primorske upoštevamo od 23.2.1948 dalje, po londonskem sporazumu priključeni del Koprskega pa od 4.11.1954 dalje.
ZAJETJE
Ob volitvah 1974 smo zbirali podatke o delegacijah in delegatih, izvoljenih v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in delegatih družbenopolitičnih zborov.
V letu 1990 smo izvedli prve neposredne, svobodne in tajne volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh: in sicer v vse 3 zbore občinskih skupščin, skupščin posebnih DPS Mesta Ljubljane, Obalne skupnosti Koper, skupščine madžarske narodnosti (Lendava) italijanske narodnosti (Koper) ter v vse 3 zbore skupščine Republike Slovenije.
Spremljali smo potrjene kandidate ter izvoljene delegate.
Podatki o kandidatih in izvoljenih delegatih so prikazani po spolu, starosti, šolski in strokovni izobrazbi, narodnosti, strankarski pripadnosti itd.
Zakonska osnova je Zakon o volitvah v skupščine, Ur.list SRS, št. 42/89 in Zakon o političnem združevanju, Ur. list SRS št. 42/89.
Raziskovanje o sestavi organov in dejavnosti skupščin občin-opravimo neposredno za vsakimi volitvami. Zajete so vse skupščine občin ter skupščini mesta Ljubljane, Maribora in obalne skupnosti, ki so posebne družbenopolitične skupnosti.
Raziskovanja o krajevnih skupnostih so od leta 1970 tekla vsako leto, izmenoma o sestavi organov in njihovi dejavnosti. Zajetje krajevnih skupnosti se je gibalo od 79 do 93% v posameznih letih. V letu 1988 je od 1233 ustanovljenih krajevnih skupnosti poročalo 1150 (93,3%).
Republiško raziskovanje o samoprispevkih smo uvedli v letu 1975 in je imelo nalogo zbrati podatke o vseh samoprispevkih v Republiki Sloveniji in to na ravni občine, krajevnih skupnosti in njihovih delov. Z letnimi raziskovanji smo dobili podatke za novo izvedene samoprispevke. Z zadnjim raziskovanjem v letu 1990 so zbrani podatki za samoprispevke do 31.12.1989.
V registru vodimo in vzdržujemo teritorialne enote, ki so definirane z Zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij.
ulic in stavb (Ur. I. SRS, št. 5/80, 42/86) in podzakonskimi akti.
DEFINICIJE
V prikazih razvoja teritorialne ureditve smo za posamezne teritorialne enote prikazali njihova obdobja obstoja po predpisih. Pri teritorialnih enotah, kjer je znak x, pomeni, da so enote obstajale le v obdobju, kjer je ta znak.
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost. Območje občine obsega več katastrskih občin (Url. SRS št. 28/80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur. I. RS, št. 30/90).
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, ki jo samoupravno organizirajo delovni ljudje in občani. Obsega del naselja, eno ali več naselij.
Katastrska občina je osnovna teritorialna enota za vodenje zemljiškega katastra. Pri razdelitvi katastrskih občin po velikostnih razredih smo upoštevali po Zakonu o območjih občin v Republiki Sloveniji prikazane katastrske občine (Ur. list SRS št. 28/80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur. I. RS, št. 30/90) in popravke zaradi komasacij ali preimenovanj (po podatkih Republiške geodetske uprave). Pri površini katastrskih občin, ob novih izmerah, se vsako leto popravljajo napake za tiste katastrske občine, za katere so opravljene nove meritve. Zato tudi površina Republike Slovenije, ki je seštevek površin katastrskih občin, ni vsako leto enaka.
V mestu, na območju katerega je ustanovljenih več občin, se ustanovi mestna skupnost kot posebna samoupravna in družbenopolitična skupnost, v kateri se zagotavlja planiranje družbenoekonomskega razvoja, prostorsko in urbanistično urejanje in zadovoljevanje komunalnih potreb (Ustava SRS).
Mesta se po predpisih o teritorialni razdelitvi, veljavnih od 30.6.1955 dalje, ne pojavljajo kot upravno-teritorialne enote. Po teh predpisih je za občino točno opredeljeno, katere katastrske občine oziroma naselja obsega mesto in katere so še druge katastrske občine in naselja na območju vsake občine. Po stanju 30.6.1955, ko je bilo na ozemlju Slovenije 130 občin, je bilo 50 mest. Število mest je ostalo enako vse do 23.10.1964 (Ur. I. SRS. št. 30/64), ko je bil med mesta uvrščen še Žalec, s tem se je število mest povečalo na 51. Takšno stanje je ostalo vse do uveljavitve Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (Ur. I. SRS, št. 28/ 80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur. I. RS, št. 30/90) ter Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. I. SRS, št. 5/80). Po novih predpisih so mestna naselja izenačena z ostalimi naselji v Republiki Sloveniji.
Naselje je strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas, industrijsko in rudarsko naselje, zdravilišče itd.), ki ima skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori eden ali več statističnih okolišev (Ur. I. SRS, št. 5/80).
Statistične okoliše smo ustanovili leta 1959 za potrebe statističnih raziskovanj in so stalne osnovne teritorialne enote, ki jih ne spreminjamo, razen če se spremenijo meje naselij. Te spremembe morajo biti opredeljene z občinskimi odloki. Statistični okoliš pripada le enemu naselju.
Zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 7/74) je v svojih temeljnih določbah postavil načela o kandidiranju, izvolitvi in sestavi skupščin in načela o izvolitvi članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Nova ustava SFRJ in republiške ustave so leta
50
Stotistkini letopis RS 1991 Družbena, politična in teritorialna ureditev
1974 uvedle delegatsko načeto za osnovo našega volilnega sistema. Zakon določa, da oblikujejo delegacije:
delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo delo skupnega pomena za več temeljnih organizacij,
delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, do katerih ima kdo lastniško pravico, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela,
delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS št. 24/77) je v letu 1978 določil postopek za volitve delegacij in delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
SKUPŠČINSKI SISTEM
Skupščina Republike Slovenije je organ družbenega upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti republike.
Skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor.
Skupščina in njeni zbori imajo stalna in občasna delovna telesa, da proučujejo predloge zakonov in drugih aktov. Ta delovna telesa so sveti, odbori in komisije.
