19
2. DRUŽBENA. POLITIČNA IN TERITORIALNA UREDITEV Statistični letopis RS 1991 VIRI IN METODE ZBIRANJA PODATKOV Podatke o izvoljenih delegatih skupščin so posredovale občinske volilne komisije in kadrovske službe skupščin občin. Poročila o sestavi organov in dejavnosti skupščin občin so posredovale občinske skupščine. Zbiranje podatkov o sestavi organov krajevnih skupnosti je teklo z letnimi raziskovanji, ki pa niso bila redna. Z republiškim raziskovanjem smo konec leta 1975 prek skupščin občin pričeli zbirati podatke o vseh uvedenih samoprispevkih. Teritorialno ureditev smo po nazivih enot in razdobij navedli po zakonih Republike Slovenije in po zakonih o spremembah, in popravkih teh zakonov, ki so bili objavljeni v uradnih listih LRS, SRS oz RS. Podatke o teritorialni razdelitvi in o spremembah posredujejo občine in jih vodimo in vzdržujemo v Registru teritorialnih enot. Za stanje 1.6.1939 smo podatke prevzeli po splošnem pregledu Dravske banovine iz leta 1939. Po pariškem sporazumu priključeni del Primorske upoštevamo od 23.2.1948 dalje, po londonskem sporazumu priključeni del Koprskega pa od 4.11.1954 dalje. ZAJETJE Ob volitvah 1974 smo zbirali podatke o delegacijah in delegatih, izvoljenih v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in delegatih družbenopolitičnih zborov. V letu 1990 smo izvedli prve neposredne, svobodne in tajne volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh: in sicer v vse 3 zbore občinskih skupščin, skupščin posebnih DPS Mesta Ljubljane, Obalne skupnosti Koper, skupščine madžarske narodnosti (Lendava) italijanske narodnosti (Koper) ter v vse 3 zbore skupščine Republike Slovenije. Spremljali smo potrjene kandidate ter izvoljene delegate. Podatki o kandidatih in izvoljenih delegatih so prikazani po spolu, starosti, šolski in strokovni izobrazbi, narodnosti, strankarski pripadnosti itd. Zakonska osnova je Zakon o volitvah v skupščine, Ur.list SRS, št. 42/89 in Zakon o političnem združevanju, Ur. list SRS št. 42/89. Raziskovanje o sestavi organov in dejavnosti skupščin občin-opravimo neposredno za vsakimi volitvami. Zajete so vse skupščine občin ter skupščini mesta Ljubljane, Maribora in obalne skupnosti, ki so posebne družbenopolitične skupnosti. Raziskovanja o krajevnih skupnostih so od leta 1970 tekla vsako leto, izmenoma o sestavi organov in njihovi dejavnosti. Zajetje krajevnih skupnosti se je gibalo od 79 do 93% v posameznih letih. V letu 1988 je od 1233 ustanovljenih krajevnih skupnosti poročalo 1150 (93,3%). Republiško raziskovanje o samoprispevkih smo uvedli v letu 1975 in je imelo nalogo zbrati podatke o vseh samoprispevkih v Republiki Sloveniji in to na ravni občine, krajevnih skupnosti in njihovih delov. Z letnimi raziskovanji smo dobili podatke za novo izvedene samoprispevke. Z zadnjim raziskovanjem v letu 1990 so zbrani podatki za samoprispevke do 31.12.1989. V registru vodimo in vzdržujemo teritorialne enote, ki so definirane z Zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij. ulic in stavb (Ur. I. SRS, št. 5/80, 42/86) in podzakonskimi akti. DEFINICIJE V prikazih razvoja teritorialne ureditve smo za posamezne teritorialne enote prikazali njihova obdobja obstoja po predpisih. Pri teritorialnih enotah, kjer je znak x, pomeni, da so enote obstajale le v obdobju, kjer je ta znak. Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost. Območje občine obsega več katastrskih občin (Url. SRS št. 28/80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur. I. RS, št. 30/90). Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, ki jo samoupravno organizirajo delovni ljudje in občani. Obsega del naselja, eno ali več naselij. Katastrska občina je osnovna teritorialna enota za vodenje zemljiškega katastra. Pri razdelitvi katastrskih občin po velikostnih razredih smo upoštevali po Zakonu o območjih občin v Republiki Sloveniji prikazane katastrske občine (Ur. list SRS št. 28/80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur. I. RS, št. 30/90) in popravke zaradi komasacij ali preimenovanj (po podatkih Republiške geodetske uprave). Pri površini katastrskih občin, ob novih izmerah, se vsako leto popravljajo napake za tiste katastrske občine, za katere so opravljene nove meritve. Zato tudi površina Republike Slovenije, ki je seštevek površin katastrskih občin, ni vsako leto enaka. V mestu, na območju katerega je ustanovljenih več občin, se ustanovi mestna skupnost kot posebna samoupravna in družbenopolitična skupnost, v kateri se zagotavlja planiranje družbenoekonomskega razvoja, prostorsko in urbanistično urejanje in zadovoljevanje komunalnih potreb (Ustava SRS). Mesta se po predpisih o teritorialni razdelitvi, veljavnih od 30.6.1955 dalje, ne pojavljajo kot upravno-teritorialne enote. Po teh predpisih je za občino točno opredeljeno, katere katastrske občine oziroma naselja obsega mesto in katere so še druge katastrske občine in naselja na območju vsake občine. Po stanju 30.6.1955, ko je bilo na ozemlju Slovenije 130 občin, je bilo 50 mest. Število mest je ostalo enako vse do 23.10.1964 (Ur. I. SRS. št. 30/64), ko je bil med mesta uvrščen še Žalec, s tem se je število mest povečalo na 51. Takšno stanje je ostalo vse do uveljavitve Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (Ur. I. SRS, št. 28/ 80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur. I. RS, št. 30/90) ter Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. I. SRS, št. 5/80). Po novih predpisih so mestna naselja izenačena z ostalimi naselji v Republiki Sloveniji. Naselje je strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas, industrijsko in rudarsko naselje, zdravilišče itd.), ki ima skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori eden ali več statističnih okolišev (Ur. I. SRS, št. 5/80). Statistične okoliše smo ustanovili leta 1959 za potrebe statističnih raziskovanj in so stalne osnovne teritorialne enote, ki jih ne spreminjamo, razen če se spremenijo meje naselij. Te spremembe morajo biti opredeljene z občinskimi odloki. Statistični okoliš pripada le enemu naselju. Zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 7/74) je v svojih temeljnih določbah postavil načela o kandidiranju, izvolitvi in sestavi skupščin in načela o izvolitvi članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Nova ustava SFRJ in republiške ustave so leta 50

2. DRUŽBENA. POLITIČNA IN TERITORIALNA UREDITEV Statisti ... · Nova ustava SFRJ in republiške ustave so leta 50 . Stotistkini letopis RS 1991 Družbena, politična in teritorialna

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

2. DRUŽBENA. POLITIČNA IN TERITORIALNA UREDITEV Statistični letopis RS 1991

VIRI IN METODE ZBIRANJA PODATKOV

Podatke o izvoljenih delegatih skupščin so posredovale občinske volilne komisije in kadrovske službe skupščin občin.

Poročila o sestavi organov in dejavnosti skupščin občin so posredovale občinske skupščine.

Zbiranje podatkov o sestavi organov krajevnih skupnosti je teklo z letnimi raziskovanji, ki pa niso bila redna.