Občinska skupščina je organ upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine kot družbenopolitične skupnosti. Občinska skupJčina oblikuje izvršni svet kot izvršni organ skupščine. Skupščino sestavljajo trije zbori: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Pri opravljanju nalog skupščine in njenih zborov pomagajo delovna telesa: sveti, odbori in komisije.
Teritorialni samoupravni organi delujejo po ustavi iz leta 1963 pod skupnim imenom krajevne skupnosti kot nadaljevanje prejšnjih stanovanjskih skupnosti v mestih in v krajevnih odborih. Redno statistično raziskovanje o stanovanjskih skupnostih je bilo leta 1964 ukinjeno. Osnovne podatke o sestavi organov so po tem letu dajale skupščine občin. Leta 1970 je prvo obširnejše raziskovanje zajelo 90,4% krajevnih skupnosti.
Samoprispevki se uvedejo za posamezna območja na osnovi uspelih referendumov občanov za različne vrste objektov kulturno-socialnega standarda in objekte komunalne ureditve naselij. Nosilec samoprispevka je lahko skupščina občine, ki uvaja samoprispevek za celotno območje, in krajevna skupnost za celo ali le za del svojega območja.
STATISTIČNE PUBLIKACIJE
Metodološko gradivo 1971 št. 1, 1976 št. 5, 1977 št. 23, 1979 št. 3.
Statistično gradivo 1965: Seznam krajevnih skupnosti. Stanje 25.4.1965.
Volitve v zbore proizv. okrajnih in mestnih ljud. odborov 1953.
Volitve v ob. in okrajne ljudske odbore 1957.
Odborniki, sveti in stalne komisije svetov, okrajnih in občinskih ljudskih odborov konec I. 1959, 1960. Sestava in dejavnost okrajnih in občinskih ljudskih odborov 1961.
Volitve v Ljudsko skupščino LRS 18. marca 1951, 1953.
Statistično gradivo 1963 št. 6, 14, 15, 16, 1964 št. 10, 1965 št. 6, 22. 1966 št. 21, 1968 št. 1, 14, 1969 št. 13, 1970 št. 17, 1971 št. 1, 6 1978 Št. 5, 15, 1975 št. 5, 15.
Rezultati raziskovanj 9, 25, 44, 48, 65, 101, 116,
164. 166, 169, 218, 260, 318, 340, 344, 370, 403, 404, 421, 429. Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1959 zv. I, 1960 zv. I, 1961 zv. I, 1962 zv. I, 1964 zv. X, 1965 zv. I, 1966 zv. Ill, 1969 zv. I, 1970 zv. VI, 1973 zv. X, 1979 zv. II, 1980 zv. XIV, 1983 zv. Ill, 1984 št. 5, 1987 št. 1, 1989 št. 10, 1990 št 8.
ENOTNI REGISTER ORGANIZACIJ, SKUPNOSTI IN PODJETIJ
VIRI IN METODE ZBIRANJA PODATKOV
Organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter podjetja evidentiramo v Enotnem registru organizacij in skupnosti na osnovi Zakona o Enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ. št. 6/76). Razvrščanje organizacij in skupnosti v podskupine dejavnosti po enotni klasifikaciji dejavnosti se Izvaja v skladu s predpisi (Uradni list SFRJ, št. 34/76, 52/76. 62/77, 72/80, 77/82, 71/83, 68/ 84, 76/85, 28/86 72/86, 78/87 63/88, 6/89, 21/90. 47/90). po postopku, ki ga predpisuje Pravilnik o razvrščanju organizacij in skupnosti po dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 42/76, 61/77, 5/78, 72/80, 69/83, 4/84).
ZAJETJE
Register organizacij in skupnosti, ki vsebuje tudi register podjetij, vsebuje subjekte združevanja, ki jih predpisujejo Ustava ter Zakon o združenem delu in zakon o podjetjih:
temeljna organizacija združenega dela delovna organizacija brez temeljnih organizacij delovna organizacija s temeljnimi organizacijami sestavljena organizacija združenega dela delovna skupnost organizacije združenega dela
temeljna organizacija kooperantov temeljna zadružna organizacija temeljna organizacija združenega dela v zadrugi za kooperacijo s kmeti
kmetijska zadruga brez temeljnih organizacij kmetijska zadruga s temeljnimi organizacijami sestavljena kmetijska zadruga delovna skupnost zadruge pogodbena organizacija združenega dela obrtna zadruga brez temeljnih organizacij druge zadruge obrtna zadruga s temeljnimi organizacijami
interna banka temeljna banka združena banka temeljna rizična zavarovalna in pozavarovalna skupnost druge finančne organizacije zavarovalna-pozavarovalna skupnost brez temeljnih rizičnih skupnosti zavarovalna-pozavarovalna skupnost s temeljnimi rlzkinlmi skupnostmi
51
Družbeno, politična In frfrtoriamo ureditev Stolistlcnl totopls RS 1991
delovna skupnost finančnih organizacij
splošno in posebno združenje organizacij združenega dela
organ družbenopolitične skupnosti organ družbene skupnosti organ krajevne skupnosti DS krajevne skupnosti družbenopolitična organizacija družbena organizacija društvo DS družbenopol. in družbenih organizacij druge organizacije podjetja
DEFINICIJE IN METODOLOŠKA POJASNILA
Po odloku o določitvi gospodarskih in negospodarskih dejavnosti (Uradni list SFRJ št. 14/77,18/80) so v gospodarstvu organizacije in skupnosti iz področij dejavnosti: industrija in rudarstvo, kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, gradbeništvo, promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt in osebne storitve, stanovanjsko - komunalne dejavnosti in urejan|e naselja in prostora, finančne, tehnične in poslovne storitve.
V negospodarstvu so organizacije in skupnosti iz področij dejavnosti:
izobraževanje, znanost, kultura in informacije,
zdravstvo in socialno varstvo,
družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, ter podskupini dejavnosti iz področja finančno tehničnih in poslovnih storitev, ki spadata v negospodarstvo, to so raziskovalne razvojne storitve v družbenih dejavnostih (podskupina 110612) ter odvetniške in druge storitve (podskupina 110904).
V Enotni register organizacij in skupnosti evidentiramo tudi poslovne enote in druge enote v sestavi.