Z republiškim raziskovanjem smo konec leta 1975 prek skupščin občin pričeli zbirati podatke o vseh uvedenih samoprispevkih.

Teritorialno ureditev smo po nazivih enot in razdobij navedli po zakonih Republike Slovenije in po zakonih o spremembah, in popravkih teh zakonov, ki so bili objavljeni v uradnih listih LRS, SRS oz RS.

Podatke o teritorialni razdelitvi in o spremembah posredujejo občine in jih vodimo in vzdržujemo v Registru teritorialnih enot.

Za stanje 1.6.1939 smo podatke prevzeli po splošnem pregledu Dravske banovine iz leta 1939. Po pariškem sporazumu priključeni del Primorske upoštevamo od 23.2.1948 dalje, po londonskem sporazumu priključeni del Koprskega pa od 4.11.1954 dalje.

ZAJETJE

Ob volitvah 1974 smo zbirali podatke o delegacijah in delegatih, izvoljenih v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in delegatih družbenopolitičnih zborov.

V letu 1990 smo izvedli prve neposredne, svobodne in tajne volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh: in sicer v vse 3 zbore občinskih skupščin, skupščin posebnih DPS Mesta Ljubljane, Obalne skupnosti Koper, skupščine madžarske narodnosti (Lendava) italijanske narodnosti (Koper) ter v vse 3 zbore skupščine Republike Slovenije.

Spremljali smo potrjene kandidate ter izvoljene delegate.

Podatki o kandidatih in izvoljenih delegatih so prikazani po spolu, starosti, šolski in strokovni izobrazbi, narodnosti, strankarski pripadnosti itd.

Zakonska osnova je Zakon o volitvah v skupščine, Ur.list SRS, št. 42/89 in Zakon o političnem združevanju, Ur. list SRS št. 42/89.

Raziskovanje o sestavi organov in dejavnosti skupščin občin-opravimo neposredno za vsakimi volitvami. Zajete so vse skupščine občin ter skupščini mesta Ljubljane, Maribora in obalne skupnosti, ki so posebne družbenopolitične skupnosti.

Raziskovanja o krajevnih skupnostih so od leta 1970 tekla vsako leto, izmenoma o sestavi organov in njihovi dejavnosti. Zajetje krajevnih skupnosti se je gibalo od 79 do 93% v posameznih letih. V letu 1988 je od 1233 ustanovljenih krajevnih skupnosti poročalo 1150 (93,3%).

Republiško raziskovanje o samoprispevkih smo uvedli v letu 1975 in je imelo nalogo zbrati podatke o vseh samoprispevkih v Republiki Sloveniji in to na ravni občine, krajevnih skupnosti in njihovih delov. Z letnimi raziskovanji smo dobili podatke za novo izvedene samoprispevke. Z zadnjim raziskovanjem v letu 1990 so zbrani podatki za samoprispevke do 31.12.1989.

V registru vodimo in vzdržujemo teritorialne enote, ki so definirane z Zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij.

ulic in stavb (Ur. I. SRS, št. 5/80, 42/86) in podzakonskimi akti.

DEFINICIJE

V prikazih razvoja teritorialne ureditve smo za posamezne teritorialne enote prikazali njihova obdobja obstoja po predpisih. Pri teritorialnih enotah, kjer je znak x, pomeni, da so enote obstajale le v obdobju, kjer je ta znak.

Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost. Območje občine obsega več katastrskih občin (Url. SRS št. 28/80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur. I. RS, št. 30/90).

Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, ki jo samoupravno organizirajo delovni ljudje in občani. Obsega del naselja, eno ali več naselij.

Katastrska občina je osnovna teritorialna enota za vodenje zemljiškega katastra. Pri razdelitvi katastrskih občin po velikostnih razredih smo upoštevali po Zakonu o območjih občin v Republiki Sloveniji prikazane katastrske občine (Ur. list SRS št. 28/80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur. I. RS, št. 30/90) in popravke zaradi komasacij ali preimenovanj (po podatkih Republiške geodetske uprave). Pri površini katastrskih občin, ob novih izmerah, se vsako leto popravljajo napake za tiste katastrske občine, za katere so opravljene nove meritve. Zato tudi površina Republike Slovenije, ki je seštevek površin katastrskih občin, ni vsako leto enaka.

V mestu, na območju katerega je ustanovljenih več občin, se ustanovi mestna skupnost kot posebna samoupravna in družbenopolitična skupnost, v kateri se zagotavlja planiranje družbenoekonomskega razvoja, prostorsko in urbanistično urejanje in zadovoljevanje komunalnih potreb (Ustava SRS).

Mesta se po predpisih o teritorialni razdelitvi, veljavnih od 30.6.1955 dalje, ne pojavljajo kot upravno-teritorialne enote. Po teh predpisih je za občino točno opredeljeno, katere katastrske občine oziroma naselja obsega mesto in katere so še druge katastrske občine in naselja na območju vsake občine. Po stanju 30.6.1955, ko je bilo na ozemlju Slovenije 130 občin, je bilo 50 mest. Število mest je ostalo enako vse do 23.10.1964 (Ur. I. SRS. št. 30/64), ko je bil med mesta uvrščen še Žalec, s tem se je število mest povečalo na 51. Takšno stanje je ostalo vse do uveljavitve Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (Ur. I. SRS, št. 28/ 80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur. I. RS, št. 30/90) ter Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. I. SRS, št. 5/80). Po novih predpisih so mestna naselja izenačena z ostalimi naselji v Republiki Sloveniji.

Naselje je strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas, industrijsko in rudarsko naselje, zdravilišče itd.), ki ima skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori eden ali več statističnih okolišev (Ur. I. SRS, št. 5/80).

Statistične okoliše smo ustanovili leta 1959 za potrebe statističnih raziskovanj in so stalne osnovne teritorialne enote, ki jih ne spreminjamo, razen če se spremenijo meje naselij. Te spremembe morajo biti opredeljene z občinskimi odloki. Statistični okoliš pripada le enemu naselju.

Zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 7/74) je v svojih temeljnih določbah postavil načela o kandidiranju, izvolitvi in sestavi skupščin in načela o izvolitvi članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Nova ustava SFRJ in republiške ustave so leta

50

Stotistkini letopis RS 1991 Družbena, politična in teritorialna ureditev

1974 uvedle delegatsko načeto za osnovo našega volilnega sistema. Zakon določa, da oblikujejo delegacije:

delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo delo skupnega pomena za več temeljnih organizacij,

delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, do katerih ima kdo lastniško pravico, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,

delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela,

delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.

Zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS št. 24/77) je v letu 1978 določil postopek za volitve delegacij in delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.

SKUPŠČINSKI SISTEM

Skupščina Republike Slovenije je organ družbenega upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti republike.

Skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor.

Skupščina in njeni zbori imajo stalna in občasna delovna telesa, da proučujejo predloge zakonov in drugih aktov. Ta delovna telesa so sveti, odbori in komisije.

Občinska skupščina je organ upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine kot družbenopolitične skupnosti. Občinska skupJčina oblikuje izvršni svet kot izvršni organ skupščine. Skupščino sestavljajo trije zbori: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Pri opravljanju nalog skupščine in njenih zborov pomagajo delovna telesa: sveti, odbori in komisije.

Teritorialni samoupravni organi delujejo po ustavi iz leta 1963 pod skupnim imenom krajevne skupnosti kot nadaljevanje prejšnjih stanovanjskih skupnosti v mestih in v krajevnih odborih. Redno statistično raziskovanje o stanovanjskih skupnostih je bilo leta 1964 ukinjeno. Osnovne podatke o sestavi organov so po tem letu dajale skupščine občin. Leta 1970 je prvo obširnejše raziskovanje zajelo 90,4% krajevnih skupnosti.

Samoprispevki se uvedejo za posamezna območja na osnovi uspelih referendumov občanov za različne vrste objektov kulturno-socialnega standarda in objekte komunalne ureditve naselij. Nosilec samoprispevka je lahko skupščina občine, ki uvaja samoprispevek za celotno območje, in krajevna skupnost za celo ali le za del svojega območja.

STATISTIČNE PUBLIKACIJE

Metodološko gradivo 1971 št. 1, 1976 št. 5, 1977 št. 23, 1979 št. 3.

Statistično gradivo 1965: Seznam krajevnih skupnosti. Stanje 25.4.1965.

Volitve v zbore proizv. okrajnih in mestnih ljud. odborov 1953.

Volitve v ob. in okrajne ljudske odbore 1957.

Odborniki, sveti in stalne komisije svetov, okrajnih in občinskih ljudskih odborov konec I. 1959, 1960. Sestava in dejavnost okrajnih in občinskih ljudskih odborov 1961.

Volitve v Ljudsko skupščino LRS 18. marca 1951, 1953.

Statistično gradivo 1963 št. 6, 14, 15, 16, 1964 št. 10, 1965 št. 6, 22. 1966 št. 21, 1968 št. 1, 14, 1969 št. 13, 1970 št. 17, 1971 št. 1, 6 1978 Št. 5, 15, 1975 št. 5, 15.

Rezultati raziskovanj 9, 25, 44, 48, 65, 101, 116,

164. 166, 169, 218, 260, 318, 340, 344, 370, 403, 404, 421, 429. Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1959 zv. I, 1960 zv. I, 1961 zv. I, 1962 zv. I, 1964 zv. X, 1965 zv. I, 1966 zv. Ill, 1969 zv. I, 1970 zv. VI, 1973 zv. X, 1979 zv. II, 1980 zv. XIV, 1983 zv. Ill, 1984 št. 5, 1987 št. 1, 1989 št. 10, 1990 št 8.

ENOTNI REGISTER ORGANIZACIJ, SKUPNOSTI IN PODJETIJ

VIRI IN METODE ZBIRANJA PODATKOV

Organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter podjetja evidentiramo v Enotnem registru organizacij in skupnosti na osnovi Zakona o Enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ. št. 6/76). Razvrščanje organizacij in skupnosti v podskupine dejavnosti po enotni klasifikaciji dejavnosti se Izvaja v skladu s predpisi (Uradni list SFRJ, št. 34/76, 52/76. 62/77, 72/80, 77/82, 71/83, 68/ 84, 76/85, 28/86 72/86, 78/87 63/88, 6/89, 21/90. 47/90). po postopku, ki ga predpisuje Pravilnik o razvrščanju organizacij in skupnosti po dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 42/76, 61/77, 5/78, 72/80, 69/83, 4/84).

ZAJETJE

Register organizacij in skupnosti, ki vsebuje tudi register podjetij, vsebuje subjekte združevanja, ki jih predpisujejo Ustava ter Zakon o združenem delu in zakon o podjetjih:

temeljna organizacija združenega dela delovna organizacija brez temeljnih organizacij delovna organizacija s temeljnimi organizacijami sestavljena organizacija združenega dela delovna skupnost organizacije združenega dela

temeljna organizacija kooperantov temeljna zadružna organizacija temeljna organizacija združenega dela v zadrugi za kooperacijo s kmeti

kmetijska zadruga brez temeljnih organizacij kmetijska zadruga s temeljnimi organizacijami sestavljena kmetijska zadruga delovna skupnost zadruge pogodbena organizacija združenega dela obrtna zadruga brez temeljnih organizacij druge zadruge obrtna zadruga s temeljnimi organizacijami

interna banka temeljna banka združena banka temeljna rizična zavarovalna in pozavarovalna skupnost druge finančne organizacije zavarovalna-pozavarovalna skupnost brez temeljnih rizičnih skupnosti zavarovalna-pozavarovalna skupnost s temeljnimi rlzkinlmi skupnostmi

51

Družbeno, politična In frfrtoriamo ureditev Stolistlcnl totopls RS 1991

delovna skupnost finančnih organizacij

splošno in posebno združenje organizacij združenega dela

organ družbenopolitične skupnosti organ družbene skupnosti organ krajevne skupnosti DS krajevne skupnosti družbenopolitična organizacija družbena organizacija društvo DS družbenopol. in družbenih organizacij druge organizacije podjetja

DEFINICIJE IN METODOLOŠKA POJASNILA

Po odloku o določitvi gospodarskih in negospodarskih dejavnosti (Uradni list SFRJ št. 14/77,18/80) so v gospodarstvu organizacije in skupnosti iz področij dejavnosti: industrija in rudarstvo, kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, gradbeništvo, promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt in osebne storitve, stanovanjsko - komunalne dejavnosti in urejan|e naselja in prostora, finančne, tehnične in poslovne storitve.

V negospodarstvu so organizacije in skupnosti iz področij dejavnosti:

izobraževanje, znanost, kultura in informacije,

zdravstvo in socialno varstvo,

družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, ter podskupini dejavnosti iz področja finančno tehničnih in poslovnih storitev, ki spadata v negospodarstvo, to so raziskovalne razvojne storitve v družbenih dejavnostih (podskupina 110612) ter odvetniške in druge storitve (podskupina 110904).

V Enotni register organizacij in skupnosti evidentiramo tudi poslovne enote in druge enote v sestavi.

S poslovno in drugo enoto v sestavi mislimo del organizacije oz. skupnosti, ki je zaokrožena poslovna ali proizvajalna enota, v kateri se opravlja dejavnost, ki je praviloma različna od dejavnosti, v katero organizacijo oz. skupnost razvrščamo po pretežnosti. Dele organizacije oz. skupnosti, ki so zunaj sedeža organizacije oz. skupnosti, obravnavamo kot posebne enote v sestavi tudi takrat, ko niso zaokrožene poslovne ali proizvajalne celote in kadar opravljajo enake dejavnosti kot organizacija oziroma skupnost v katere sestavi so (posebej locirane pomožne enote ipd).

Temeljna organizacija združenega dela (osnovna oblika združenega dela) je del delovne organizacije, ki je lahko organizirana kot delovna celota, kjer se rezultat skupnega dela samostojno izrazi na trgu ali v delovni organizaciji, seveda s celotnim prihodkom.

Delovna organizacija je samostojna organizacija delavcev, v kateri so delavci povezani s skupnimi interesi pri delu, torej z delovnim oziroma proizvodnim procesom. Možno je konstituiranje delovne organizacije s temeljnimi organizacijami združenega dela in konstituiranje delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij združenega dela.

Delovne skupnosti se ustanavljajo za opravljanje skupnih del skupnega pomena za temeljne organizacije, za zadruge, delovne organizacije, finančne organizacije, poslovne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije npr.: plansko - analitska dela, personalne in komercialne zadeve, znanstveno-raziskovalna

dela ipd.