S poslovno in drugo enoto v sestavi mislimo del organizacije oz. skupnosti, ki je zaokrožena poslovna ali proizvajalna enota, v kateri se opravlja dejavnost, ki je praviloma različna od dejavnosti, v katero organizacijo oz. skupnost razvrščamo po pretežnosti. Dele organizacije oz. skupnosti, ki so zunaj sedeža organizacije oz. skupnosti, obravnavamo kot posebne enote v sestavi tudi takrat, ko niso zaokrožene poslovne ali proizvajalne celote in kadar opravljajo enake dejavnosti kot organizacija oziroma skupnost v katere sestavi so (posebej locirane pomožne enote ipd).
Temeljna organizacija združenega dela (osnovna oblika združenega dela) je del delovne organizacije, ki je lahko organizirana kot delovna celota, kjer se rezultat skupnega dela samostojno izrazi na trgu ali v delovni organizaciji, seveda s celotnim prihodkom.
Delovna organizacija je samostojna organizacija delavcev, v kateri so delavci povezani s skupnimi interesi pri delu, torej z delovnim oziroma proizvodnim procesom. Možno je konstituiranje delovne organizacije s temeljnimi organizacijami združenega dela in konstituiranje delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij združenega dela.
Delovne skupnosti se ustanavljajo za opravljanje skupnih del skupnega pomena za temeljne organizacije, za zadruge, delovne organizacije, finančne organizacije, poslovne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije npr.: plansko - analitska dela, personalne in komercialne zadeve, znanstveno-raziskovalna
dela ipd.
Temeljna organizacija kooperantov je združevanje kmetov kooperantov zaradi določene kmetijske proizvodnje, lahko pa tudi zaradi zadovoljevanja gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih potreb. Temeljne organizacije kooperantov se lahko združujejo v delovno organizacijo kooperantov ali v delovno organizacijo.
Pogodbena organizacija združenega dela je združitev dela in sredstev samostojnega obrtnika z delom drugih delavcev v pogodbeni organizaciji združenega dela.
Temeljna zadružna organizacija združuje kmete s širšega teritorialnega območja z različnimi interesi in cilji, ki jih želijo doseči z združitvijo na področju kmetijstva.
Temeljna organizacija združenega dela v zadrugi za kooperacijo s kmeti je organizacija v kateri združujejo delo delavci, ki delajo v kmetijski zadrugi in ima položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti temeljne organizacije združenega dela. Iz zakona Izhaja, da te organizacije niso povsem izenačene s temeljnimi organizacijami v sestavi delovne organizacije.
Kmetijska zadruga združuje kmete zaradi zadovoljevanja gospodarskih potreb in zaradi določene kmetijske proizvodnje. V kmetijsko zadrugo se lahko organizira temeljna zadružna organizacija In temeljna organizacija.
Sestavljena kmetijska zadruga združuje kmetijske zadruge in delovne organizacije, ki se ukvarjajo s predelavo, dodelavo ali prometom reprodukcijskega materiala.
Delovna skupnost kmetijske zadruge - organizirajo jo delavci, ki opravljajo administrativna, strokovna, pomožna in podobna opravila skupnega pomena za temeljne zadružne organizacije in za temeljne organizacije združenega dela.
Obrtna zadruga - samostojni obrtniki in drugi delovni ljudje lahko samostojno združujejo svoje delo in sredstva v obrtnih zadrugah. Obrtne zadruge so lahko splošne ali specializirane za opravljanje določenih dejavnosti.
Interna banka je samostojna finančna organizacija, ki spremlja gibanje sredstev organizacij in skupnosti. Članice interne banke v njej združujejo denarna sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma.
Temeljno banka je z Zakonom o združenem delu vključena kot ena izmed oblik združevanja dela in sredstev. V tem pomenu gre za opravljanje bančnih in drugih finančnih poslov, ki pa jih lahko opravlja samo banka.
Združena banka - njene članice so temeljne banke, ki so sklenile samoupravni sporazum v združeno banko.
Sestavljena organizacija združenega dela je združevanje delovnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela.
Poslovne skupnosti so združevanje organizacij in skupnosti, kjer so pri uresničevanju svojih dejavnosti in razvoja proizvodno, delovno in poslovno povezani, si skupaj delijo delo, izboljšujejo pogoje za delo ter proučujejo trg.
Družbenopolitične skupnosti so pravne osebe in nosilci pravic in obveznosti, ki jim pripadajo v skladu z ustavo, zakonom, drugimi predpisi in samoupravnimi akti.
Družbene skupnosti opravljajo zadeve splošnega družbenega pomena.
Krajevne skupnosti so opredeljene kot posebne teritorialne skupnosti delovnih ljudi in občanov v naseljih.
Politične organizacije so organizacije, ki se ustanavljajo
52
Statistični letopis RS 1991 Družbena, politična in terltofiolna ureditev
za uresničevanje političnih ciljev.
Družbene organizacije so posebna pravna kategorija v obstoječem sistemu. Med družbene organizacije štejemo Zvezo rezervnih vojaških starešin, Rdeči križ, Gasilska društva, Lovska društva. Ribiška društva, Avtomoto društva itn.
Društva so svobodna združenja občanov za uresničevanje posebnih interesov.
Od leta 1989 Zavod Republike Slovenije za statistiko vodi v enotnem registru organizacij in skupnosti tudi podjetja, ki so ustanoveljena v skladu z Zakonom o podjetjih (Ur. I. SFRJ št. 77/88, 40/89).
Podjetje je pravna oseba, ki opravlja gospodarske in druge dejavnosti zaradi pridobivanja dohodka oziroma dobička.
V skladu z Zakonom o podjetjih vsebuje register organizacij in skupnosti ter podjetij naslednje vrste podjetij: - javno podjetje
- družbeno podjetje - zasebno podjetje - pogodbeno podjetje - zadružno podjetje - podjetje za zaposlovanje invalidov - skupna finančna organizacija - sestavljene oblike združevanja - delniška družba - družba z omejeno odgovornostjo - komanditna družba - družba z neomejeno solidarno odgovornostjo - zadruga - druge oblike organiziranja.