Temeljna organizacija kooperantov je združevanje kmetov kooperantov zaradi določene kmetijske proizvodnje, lahko pa tudi zaradi zadovoljevanja gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih potreb. Temeljne organizacije kooperantov se lahko združujejo v delovno organizacijo kooperantov ali v delovno organizacijo.

Pogodbena organizacija združenega dela je združitev dela in sredstev samostojnega obrtnika z delom drugih delavcev v pogodbeni organizaciji združenega dela.

Temeljna zadružna organizacija združuje kmete s širšega teritorialnega območja z različnimi interesi in cilji, ki jih želijo doseči z združitvijo na področju kmetijstva.

Temeljna organizacija združenega dela v zadrugi za kooperacijo s kmeti je organizacija v kateri združujejo delo delavci, ki delajo v kmetijski zadrugi in ima položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti temeljne organizacije združenega dela. Iz zakona Izhaja, da te organizacije niso povsem izenačene s temeljnimi organizacijami v sestavi delovne organizacije.

Kmetijska zadruga združuje kmete zaradi zadovoljevanja gospodarskih potreb in zaradi določene kmetijske proizvodnje. V kmetijsko zadrugo se lahko organizira temeljna zadružna organizacija In temeljna organizacija.

Sestavljena kmetijska zadruga združuje kmetijske zadruge in delovne organizacije, ki se ukvarjajo s predelavo, dodelavo ali prometom reprodukcijskega materiala.

Delovna skupnost kmetijske zadruge - organizirajo jo delavci, ki opravljajo administrativna, strokovna, pomožna in podobna opravila skupnega pomena za temeljne zadružne organizacije in za temeljne organizacije združenega dela.

Obrtna zadruga - samostojni obrtniki in drugi delovni ljudje lahko samostojno združujejo svoje delo in sredstva v obrtnih zadrugah. Obrtne zadruge so lahko splošne ali specializirane za opravljanje določenih dejavnosti.

Interna banka je samostojna finančna organizacija, ki spremlja gibanje sredstev organizacij in skupnosti. Članice interne banke v njej združujejo denarna sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma.

Temeljno banka je z Zakonom o združenem delu vključena kot ena izmed oblik združevanja dela in sredstev. V tem pomenu gre za opravljanje bančnih in drugih finančnih poslov, ki pa jih lahko opravlja samo banka.

Združena banka - njene članice so temeljne banke, ki so sklenile samoupravni sporazum v združeno banko.

Sestavljena organizacija združenega dela je združevanje delovnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela.

Poslovne skupnosti so združevanje organizacij in skupnosti, kjer so pri uresničevanju svojih dejavnosti in razvoja proizvodno, delovno in poslovno povezani, si skupaj delijo delo, izboljšujejo pogoje za delo ter proučujejo trg.

Družbenopolitične skupnosti so pravne osebe in nosilci pravic in obveznosti, ki jim pripadajo v skladu z ustavo, zakonom, drugimi predpisi in samoupravnimi akti.

Družbene skupnosti opravljajo zadeve splošnega družbenega pomena.

Krajevne skupnosti so opredeljene kot posebne teritorialne skupnosti delovnih ljudi in občanov v naseljih.

Politične organizacije so organizacije, ki se ustanavljajo

52

Statistični letopis RS 1991 Družbena, politična in terltofiolna ureditev

za uresničevanje političnih ciljev.

Družbene organizacije so posebna pravna kategorija v obstoječem sistemu. Med družbene organizacije štejemo Zvezo rezervnih vojaških starešin, Rdeči križ, Gasilska društva, Lovska društva. Ribiška društva, Avtomoto društva itn.

Društva so svobodna združenja občanov za uresničevanje posebnih interesov.

Od leta 1989 Zavod Republike Slovenije za statistiko vodi v enotnem registru organizacij in skupnosti tudi podjetja, ki so ustanoveljena v skladu z Zakonom o podjetjih (Ur. I. SFRJ št. 77/88, 40/89).

Podjetje je pravna oseba, ki opravlja gospodarske in druge dejavnosti zaradi pridobivanja dohodka oziroma dobička.

V skladu z Zakonom o podjetjih vsebuje register organizacij in skupnosti ter podjetij naslednje vrste podjetij: - javno podjetje

- družbeno podjetje - zasebno podjetje - pogodbeno podjetje - zadružno podjetje - podjetje za zaposlovanje invalidov - skupna finančna organizacija - sestavljene oblike združevanja - delniška družba - družba z omejeno odgovornostjo - komanditna družba - družba z neomejeno solidarno odgovornostjo - zadruga - druge oblike organiziranja.

STATISTIČNE PUBLIKACIJE

Rezultati raziskovanj št. 160 Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1986 št.7 Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1987 št. 14

53

Družbeno, politična in teritorialna ureditev Statistični letopis RS 1991

SKUPŠČINSKI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Določanje kandidatov za zbore

Podje- tja ter druge

Delov, ljudje v

orga- nizacije

Kmetje Obrtniki samo- stojnih

in skup- poklicih nosti

Občani Politične organizacije

Občinska skupščina

Posamični kandidati

Posamični kandidati

Posamični kandidati

liste kandidatov

Zbor združenega

dela

Zbor krajevnih skupnosti

Skupščini Mesta Ljubljana, Obalne skupnosti Koper

Zbor združenega

dela

Skupščina Republike Slovenije

Zbor združenega

dela

54

Statistični letopis RS 1991 Družbena, politično in teritorialno ureditev

REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE

MINISTRSTVO ZA FINANCE

Republiška uprava za javne prihodke

Republiška carinska uprava

Republiški devizni inšpektorat

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

Prehodni dom Republike Slovenije za tujce

MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

Republiški štab za teritorialno obrambo

Republiška uprava za zaščito In reševanje

Republiški inšpektorat za obrambo

Republiški inšpektorat za požarno varnost

MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO

Republiška uprava za kadre

Republiška uprava skupnih služb

Republiški zavod za informatiko

Kazensko poboljševalni zavodi, ustanovljeni s posebnim

zakonom

MINISTRSTVO ZA PLANIRANJE

Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj

Zavod Republike Slovenije za statistiko

MINISTRSTVO ZA ENERGETIKO

Republiški energetski inšpektorat

Republiški rudarski inšpektorat

MINISTRSTVO ZA MALO GOSPODARSTVO

MINISTRSTVO ZA INDUSTRIJO IN GRADBENIŠTVO

Republiški gradbeni inšpektorat

MINISTRSTVO ZA TRGOVINO

Republiška direkcija za blagovne rezerve

Republiški tržni inšpektorat

MINISTRSTVO ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

Republiška veterinarska uprava

Republiška uprava za povspeševanje kmetijstva

Republiški kmetijski inšpektorat

Republiški gozdarski inšpektorat

Republiški inšpektorat za lovstvo in ribištvo

55

Družbeno, politično in teritorialno ureditev Statistični letopis BS 1991

REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI (nadaljevanje)

MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE

Pristaniška kapitanija Koper

Republiška uprava za zračno plovbo

Republiška uprava za telekomunikacije

Republiški prometni inšpektorat

MINISTRSTVO ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA

Republiška geodetska uprava

Republiška uprava za jedrsko varnost

Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje

Zavod Republike Slovenije za varstvo okolja in vodni režim

Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije

Seizmološki zavod Republike Slovenije

Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda

Republiški urbanistični inšpektorat

Republiški vodnogospodarski inšpektorat

MINISTRSTVO ZA DELO

Republiški inšpektorat za delo

MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO, DRUŽINO IN SOCIALNO VARSTVO