STATISTIČNE PUBLIKACIJE
Rezultati raziskovanj št. 160 Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1986 št.7 Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1987 št. 14
53
Družbeno, politična in teritorialna ureditev Statistični letopis RS 1991
SKUPŠČINSKI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Določanje kandidatov za zbore
Podje- tja ter druge
Delov, ljudje v
orga- nizacije
Kmetje Obrtniki samo- stojnih
in skup- poklicih nosti
Občani Politične organizacije
Občinska skupščina
Posamični kandidati
Posamični kandidati
Posamični kandidati
liste kandidatov
Zbor združenega
dela
Zbor krajevnih skupnosti
Skupščini Mesta Ljubljana, Obalne skupnosti Koper
Zbor združenega
dela
Skupščina Republike Slovenije
Zbor združenega
dela
54
Statistični letopis RS 1991 Družbena, politično in teritorialno ureditev
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE
MINISTRSTVO ZA FINANCE
Republiška uprava za javne prihodke
Republiška carinska uprava
Republiški devizni inšpektorat
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
Prehodni dom Republike Slovenije za tujce
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
Republiški štab za teritorialno obrambo
Republiška uprava za zaščito In reševanje
Republiški inšpektorat za obrambo
Republiški inšpektorat za požarno varnost
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO
Republiška uprava za kadre
Republiška uprava skupnih služb
Republiški zavod za informatiko
Kazensko poboljševalni zavodi, ustanovljeni s posebnim
zakonom
MINISTRSTVO ZA PLANIRANJE
Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj
Zavod Republike Slovenije za statistiko
MINISTRSTVO ZA ENERGETIKO
Republiški energetski inšpektorat
Republiški rudarski inšpektorat
MINISTRSTVO ZA MALO GOSPODARSTVO
MINISTRSTVO ZA INDUSTRIJO IN GRADBENIŠTVO
Republiški gradbeni inšpektorat
MINISTRSTVO ZA TRGOVINO
Republiška direkcija za blagovne rezerve
Republiški tržni inšpektorat
MINISTRSTVO ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
Republiška veterinarska uprava
Republiška uprava za povspeševanje kmetijstva
Republiški kmetijski inšpektorat
Republiški gozdarski inšpektorat
Republiški inšpektorat za lovstvo in ribištvo
55
Družbeno, politično in teritorialno ureditev Statistični letopis BS 1991
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI (nadaljevanje)
MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE
Pristaniška kapitanija Koper
Republiška uprava za zračno plovbo
Republiška uprava za telekomunikacije
Republiški prometni inšpektorat
MINISTRSTVO ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA
Republiška geodetska uprava
Republiška uprava za jedrsko varnost
Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje
Zavod Republike Slovenije za varstvo okolja in vodni režim
Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije
Seizmološki zavod Republike Slovenije
Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda
Republiški urbanistični inšpektorat
Republiški vodnogospodarski inšpektorat
MINISTRSTVO ZA DELO
Republiški inšpektorat za delo
MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO, DRUŽINO IN SOCIALNO VARSTVO
Republiški sanitarni inšpektorat
MINISTRSTVO ZA BORCE IN VOJAŠKE INVALIDE
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport
Urad Republike Slovenije za mladino
Republiški inšpektorat za šolstvo in šport
MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO
Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje
Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine
MINISTRSTVO ZA KULTURO
Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne
dediščine
Arhiv Republike Slovenije
MINISTRSTVO ZA ZAKONODAJO
MINISTRSTVO ZA INFORMIRANJE
56
Statistični letopis RS 1991 Družbena, politično in teritorialna ureditev
2-1. RAZVOJ POLITIČNO TERITORIALNEGA OBLIKOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETIH 1939 IN 1945-1990
Okrožja
I if o2
O
Okraji Mestna. Izločena
iz okrajev Občine
S 8 g
O
I i 2s '3 8
El g* Obdobje
| E 1 E I
•s O I 1
1 o E
1.6.1939 - - 25 - 4 403 23 - - 8.9.1945 1.3.1946 5 1 . - 28 2 . - - 1544 10 • - 2.3.1945 • 13.9.1946 5 1 . 27 2 . - 1530 16 - 14.9.1946 -24.1.1947 5 1 . 27 2 . - - 1119 10 •
25.1.1947 22.2.1948 - 1 27 2 . • - 1119 10 - 23.2.1948 28.2.1949 - . 1 29 2 . • • 1267 4 - 1.3.1949- 24.10.1949 - 1 1 29 2 - - 1265 7 -
25.10.194S -7.11.1949 - - 3 1 27 . 2 - - 1183 8 - 8.11.1949 - 20.6.1950 . 3 1 27 . 2 - - 1136 8 -
21.6.1950 13.11.1950 . 3 1 27 . 4 - - 1134 8 - 14.11.195C -22.1.1951 - . 3 1 27 . 4 - - 1134 12 - 12.1.1951 28.2.1951 . - 1 1 27 . 4 . - 1134 12 - 1.3.1951 - 18.4.1952 - . - 1 27 - 4 - 1134 12 -
19.4.1952 8.7.1952 - . - - 19 . 3 1 371 44 2
9.7.1952 • 17.9.1953 - . - - 19 . 3 1 374 44 2