Republiški sanitarni inšpektorat

MINISTRSTVO ZA BORCE IN VOJAŠKE INVALIDE

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

Urad Republike Slovenije za mladino

Republiški inšpektorat za šolstvo in šport

MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO

Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje

Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine

MINISTRSTVO ZA KULTURO

Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne

dediščine

Arhiv Republike Slovenije

MINISTRSTVO ZA ZAKONODAJO

MINISTRSTVO ZA INFORMIRANJE

56

Statistični letopis RS 1991 Družbena, politično in teritorialna ureditev

2-1. RAZVOJ POLITIČNO TERITORIALNEGA OBLIKOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETIH 1939 IN 1945-1990

Okrožja

I if o2

O

Okraji Mestna. Izločena

iz okrajev Občine

S 8 g

O

I i 2s '3 8

El g* Obdobje

| E 1 E I

•s O I 1

1 o E

1.6.1939 - - 25 - 4 403 23 - - 8.9.1945 1.3.1946 5 1 . - 28 2 . - - 1544 10 • - 2.3.1945 • 13.9.1946 5 1 . 27 2 . - 1530 16 - 14.9.1946 -24.1.1947 5 1 . 27 2 . - - 1119 10 •

25.1.1947 22.2.1948 - 1 27 2 . • - 1119 10 - 23.2.1948 28.2.1949 - . 1 29 2 . • • 1267 4 - 1.3.1949- 24.10.1949 - 1 1 29 2 - - 1265 7 -

25.10.194S -7.11.1949 - - 3 1 27 . 2 - - 1183 8 - 8.11.1949 - 20.6.1950 . 3 1 27 . 2 - - 1136 8 -

21.6.1950 13.11.1950 . 3 1 27 . 4 - - 1134 8 - 14.11.195C -22.1.1951 - . 3 1 27 . 4 - - 1134 12 - 12.1.1951 28.2.1951 . - 1 1 27 . 4 . - 1134 12 - 1.3.1951 - 18.4.1952 - . - 1 27 - 4 - 1134 12 -

19.4.1952 8.7.1952 - . - - 19 . 3 1 371 44 2

9.7.1952 • 17.9.1953 - . - - 19 . 3 1 374 44 2

18.9.1953 7.4.1954 . . - . 19 - 3 1 374 44 3

8.4.1954 - 3.11.1954 - - . - 19 - 2 1 375 45 2

4.11.1954 - 29.6.1955 . - - . 20 - 2 1 384 48 2

30.6.1955 22.7.1957 • - - . 11 - - 130 - - 23.7.1957 6.6.1958 - - - . 9 . . 122 - - 7.6.1958 - 9.10.1958 - - - - 8 . . 122 . -

10.10.1958 -29.12.195 8 - . - - 8 - . 111 - - 30.12.1958 - 11.6.1959 . . . 8 - . 92 . - 12.6.1959 20.1.1960 - . - - 8 - . 89 - - 21.1.1960 9.3.1960 - - - - 8 - . 85 - - 10.3.1960 1.2.1961 . - - - 8 - . 93 - - 2.2.1961 - 31.5.1961 - . . 8 - - 75 - - 1.6.1961 - 28.6.1961 - - - - 8 - . 71 - -

29.6.1961 • 31.12.1961 - . . - 8 - . 67 - - 1.1.1962- 31.12.1962 - . - - 8 - . 66 - - 1.1.1963- 31.3.1963 . - . . 4 - . 66 - - 1.4.1963- 22.10.1964 • - . 4 - . 62 - -

23.10.1964 -31.3.1965 . . . 4 - . 62 - - 1.4.1965- 31.12.1966 - - - - . 62 - - 1.1.1967- 31.3.1982 - - - - . 60 - - 1.4.1982- 15.4.1990 . - • - . 65 - -

16.4.1990 In dal|e - - - - - - - 62 - -

2-2. POLITIČNO TERITORIALNE ENOTE PO DOBAH OBSTOJA A) Okrožja BI Oblasti

Doba obstoja

8.9.1945 do

13.9.1946

SKUPAJ

Okrožno mesto Ljubljana Okrožje Ljubljana mesto Celjsko okrožje Ljubljansko okrožje Mariborsko okrožje Novomeško okrožje

14.9 1946 do

24.1.1947

Doba obstoja

1.3.1949 do

24.10.1949

25.10.1949 do

22.1.1951

23.1.1951 do

28.2.1951

SKUPAJ

Primorska oblast Goriška oblast Ljubljanska oblast Mariborska oblast

Q Glavno mesto Ljublana 25.1.1947 do 78.4.7952

57

Družbena, politična ki teritorialna ureditev Statistični letopis RS 1991

Ć) Okra|l Doba obstoja

o

§1 iS

28 o

It ~R

lo"^ m»

o «J I-

O o !1 2D

SKUPAJ 25 28 27 27 79 Brežice X

Cel|e X X X

Celje mesto X X X X

Celje okolica Črnomelj

X X X X X X X X X

Dolina Lendava X X

Dravograd X

Gorica X X X X X Gom|i Grad X X

Grosuplje X X X X Idrija X X Ilirska Bistrica X X X

Jesenice X X X X X Kamnik X X X

Kočev|e X X X X X Kon| ice X X X Koper X X X X X

Kranj X X X X

Kranl-okolica X

Krško X X X X X Laško X

Lendava X X X X X

Litija X

Ljubljana X X X X X

Ljubljana-okolica X X X X X L|utomer X X X Logatec Maribor X X X X

Marlbor-mesto X X X X

Marlbor-desnl breg X X

Maribor-levl breg X X

Maribor-okollca X

Mozirje X X X

Murska Sobota X X X X X

Novo mesto X X X X X Poljčane X X X

Posto|na X X X X X Prevalje X X X Ptuj X X X X X

Radgona X X X X X

Radovljica X X X X X

Rakek X X X

Seiana X X X X X

Slovenj Gradec X X X X X

Slovenska Bistrica X X

Slovenske Konjice X X Šaleško-Savinjski X

Skofja Loka X X X

Šmarje X

Šmarje pri Jelšah X X X

Šoštanj X X X X Tolmin X

Trbovlje X X X X X

Trebnje X X X X X

27

X

27

X

19 19 20 11

D) Mesta (Močena b okrajev) Doba obstoja

w-0

28

ü9i

SKUPAJ 4 2 4 Celje- mesto X X X

Glavno mesto Ljubljana X X

Jesenice X

Kran|- mesto L|ubljana-mesto X

Marlbor-mesto X

Ptuj-mesto X

•»f»

E) Občine In druge enote

o

it «.&

Občine

Kraji (KLO)

Mestne četrti

Mestni rajoni

Ožja mestna območja

Doba obstoja

1.6.1939 19.4.1952 do nadaljnjega 8.9.1945 do 18.4.1952 8.9.1945 do 22.2.1948 23.2.1948 do 18.4.1952 19.4.1952 do 29.6.1955