18.9.1953 7.4.1954 . . - . 19 - 3 1 374 44 3
8.4.1954 - 3.11.1954 - - . - 19 - 2 1 375 45 2
4.11.1954 - 29.6.1955 . - - . 20 - 2 1 384 48 2
30.6.1955 22.7.1957 • - - . 11 - - 130 - - 23.7.1957 6.6.1958 - - - . 9 . . 122 - - 7.6.1958 - 9.10.1958 - - - - 8 . . 122 . -
10.10.1958 -29.12.195 8 - . - - 8 - . 111 - - 30.12.1958 - 11.6.1959 . . . 8 - . 92 . - 12.6.1959 20.1.1960 - . - - 8 - . 89 - - 21.1.1960 9.3.1960 - - - - 8 - . 85 - - 10.3.1960 1.2.1961 . - - - 8 - . 93 - - 2.2.1961 - 31.5.1961 - . . 8 - - 75 - - 1.6.1961 - 28.6.1961 - - - - 8 - . 71 - -
29.6.1961 • 31.12.1961 - . . - 8 - . 67 - - 1.1.1962- 31.12.1962 - . - - 8 - . 66 - - 1.1.1963- 31.3.1963 . - . . 4 - . 66 - - 1.4.1963- 22.10.1964 • - . 4 - . 62 - -
23.10.1964 -31.3.1965 . . . 4 - . 62 - - 1.4.1965- 31.12.1966 - - - - . 62 - - 1.1.1967- 31.3.1982 - - - - . 60 - - 1.4.1982- 15.4.1990 . - • - . 65 - -
16.4.1990 In dal|e - - - - - - - 62 - -
2-2. POLITIČNO TERITORIALNE ENOTE PO DOBAH OBSTOJA A) Okrožja BI Oblasti
Doba obstoja
8.9.1945 do
13.9.1946
SKUPAJ
Okrožno mesto Ljubljana Okrožje Ljubljana mesto Celjsko okrožje Ljubljansko okrožje Mariborsko okrožje Novomeško okrožje
14.9 1946 do
24.1.1947
Doba obstoja
1.3.1949 do
24.10.1949
25.10.1949 do
22.1.1951
23.1.1951 do
28.2.1951
SKUPAJ
Primorska oblast Goriška oblast Ljubljanska oblast Mariborska oblast
Q Glavno mesto Ljublana 25.1.1947 do 78.4.7952
57
Družbena, politična ki teritorialna ureditev Statistični letopis RS 1991
Ć) Okra|l Doba obstoja
o
§1 iS
28 o
It ~R
lo"^ m»
o «J I-
O o !1 2D
SKUPAJ 25 28 27 27 79 Brežice X
Cel|e X X X
Celje mesto X X X X
Celje okolica Črnomelj
X X X X X X X X X
Dolina Lendava X X
Dravograd X
Gorica X X X X X Gom|i Grad X X
Grosuplje X X X X Idrija X X Ilirska Bistrica X X X
Jesenice X X X X X Kamnik X X X
Kočev|e X X X X X Kon| ice X X X Koper X X X X X
Kranj X X X X
Kranl-okolica X
Krško X X X X X Laško X
Lendava X X X X X
Litija X
Ljubljana X X X X X
Ljubljana-okolica X X X X X L|utomer X X X Logatec Maribor X X X X
Marlbor-mesto X X X X
Marlbor-desnl breg X X
Maribor-levl breg X X
Maribor-okollca X
Mozirje X X X
Murska Sobota X X X X X
Novo mesto X X X X X Poljčane X X X
Posto|na X X X X X Prevalje X X X Ptuj X X X X X
Radgona X X X X X
Radovljica X X X X X
Rakek X X X
Seiana X X X X X
Slovenj Gradec X X X X X
Slovenska Bistrica X X
Slovenske Konjice X X Šaleško-Savinjski X
Skofja Loka X X X
Šmarje X
Šmarje pri Jelšah X X X
Šoštanj X X X X Tolmin X
Trbovlje X X X X X
Trebnje X X X X X
27
X
27
X
19 19 20 11
D) Mesta (Močena b okrajev) Doba obstoja
w-0
28
ü9i
SKUPAJ 4 2 4 Celje- mesto X X X
Glavno mesto Ljubljana X X
Jesenice X
Kran|- mesto L|ubljana-mesto X
Marlbor-mesto X
Ptuj-mesto X
•»f»
E) Občine In druge enote
o
it «.&
Občine
Kraji (KLO)
Mestne četrti
Mestni rajoni
Ožja mestna območja
Doba obstoja
1.6.1939 19.4.1952 do nadaljnjega 8.9.1945 do 18.4.1952 8.9.1945 do 22.2.1948 23.2.1948 do 18.4.1952 19.4.1952 do 29.6.1955
58
Statistični letopis RS 1991 Družbena, politična In teritorialna ureditev
2-3. ŠTEVILO OKRAJEV IN OBČIN 1955- 1956
1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963- 1964
1965- 1966
1967- 1981
1982 do nadalj- njega
1991 do nadalj- njega
Okraji 11 9 8 Občine 130 122 92
8 89
8 83
8 66
4 66
4 - - - - 62 62 60 65 62
2-4. OBČINE OB POPISU 1981
Število občin po Številu prebivalstva (tisoč)
nad 5-10
nad 10-15
nad 15- 20
nad 20- 25
nad 25- 30
nad 30- 35
nad 35- 40
nad 40- 60
nad 60- 80
nad 80
Občine 60 19
Prebivalstvo tisoč 1884 24 79 337 108 157 158 150 209 478 184
Število občin po velikosti površin (km2)
vse do 50 nad
50-100 nad 100- 200
nad 200- 300
nad 300- 400
nad 400- 500
nad 500- 600
nad 600- 700
nad 700 - 800
nad 600- 900
nad 900- 1000
20259 124 117 1527 3727 3076 3640 1564 3280 2264 - 939
2-5. KATASTRSKE OBČINE, 31.12.1989
Velikostni razred (ha)
REPUBLIKA SLOVENIJA
dO 50
51-100
101-200
201-300
301-400
401-500
501-600
601-700
701-800
801-900
901-1000
1001-1100
1101-1200
1201-1300
1301-1400
1401-1500
1501-2000
2001-3000
3001-4000
4001-5000
5001-6000
6001-7000
7001-8000
nad 8000
Katastrske občine
694 2025469
18 544
34 2832
219 33974
356 90407
343 120435
304 136447
252 138550
193 124421
170 127561
115 97408
103 97814
81 84911
77 88604
58 72175
45 60583
53 76839
140 242848
86 202288
23 81112
8 33914
7 36681
2 12169
4 30169
3 32783
100
0.67
1 26
8.13
13.23
12.73
11.28
9.35
7.16
6.31
4.27
3.82
2.96
2.86
2.15
1.67
1.97
5.2
3.19
0 85
0.3
0.26
0.07
0.15
O.fl
100
0.03
0.14
1.68
4.46
5.95
6.74
6.14
6.3
4.81
4.83
4.19
4.37
3.56
2.99
3.79
12
9.99
4
1.67
1.81
0.6
1.49
1.62
Družbena, politična in teritorialna ureditev Statistični KlopK RS 1991
2-6. OBČINE PO ŠTEVILU KRAJEVNIH SKUPNOSTI, STATISTIČNIH OKOLIŠEV IN HIŠNIH ŠTEVILK" 31.12.1990
Število krajev-
skupnosti
Število statisti- čnih
okolišev
Število hišnih šte- vilk
Število Število Število krajev statisti- hišnih
n» čnih šte- skupnosti okolišev vilk
SR SLOVENIJA 1207 7970 447612 Metlika 13 61 2335
Ajdovščina 36 96 6485 Mozlr|e 10 80 4526
Brežice 19 160 8107 Murska Sobota 42 206 17591
Celje 25 206 11528 Nova Gorica 42 222 14230
Cerknica 7 150 4887 Novo mesto 32 406 15899
Črnomelj 14 193 4934 Ormož 8 88 5703
Domžale 27 186 10094 Pesnica 10 77 4867
Dravograd 5 32 1942 Piran 6 28 4067
Gornja Radgona 10 120 6236 Postojna 18 99 4716
Grosuplje 23 240 8443 Ptu| 35 264 19987
Hrastnik 11 34 1716 Radlje ob Dravi 9 63 3934
Idrija 20 116 3942 Radovljica 20 144 9948
Ilirska Bistrica 20 75 4279 Ravne naKoroškem 14 75 4033
Izola 5 25 2481 Ribnica 6 106 3409
Jesenice 13 65 5520 Ruše 5 43 3209
Kamnik 25 131 6217 Sevnica 11 141 6589
Kočevje 10 190 4255 Sežana 34 190 7531
Koper 25 164 10801 Slovenj Gradec 8 49 4756
Kranl 45 188 14894 Slovenska Bistrica 19 165 9685
Krško 16 217 7670 Slovenske Konjice 22 100 5531
Laško 13 131 5267 Šentjur pri Celju 11 137 5943
Lenart 8 97 5298 Skorja Loka 23 229 8502
Lendava 18 85 7561 Šmarje pri Jelšah 25 211 9304
Litija 18 173 5231 Tolmin 39 155 7468
Liubljana-Bežigrad 28 45 6113 Trbovl|e 10 38 2489
Ljubl|ana-Cen»er 12 24 2316 Trebnje 16 229 7281
Ljubljana-Moste-Polje 22 104 8520 Tržič 13 50 2643
Ljubljana-Šiška 32 114 11677 Velenje 27 89 6135
Ljubljana-Vlč-Rudnik 38 244 17537 Vrhnika 15 49 4884
Ljutomer 12 88 5573 Zagorje ob Savi 12 103 3171
Logatec 7 42 2489 Žalec 20 146 10090
Maribor 68 192 25143
I) Število hišnih števOt je Iz Registra teritorialnih enot, datum Izpisa le 25.1.1991.
60
Statistični letopis RS 1991 Družbena, politična in teritorialna ureditev
2-7. OBČINE, KATASTRSKE OBČINE IN NASELJA 31.12.1990
Površina občin Število Število naselij v občini Občine katastr-
skih ha km2 skupaj celih deljenih deli občin deljenih
SKUPAJ 2025624 20256 2695 5946 5920 26 52
Ajdovščina 36242 352 38 64 64 . Brežice 26844 268 60 109 109 - - Celle 22975 230 46 116 116 - - Cerknica 48248 483 63 130 130 Črnomelj 48638 486 48 174 174 . . Domžale 24203 242 42 167 167 . •
Dravograd 1049) 105 20 24 23 1 1 Gorn|a Radgona 20985 210 58 99 99 - - Grosupl|e 42079 421 52 210 210 • - Hrastnik 5856 59 10 19 17 2 2 Idrija 42461 425 34 63 63 . - Ilirska Bistrica 47967 480 54 63 63 - - Izola 2837 28 4 8 8 . - Jesenice 37470 375 19 31 31 . - Kamnik 28923 289 36 117 116 1 1 Kočevje 76522 765 45 178 178 - - Koper 27098 271 36 103 103 - - Kranj 45283 453 65 119 119 - - Krika 34445 344 50 185 185 . - Laško 24956 250 32 107 107 . - Lenart 20405 204 56 79 78 1 1 Lendava 25616 256 34 41 40 1 1 Litija 32749 328 29 158 155 3 3 Ljubljana Bežigrad 4631 46 11 9 9 . 1 LJubljana Center 506 5 8 1 - 1 1 Ljubljana Moste Polje 15248 152 24 39 39 1 Ljubljana Slika 15601 156 33 54 54 - 1 Ljubljana Vič Rudnik 54361 544 48 189 187 2 3 Ljutomer 17866 179 50 69 69 - - Logatec 17297 173 15 19 18 1 1 Maribor 35681 357 89 87 83 4 4 Metlika 10835 108 19 59 69 - - Mozirje 50746 507 36 61 61 • - Murska Sobota 69156 692 135 135 135 - - Nova Gorica 60441 604 75 134 134 . - Novo mesto 75990 760 68 326 326 - - Ormož 21213 212 60 81 81 - - Pesnica 17148 171 56 66 65 1 3 Piran 4547 45 5 11 11 - - Postojna 49176 492 40 67 67 - - Ptuj 64526 645 168 217 217 - - Radlje ob Dravi 34632 346 39 38 38 - 2 Radovljica 64057 641 37 96 96 - - Ravne na Koroškem 30355 304 39 43 42 1 2 Ribnica 25596 256 21 91 91 - 1 Ruše 20941 209 23 28 26 2 4 Sevnica 29260 293 38 125 125 - - Sežana 69790 698 86 172 172 - - Slovenj Gradec 28611 286 26 33 32 1 2 Slovenska Bistrica 36860 369 61 130 130 - - Slovenske Konjice 22248 222 34 81 80 1 2 Šentjur pri Celju 23977 240 47 120 119 1 2 Škofja Loka 51171 512 57 180 180 - - Šmarje pri Jelšah 39976 400 91 188 188 - 1 Tolmin 94032 940 62 117 117 - - Trbovlje 5759 58 9 17 15 2 4 Trebnje 30803 308 36 214 214 - 1 Tržič 15537 156 10 35 35 - - Velenje 18240 182 28 39 39 - - Vrhnika 16877 169 12 33 33 - 2 Zagorje ob Savi 14720 147 19 72 72 - 4 Žalec 34920 349 49 106 106 1
61
Družbeno, politična in teritorialno ureditev Statistični letopis RS 1991
2-8. POTRJENI KANDIDATI PO SKUPŠČINAH, ZBORIH, SPOLU IN STAROSTI 1990
Kandidati po zborih Skupaj Moški Ženske Kandidati po starosti
do 29let 30-39 40-49 50-59
60in več let
SKUPŠČINE OBČINE - SKUPAJ 13149 10570 2579 1719 42S2 4352 2059
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
4003 2971 1032 410 1507 1516 553 17
3423 3033 390 360 1026 1133 621 283
5723 4566 1157 949 1749 1703 885 437
SKUPŠČINE POSEBNIH DPS
MESTA LJUBLJANE, OBALNE
SKUPNOSTI KOPER - SKUPAJ
Zbor združenega dela
Zbor občin
Družbenopolitični zbor
408 321 87 24 93 157 109 25