58

Statistični letopis RS 1991 Družbena, politična In teritorialna ureditev

2-3. ŠTEVILO OKRAJEV IN OBČIN 1955- 1956

1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963- 1964

1965- 1966

1967- 1981

1982 do nadalj- njega

1991 do nadalj- njega

Okraji 11 9 8 Občine 130 122 92

8 89

8 83

8 66

4 66

4 - - - - 62 62 60 65 62

2-4. OBČINE OB POPISU 1981

Število občin po Številu prebivalstva (tisoč)

nad 5-10

nad 10-15

nad 15- 20

nad 20- 25

nad 25- 30

nad 30- 35

nad 35- 40

nad 40- 60

nad 60- 80

nad 80

Občine 60 19

Prebivalstvo tisoč 1884 24 79 337 108 157 158 150 209 478 184

Število občin po velikosti površin (km2)

vse do 50 nad

50-100 nad 100- 200

nad 200- 300

nad 300- 400

nad 400- 500

nad 500- 600

nad 600- 700

nad 700 - 800

nad 600- 900

nad 900- 1000

20259 124 117 1527 3727 3076 3640 1564 3280 2264 - 939

2-5. KATASTRSKE OBČINE, 31.12.1989

Velikostni razred (ha)

REPUBLIKA SLOVENIJA

dO 50

51-100

101-200

201-300

301-400

401-500

501-600

601-700

701-800

801-900

901-1000

1001-1100

1101-1200

1201-1300

1301-1400

1401-1500

1501-2000

2001-3000

3001-4000

4001-5000

5001-6000

6001-7000

7001-8000

nad 8000

Katastrske občine

694 2025469

18 544

34 2832

219 33974

356 90407

343 120435

304 136447

252 138550

193 124421

170 127561

115 97408

103 97814

81 84911

77 88604

58 72175

45 60583

53 76839

140 242848

86 202288

23 81112

8 33914

7 36681

2 12169

4 30169

3 32783

100

0.67

1 26

8.13

13.23

12.73

11.28

9.35

7.16

6.31

4.27

3.82

2.96

2.86

2.15

1.67

1.97

5.2

3.19

0 85

0.3

0.26

0.07

0.15

O.fl

100

0.03

0.14

1.68

4.46

5.95

6.74

6.14

6.3

4.81

4.83

4.19

4.37

3.56

2.99

3.79

12

9.99

4

1.67

1.81

0.6

1.49

1.62

Družbena, politična in teritorialna ureditev Statistični KlopK RS 1991

2-6. OBČINE PO ŠTEVILU KRAJEVNIH SKUPNOSTI, STATISTIČNIH OKOLIŠEV IN HIŠNIH ŠTEVILK" 31.12.1990

Število krajev-

skupnosti

Število statisti- čnih

okolišev

Število hišnih šte- vilk

Število Število Število krajev statisti- hišnih

n» čnih šte- skupnosti okolišev vilk

SR SLOVENIJA 1207 7970 447612 Metlika 13 61 2335

Ajdovščina 36 96 6485 Mozlr|e 10 80 4526

Brežice 19 160 8107 Murska Sobota 42 206 17591

Celje 25 206 11528 Nova Gorica 42 222 14230

Cerknica 7 150 4887 Novo mesto 32 406 15899

Črnomelj 14 193 4934 Ormož 8 88 5703

Domžale 27 186 10094 Pesnica 10 77 4867

Dravograd 5 32 1942 Piran 6 28 4067

Gornja Radgona 10 120 6236 Postojna 18 99 4716

Grosuplje 23 240 8443 Ptu| 35 264 19987

Hrastnik 11 34 1716 Radlje ob Dravi 9 63 3934

Idrija 20 116 3942 Radovljica 20 144 9948

Ilirska Bistrica 20 75 4279 Ravne naKoroškem 14 75 4033

Izola 5 25 2481 Ribnica 6 106 3409

Jesenice 13 65 5520 Ruše 5 43 3209

Kamnik 25 131 6217 Sevnica 11 141 6589

Kočevje 10 190 4255 Sežana 34 190 7531

Koper 25 164 10801 Slovenj Gradec 8 49 4756

Kranl 45 188 14894 Slovenska Bistrica 19 165 9685

Krško 16 217 7670 Slovenske Konjice 22 100 5531

Laško 13 131 5267 Šentjur pri Celju 11 137 5943

Lenart 8 97 5298 Skorja Loka 23 229 8502

Lendava 18 85 7561 Šmarje pri Jelšah 25 211 9304

Litija 18 173 5231 Tolmin 39 155 7468

Liubljana-Bežigrad 28 45 6113 Trbovl|e 10 38 2489

Ljubl|ana-Cen»er 12 24 2316 Trebnje 16 229 7281

Ljubljana-Moste-Polje 22 104 8520 Tržič 13 50 2643

Ljubljana-Šiška 32 114 11677 Velenje 27 89 6135

Ljubljana-Vlč-Rudnik 38 244 17537 Vrhnika 15 49 4884

Ljutomer 12 88 5573 Zagorje ob Savi 12 103 3171

Logatec 7 42 2489 Žalec 20 146 10090

Maribor 68 192 25143

I) Število hišnih števOt je Iz Registra teritorialnih enot, datum Izpisa le 25.1.1991.

60

Statistični letopis RS 1991 Družbena, politična in teritorialna ureditev

2-7. OBČINE, KATASTRSKE OBČINE IN NASELJA 31.12.1990

Površina občin Število Število naselij v občini Občine katastr-

skih ha km2 skupaj celih deljenih deli občin deljenih

SKUPAJ 2025624 20256 2695 5946 5920 26 52

Ajdovščina 36242 352 38 64 64 . Brežice 26844 268 60 109 109 - - Celle 22975 230 46 116 116 - - Cerknica 48248 483 63 130 130 Črnomelj 48638 486 48 174 174 . . Domžale 24203 242 42 167 167 . •

Dravograd 1049) 105 20 24 23 1 1 Gorn|a Radgona 20985 210 58 99 99 - - Grosupl|e 42079 421 52 210 210 • - Hrastnik 5856 59 10 19 17 2 2 Idrija 42461 425 34 63 63 . - Ilirska Bistrica 47967 480 54 63 63 - - Izola 2837 28 4 8 8 . - Jesenice 37470 375 19 31 31 . - Kamnik 28923 289 36 117 116 1 1 Kočevje 76522 765 45 178 178 - - Koper 27098 271 36 103 103 - - Kranj 45283 453 65 119 119 - - Krika 34445 344 50 185 185 . - Laško 24956 250 32 107 107 . - Lenart 20405 204 56 79 78 1 1 Lendava 25616 256 34 41 40 1 1 Litija 32749 328 29 158 155 3 3 Ljubljana Bežigrad 4631 46 11 9 9 . 1 LJubljana Center 506 5 8 1 - 1 1 Ljubljana Moste Polje 15248 152 24 39 39 1 Ljubljana Slika 15601 156 33 54 54 - 1 Ljubljana Vič Rudnik 54361 544 48 189 187 2 3 Ljutomer 17866 179 50 69 69 - - Logatec 17297 173 15 19 18 1 1 Maribor 35681 357 89 87 83 4 4 Metlika 10835 108 19 59 69 - - Mozirje 50746 507 36 61 61 • - Murska Sobota 69156 692 135 135 135 - - Nova Gorica 60441 604 75 134 134 . - Novo mesto 75990 760 68 326 326 - - Ormož 21213 212 60 81 81 - - Pesnica 17148 171 56 66 65 1 3 Piran 4547 45 5 11 11 - - Postojna 49176 492 40 67 67 - - Ptuj 64526 645 168 217 217 - - Radlje ob Dravi 34632 346 39 38 38 - 2 Radovljica 64057 641 37 96 96 - - Ravne na Koroškem 30355 304 39 43 42 1 2 Ribnica 25596 256 21 91 91 - 1 Ruše 20941 209 23 28 26 2 4 Sevnica 29260 293 38 125 125 - - Sežana 69790 698 86 172 172 - - Slovenj Gradec 28611 286 26 33 32 1 2 Slovenska Bistrica 36860 369 61 130 130 - - Slovenske Konjice 22248 222 34 81 80 1 2 Šentjur pri Celju 23977 240 47 120 119 1 2 Škofja Loka 51171 512 57 180 180 - - Šmarje pri Jelšah 39976 400 91 188 188 - 1 Tolmin 94032 940 62 117 117 - - Trbovlje 5759 58 9 17 15 2 4 Trebnje 30803 308 36 214 214 - 1 Tržič 15537 156 10 35 35 - - Velenje 18240 182 28 39 39 - - Vrhnika 16877 169 12 33 33 - 2 Zagorje ob Savi 14720 147 19 72 72 - 4 Žalec 34920 349 49 106 106 1

61

Družbeno, politična in teritorialno ureditev Statistični letopis RS 1991

2-8. POTRJENI KANDIDATI PO SKUPŠČINAH, ZBORIH, SPOLU IN STAROSTI 1990

Kandidati po zborih Skupaj Moški Ženske Kandidati po starosti

do 29let 30-39 40-49 50-59

60in več let

SKUPŠČINE OBČINE - SKUPAJ 13149 10570 2579 1719 42S2 4352 2059

Zbor združenega dela

Zbor krajevnih skupnosti

Družbenopolitični zbor

4003 2971 1032 410 1507 1516 553 17

3423 3033 390 360 1026 1133 621 283

5723 4566 1157 949 1749 1703 885 437

SKUPŠČINE POSEBNIH DPS

MESTA LJUBLJANE, OBALNE

SKUPNOSTI KOPER - SKUPAJ

Zbor združenega dela

Zbor občin

Družbenopolitični zbor

408 321 87 24 93 157 109 25

230 179 51 6 59 90 62 13

5 4 1 2 2 1

173 138 35 18 34 65 45 11

SKUPČINA REPUBLIKE

SLOVENIJE - SKUPAJ 1921 1621 300 162 472

Zbor združenega dela 693 603 90 24 165 284 200 20

Zbor občin 377 319 58 14 82 139 97 33

Družbenopolitični zbor 851 699 152 112 225 266 186 62

2-9. IZVOLJENI DELEGATI PO ZBORIH SPOLU IN STAROSTI 1990

Kandidati po zborih Skupaj Moški Ženske Kandidati po starosti

do 29let 30-39 40-49 50-59

60in več let

SKUPŠČINE OBČINE - SKUPAJ 408 1353 1395 685 197

Zbor združenega dela 1363 1073 290 106 520 532 195 10

Zbor krajevnih skupnosti 1373 1237 136 147 425 441 254 106

Družbenopolitični zbor 1302 1098 204 155 408 422 236 81

SKUPŠČINE POSEBNIH DPS

MESTA LJUBLJANE, OBALNE

SKUPNOSTI KOPER - SKUPAJ

Zbor združenega dela

Zbor občin

Družbenopolitični zbor

79

29

24

26

21

22

22

17

5

7

5

28

9

11

8

23

13

5

5

SKUPČINA REPUBLIKE

SLOVENIJE - SKUPAJ 213 27 22 78 62

Zbor združenega dela 80 68 12 6 19 28 24 3

Zbor občin 80 77 3 8 17 25 22 8

Družbenopolitični zbor 80 68 12 8 25 25 16 6

62

Statistični letopis RS 1991 Družbeno, politična in teritorialna ureditev

2-10. DELOVNA TELESA SKUPŠČIN OBČIN IN NJIHOVIH ZBOROV 1990

Delovna telesa skupaj

Člani delovnih teles

skupaj Iz vrst

delegatov

skupaj

ženske mladina

Skupščina občin sveti odbori komisije

Zbori združenega dela odbori komisije

Zbori krajevnih skupnosti odbori komisije

Družbenopolitični zbori odbori komisije

62 670 252 56 25 48 359 211 54 14

277 1924 1196 427 157

10

10

33

35

30

30

33

30

2-11. KRAJEVNE SKUPNOSTI

Ki so poročale

Člani osrednjih samoupravnih organov

skupaj mladina

Krajevne skupnosti, ki Imajo

poravnal- ne svete

1965 1966 1970 1972 1974 1975 1977 1978 1980 1982 1984 1986'] 1988

862 9368 1126 459 517 941 10568 1158 439 626 919 11182 750 695 616 883 11022 743 639 592 919 11496 828 692 681 904 19723 3094 2576 616 953 19786 3017 2138 687

1017 30411 5777 4115 937 970 28288 5393 3318 912 984 29693 6388 3494 930 952 28984 6349 3048 900

1039 30168 6479 3187 995 1150 30421 6733 3112 1073

1} Glej MetodoloSka pojasnila zajetje!

2-12. SAMOPRISPEVKI, UVEDENI DO 31. 12. 1989

Območja za katera so bili uvedeni

skupaj del kra-

jevne skupnosti

krajevna skupnost

več kra- jevnih

skupnosti občina

SKUPAJ

Uvedeni za vrste objektov1) šole vzgojnovarstveni zavodi, otroški In dijaški domovi zdravstveni, telesno-kutturni objekti, družbeni centri ceste mostovi elektr. mreža In transformatorji vodovod in kanalizacija komunalna ureditev naselij telefonsko omrežje, IV pretvorniki, kabelska TV

628 149» 156

332 23 163 25 121

197 15 107 11 64

512 56 364 11 SI 1471 470 945 30 26 225 59 152 6 8 570 119 411 14 26

1010 207 742 24 37

118 106

I) Posamezni samoprispevki so bili uvedeni tudi za več vrst objektov, zato je seštevek prikazanih samoprispevkovpo vrstah objektov večji, kot je seštevek vseh samoprispevkov.

63

Družbeno, politično in teritorialna uredttev StatistiCnl letopis RS 19?!

2-13. ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI PO VRSTI ORGANIZACIJE - OBLIKI ZDRUŽEVANJA IN DEJAVNOSTI, 31.12.1990

Vrsta organlzacl|e- oblika združevanja

Gospodarstvo

Skupaj Indu- strija In ru-

darstvo

kmetij- stvo In rl-

blitvo

gozdar- stvo

vodno gospo- darstvo

gradbe- ništvo

promet In zveze

SKUPAJ 15967 233 154 126 86 25

TOZD 515 63 12 58

DO brez temel|nlh organizacij 1394 94 15 1

DO s temel|nlml organizacijami 103 14 5 13

SOZD 18 7 - 1

DSOZD 147 24 5 14

TOK 45 7 38

DO kooperantov brez tem org.

DO kooperantov s tem. org

TZO 51 3 46

TOZD v zad. za koop. s kmeti 19 4 8

KZ brez temeljnih organizacij 32 2 30

KZ s temeljnimi organizacijami 14 - 12

Sestavljena kmet. zadruga - DS zadruge 15 1 12

16 2

26 10

6 2

3 2

7 3

Pogodbena org. združenega deld 19 5

Obrtna zadr. brez temeljnih org. 98 15

Obrtna zadr. s temeljnimi org 1 1

Druge zadruge 111

3

25

Interna banka

Temeljna banka

Združena banka

Temeljna rizična zav. skupnost

Zav. skup. brez temelj, riz. sk.