230 179 51 6 59 90 62 13
5 4 1 2 2 1
173 138 35 18 34 65 45 11
SKUPČINA REPUBLIKE
SLOVENIJE - SKUPAJ 1921 1621 300 162 472
Zbor združenega dela 693 603 90 24 165 284 200 20
Zbor občin 377 319 58 14 82 139 97 33
Družbenopolitični zbor 851 699 152 112 225 266 186 62
2-9. IZVOLJENI DELEGATI PO ZBORIH SPOLU IN STAROSTI 1990
Kandidati po zborih Skupaj Moški Ženske Kandidati po starosti
do 29let 30-39 40-49 50-59
60in več let
SKUPŠČINE OBČINE - SKUPAJ 408 1353 1395 685 197
Zbor združenega dela 1363 1073 290 106 520 532 195 10
Zbor krajevnih skupnosti 1373 1237 136 147 425 441 254 106
Družbenopolitični zbor 1302 1098 204 155 408 422 236 81
SKUPŠČINE POSEBNIH DPS
MESTA LJUBLJANE, OBALNE
SKUPNOSTI KOPER - SKUPAJ
Zbor združenega dela
Zbor občin
Družbenopolitični zbor
79
29
24
26
21
22
22
17
5
7
5
28
9
11
8
23
13
5
5
SKUPČINA REPUBLIKE
SLOVENIJE - SKUPAJ 213 27 22 78 62
Zbor združenega dela 80 68 12 6 19 28 24 3
Zbor občin 80 77 3 8 17 25 22 8
Družbenopolitični zbor 80 68 12 8 25 25 16 6
62
Statistični letopis RS 1991 Družbeno, politična in teritorialna ureditev
2-10. DELOVNA TELESA SKUPŠČIN OBČIN IN NJIHOVIH ZBOROV 1990
Delovna telesa skupaj
Člani delovnih teles
skupaj Iz vrst
delegatov
skupaj
ženske mladina
Skupščina občin sveti odbori komisije
Zbori združenega dela odbori komisije
Zbori krajevnih skupnosti odbori komisije
Družbenopolitični zbori odbori komisije
62 670 252 56 25 48 359 211 54 14
277 1924 1196 427 157
10
10
33
35
30
30
33
30
2-11. KRAJEVNE SKUPNOSTI
Ki so poročale
Člani osrednjih samoupravnih organov
skupaj mladina
Krajevne skupnosti, ki Imajo
poravnal- ne svete
1965 1966 1970 1972 1974 1975 1977 1978 1980 1982 1984 1986'] 1988
862 9368 1126 459 517 941 10568 1158 439 626 919 11182 750 695 616 883 11022 743 639 592 919 11496 828 692 681 904 19723 3094 2576 616 953 19786 3017 2138 687
1017 30411 5777 4115 937 970 28288 5393 3318 912 984 29693 6388 3494 930 952 28984 6349 3048 900
1039 30168 6479 3187 995 1150 30421 6733 3112 1073
1} Glej MetodoloSka pojasnila zajetje!
2-12. SAMOPRISPEVKI, UVEDENI DO 31. 12. 1989
Območja za katera so bili uvedeni
skupaj del kra-
jevne skupnosti
krajevna skupnost
več kra- jevnih
skupnosti občina
SKUPAJ
Uvedeni za vrste objektov1) šole vzgojnovarstveni zavodi, otroški In dijaški domovi zdravstveni, telesno-kutturni objekti, družbeni centri ceste mostovi elektr. mreža In transformatorji vodovod in kanalizacija komunalna ureditev naselij telefonsko omrežje, IV pretvorniki, kabelska TV
628 149» 156
332 23 163 25 121
197 15 107 11 64
512 56 364 11 SI 1471 470 945 30 26 225 59 152 6 8 570 119 411 14 26
1010 207 742 24 37
118 106
I) Posamezni samoprispevki so bili uvedeni tudi za več vrst objektov, zato je seštevek prikazanih samoprispevkovpo vrstah objektov večji, kot je seštevek vseh samoprispevkov.
63
Družbeno, politično in teritorialna uredttev StatistiCnl letopis RS 19?!
2-13. ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI PO VRSTI ORGANIZACIJE - OBLIKI ZDRUŽEVANJA IN DEJAVNOSTI, 31.12.1990
Vrsta organlzacl|e- oblika združevanja
Gospodarstvo
Skupaj Indu- strija In ru-
darstvo
kmetij- stvo In rl-
blitvo
gozdar- stvo
vodno gospo- darstvo
gradbe- ništvo
promet In zveze
SKUPAJ 15967 233 154 126 86 25
TOZD 515 63 12 58
DO brez temel|nlh organizacij 1394 94 15 1
DO s temel|nlml organizacijami 103 14 5 13
SOZD 18 7 - 1
DSOZD 147 24 5 14
TOK 45 7 38
DO kooperantov brez tem org.
DO kooperantov s tem. org
TZO 51 3 46
TOZD v zad. za koop. s kmeti 19 4 8
KZ brez temeljnih organizacij 32 2 30
KZ s temeljnimi organizacijami 14 - 12
Sestavljena kmet. zadruga - DS zadruge 15 1 12
16 2
26 10
6 2
3 2
7 3
Pogodbena org. združenega deld 19 5
Obrtna zadr. brez temeljnih org. 98 15
Obrtna zadr. s temeljnimi org 1 1
Druge zadruge 111
3
25
Interna banka
Temeljna banka
Združena banka
Temeljna rizična zav. skupnost
Zav. skup. brez temelj, riz. sk.
Zav. skup. s temeljnimi riz. sk.
Druge finančne organizacije
DS za več finančnih org.
12
11
1
1
107
26
Splošna in pos. združenja OZD 121
SIS 1
Temel|. skupnost ali enota SIS
DS za več SIS 2
Organ družb, politične skup. 494
Organ družbene skupnosti 54
Organ krajevne skupnosti 1214
DS za več krajevnih skupnosti 20
Družbeno politična organiz. 418
Družbena organizacija 10073
DruStva 450
DS družb. pol. in družbenih org. 19
Druge organizacije 361
64
Statutiinl letopis RS 1991 PBjtejgg, politična In MjpljgjW ureditev
2-13. ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI PO VRSTI ORGANIZACIJE - OBLIKI ZDRUŽEVANJA IN DEJAVNOSTI, 31.12.1990 (nadalfrvanj«)
Vrsta organizacije- oblika združevanja
Gospodarstvo
trgo- vina
gost. In tu- rizem
obrt h
oseb. stori- tve
stano- vanj.-
komunal. de|av.
tlnan., teh.ln posl. štor.
Negospodarstvo
Izobraž., znan., kult., Intar-
mael|e
zdr.ln soc.var-
stvo org.
druž. pol.skup;
SIS, druž. pol.
SKUPAJ 56 47 102 174 199 5561 466 8734
TOZD 11 13 10 11 8 159 152
DO brez temel|nlh organlzacll 27 18 44 43 64 793 258
DO s temel|nlml organizacijami 1 4 1 3 1 28 25
SOZD 1 1 - - - - 3
DSOZD 1 8 1 4 2 31 28 19
TOK
DO kooperantov brez tem. org.
DO kooperantov s tem. org.
TZO
TOZD v zad. za koop s kmeti
KZ brez temeljnih organizacij
KZ s temeljnimi organizacijami
Sestavljena kmet. zadruga
DS zadruge
Pogodbena org. združenega dela
Obrtna zadr. brez temeljnih org.
Obrtna zadr. s temeljnimi org.
Druge zadruge
Interna banka
Temeljna banka
Združena banka
Temeljna rizična zav. skupnost
Zav. skup. brez temelj, rlz. ik.
Zav. skup. s temellnlml rlz. sk.
Druge finančne organizacije
DS za več finančnih org.
Splošna In pos. združenja OZD
SIS
Temelj, skupnost ali enota SIS
DS la več SIS
Organ družb, politične skup.
Organ družbene skupnosti
Organ krajevne skupnosti
DS za več krajevnih skupnosti
Družbeno politična organlz.
Družbena organizacija
Društva
DS družb. pol. In družbenih org.
6
39
12
11
1
1
63
26
4493
2
1
110
121 1
494
54
1214
20
418
5580 448
18
Druge organizacije 113 54 191
65
Družbeno, politično in teritorialno ureditev Statistični letopis RS 1991
2-14. PODJETJA PO VRSTAH IN PO PODROČJIH DEJAVNOSTI, 31.12.1990
Gospodarstvo
Skupaj industrija
in rudarstvo
kmett|stvo in
ribištvo gozdar-
stvo
vodno gospo-
darstvo gradbe-
ništvo
promet in
zveze trgo- vina
SKUPAJ 14597 2433 182 21 278 3699
javno podjetje
družbeno podjetje
zasebno podjetje
pogodbeno podjetje
zadružno podjetje
podjetje za zaposlovanje invalidov
skupna finančna organizacija
sestavljene oblike združevanja
delniška družba
družba z omejeno odgovornostjo 12823
komanditna družba 2
zadruga 60
druge oblike organiziranja 5
31 3 - •
1319 564 28 4
135 15 1 1
2 1 - - 2 - 2 •
10
17
60 3 - - 141 32 - -
2823 1811 140 16
118
1
56 166
7 . 50
- 1 1
3 1 20
535 219 3458
4 3
2-14. PODJETJA PO VRSTAH IN PO PODROČJIH DEJAVNOSTI, 31.12.1990 (nadaljevanje)
gostin- stvo in turizem
Gospodarstvo
obrt in osebne storitve
stano- vanjsko
komunalna dejavnost
flnančne.te- hnlčne in poslovne storitve
Negospodarstvo
izobraževa- nje.znanost,
kultura in informacije
zdravstvo in social-
no varstvo
druž.pol. skup.
SIS druž. pol. o.
SKUPAJ 1079 114 5157 403 33 39
javno podjetje
družbeno podjetje
zasebno podjetje
pogodbeno podjetje
zadružno podjetje
podjetje za zaposlovanje invalidov
skupna finančna organizacija
sestavljene oblike združevanja
delniška družba
družba z omejeno odgovornostjo
komanditna družba
zadruga
druge oblike organiziranja
- • 25 1 1
70 94 34 151 19
4 14 - 31 12
. 1 . . .
1
17
41
2 1 1 75 6
408 966 54 4839 360
- - • 1 - • 2 . 1 •
10
15
35
66
Statistični letopis RS 1991 Družbena, politična in teritorialna ureditev
2-15. PODJETJA PO LASTNINI IN POREKLU KAPITALA, 31.12.1990
Skupaj
Lastnina Poreklo kapitala
družbena zasebna zadružna mešana domači tu|i mešani
SKUPAJ
javno podjetje družbeno podjetje zasebno pod|etje pogodbeno podjetje zadružno podjetje podjetje za zaposlovanje invalidov skupna finančna organizacija sestavljene oblike združevanja delniška družba družba z omejeno odgovornostjo komanditna družba zadruga druge oblike organiziranja
14597 1764 12317 69 447 14152
31 31 31
1319 1319 - - - 1318
135 - 135 - - 134
2 1 - - 1 2
2 - 2 - 2
10 10 - - - 10
17 11 - 5 1 17
50 48 - 1 1 50
141 81 13 - 47 131
12823 261 12165 1 396 12390
2 - 1 - 1 2
60 - 60 - 60
5 2 3 - - 5
1
72
371
9
361
STRUKTURA PODJETIJ PO OBLIKAH LASTNINE, REPUBLI- KA SLOVENIJA, 31.12.1990
STRUKTURA PODJETIJ PO PODROČJIH DEJAVNOSTI, RE- PUBLIKA SLOVENIJA, 31.12.1990
| podjetja v zadružni lastnini
H podjetja v mešani lastnini
JHJ podjetja v družbeni lastnini
I I podjetja v zasebni lastnini
| ostale dejavnosti
BI trgovina
ES£I industrija in rudarstvo
I I finance, tehnične in poslovne storitve
67
Dtulbeng, poWMSno in teritorialna ureditev Statstcni letopis RS 1991
POSLANSKI SEDEŽI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE REPUBUKE SLOVENUE OB VOUTVAH 1990
£-
lag a en
POSLANSKI SEDEŽI ZBORA OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE OB VOLITVAH 1990
DEMOS |S»)
POSLANSKI SEDEŽI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE REPUBUKE SLOVENUE OB VOUTVAH 1990
„.. ****• **"*-••. «4
f/^
66