Zav. skup. s temeljnimi riz. sk.

Druge finančne organizacije

DS za več finančnih org.

12

11

1

1

107

26

Splošna in pos. združenja OZD 121

SIS 1

Temel|. skupnost ali enota SIS

DS za več SIS 2

Organ družb, politične skup. 494

Organ družbene skupnosti 54

Organ krajevne skupnosti 1214

DS za več krajevnih skupnosti 20

Družbeno politična organiz. 418

Družbena organizacija 10073

DruStva 450

DS družb. pol. in družbenih org. 19

Druge organizacije 361

64

Statutiinl letopis RS 1991 PBjtejgg, politična In MjpljgjW ureditev

2-13. ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI PO VRSTI ORGANIZACIJE - OBLIKI ZDRUŽEVANJA IN DEJAVNOSTI, 31.12.1990 (nadalfrvanj«)

Vrsta organizacije- oblika združevanja

Gospodarstvo

trgo- vina

gost. In tu- rizem

obrt h

oseb. stori- tve

stano- vanj.-

komunal. de|av.

tlnan., teh.ln posl. štor.

Negospodarstvo

Izobraž., znan., kult., Intar-

mael|e

zdr.ln soc.var-

stvo org.

druž. pol.skup;

SIS, druž. pol.

SKUPAJ 56 47 102 174 199 5561 466 8734

TOZD 11 13 10 11 8 159 152

DO brez temel|nlh organlzacll 27 18 44 43 64 793 258

DO s temel|nlml organizacijami 1 4 1 3 1 28 25

SOZD 1 1 - - - - 3

DSOZD 1 8 1 4 2 31 28 19

TOK

DO kooperantov brez tem. org.

DO kooperantov s tem. org.

TZO

TOZD v zad. za koop s kmeti

KZ brez temeljnih organizacij

KZ s temeljnimi organizacijami

Sestavljena kmet. zadruga

DS zadruge

Pogodbena org. združenega dela

Obrtna zadr. brez temeljnih org.

Obrtna zadr. s temeljnimi org.

Druge zadruge

Interna banka

Temeljna banka

Združena banka

Temeljna rizična zav. skupnost

Zav. skup. brez temelj, rlz. ik.

Zav. skup. s temellnlml rlz. sk.

Druge finančne organizacije

DS za več finančnih org.

Splošna In pos. združenja OZD

SIS

Temelj, skupnost ali enota SIS

DS la več SIS

Organ družb, politične skup.

Organ družbene skupnosti

Organ krajevne skupnosti

DS za več krajevnih skupnosti

Družbeno politična organlz.

Družbena organizacija

Društva

DS družb. pol. In družbenih org.

6

39

12

11

1

1

63

26

4493

2

1

110

121 1

494

54

1214

20

418

5580 448

18

Druge organizacije 113 54 191

65

Družbeno, politično in teritorialno ureditev Statistični letopis RS 1991

2-14. PODJETJA PO VRSTAH IN PO PODROČJIH DEJAVNOSTI, 31.12.1990

Gospodarstvo

Skupaj industrija

in rudarstvo

kmett|stvo in

ribištvo gozdar-

stvo

vodno gospo-

darstvo gradbe-

ništvo

promet in

zveze trgo- vina

SKUPAJ 14597 2433 182 21 278 3699

javno podjetje

družbeno podjetje

zasebno podjetje

pogodbeno podjetje

zadružno podjetje

podjetje za zaposlovanje invalidov

skupna finančna organizacija

sestavljene oblike združevanja

delniška družba

družba z omejeno odgovornostjo 12823

komanditna družba 2

zadruga 60

druge oblike organiziranja 5

31 3 - •

1319 564 28 4

135 15 1 1

2 1 - - 2 - 2 •

10

17

60 3 - - 141 32 - -

2823 1811 140 16

118

1

56 166

7 . 50

- 1 1

3 1 20

535 219 3458

4 3

2-14. PODJETJA PO VRSTAH IN PO PODROČJIH DEJAVNOSTI, 31.12.1990 (nadaljevanje)

gostin- stvo in turizem

Gospodarstvo

obrt in osebne storitve

stano- vanjsko

komunalna dejavnost

flnančne.te- hnlčne in poslovne storitve

Negospodarstvo

izobraževa- nje.znanost,

kultura in informacije

zdravstvo in social-

no varstvo

druž.pol. skup.

SIS druž. pol. o.

SKUPAJ 1079 114 5157 403 33 39

javno podjetje

družbeno podjetje

zasebno podjetje

pogodbeno podjetje

zadružno podjetje

podjetje za zaposlovanje invalidov

skupna finančna organizacija

sestavljene oblike združevanja

delniška družba

družba z omejeno odgovornostjo

komanditna družba

zadruga

druge oblike organiziranja

- • 25 1 1

70 94 34 151 19

4 14 - 31 12

. 1 . . .

1

17

41

2 1 1 75 6

408 966 54 4839 360

- - • 1 - • 2 . 1 •

10

15

35

66

Statistični letopis RS 1991 Družbena, politična in teritorialna ureditev

2-15. PODJETJA PO LASTNINI IN POREKLU KAPITALA, 31.12.1990

Skupaj

Lastnina Poreklo kapitala

družbena zasebna zadružna mešana domači tu|i mešani

SKUPAJ

javno podjetje družbeno podjetje zasebno pod|etje pogodbeno podjetje zadružno podjetje podjetje za zaposlovanje invalidov skupna finančna organizacija sestavljene oblike združevanja delniška družba družba z omejeno odgovornostjo komanditna družba zadruga druge oblike organiziranja

14597 1764 12317 69 447 14152

31 31 31

1319 1319 - - - 1318

135 - 135 - - 134

2 1 - - 1 2

2 - 2 - 2

10 10 - - - 10

17 11 - 5 1 17

50 48 - 1 1 50

141 81 13 - 47 131

12823 261 12165 1 396 12390

2 - 1 - 1 2

60 - 60 - 60

5 2 3 - - 5

1

72

371

9

361

STRUKTURA PODJETIJ PO OBLIKAH LASTNINE, REPUBLI- KA SLOVENIJA, 31.12.1990

STRUKTURA PODJETIJ PO PODROČJIH DEJAVNOSTI, RE- PUBLIKA SLOVENIJA, 31.12.1990

| podjetja v zadružni lastnini

H podjetja v mešani lastnini

JHJ podjetja v družbeni lastnini

I I podjetja v zasebni lastnini

| ostale dejavnosti

BI trgovina

ES£I industrija in rudarstvo

I I finance, tehnične in poslovne storitve

67

Dtulbeng, poWMSno in teritorialna ureditev Statstcni letopis RS 1991

POSLANSKI SEDEŽI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE REPUBUKE SLOVENUE OB VOUTVAH 1990

£-

lag a en

POSLANSKI SEDEŽI ZBORA OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE OB VOLITVAH 1990

DEMOS |S»)

POSLANSKI SEDEŽI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE REPUBUKE SLOVENUE OB VOUTVAH 1990

„.. ****• **"*-••. «4

f/^

66