BOG NI BOG
ZMEŠNJAVE,
AMPAK MIRU1 KOR 14,33-36
STAROZAVEZNO OZADJE POROČILO O STVARJENJU (1 MZ 1,1–2,4A)
Osnovne značilnosti:
o Bog ustvarja z besedo oz. s
performativno besedo.
o Ustvarja tako, da hkrati ločuje
(ko Bog ustvarja in ureja,
vsako stvar loči od prvotnega
kaosa)
o Vse, kar ustvari, je dobro
(temeljna etična razsežnost
stvarjenja).
BOG NI BOG
ZMEŠNJAVE,
AMPAK MIRU1 KOR 14,33-36
1 Mz 1,1: V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.
o kaj je bilo ustvarjeno najprej?
o uvodna vrstica - Ko je Bog začel ustvarjati.
1 Mz 1,2: Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami.
o והארץ היתה תהו ובהו וחשך על־פני תהום
o הו ;brezobličnost (brez oblike, forme), zmedenost, praznina :תהו ničnost :ב
o ך ש הום ;tema :ח morje (globočine, vrtinec), brezno :ת
o Besedilo slika začetni kaos, stanje pred stvarjenjem življenja –brez pogojev za življenje, skupnost.
KAOS KORINTSKE CERKVE? POMEN KONTEKSTA
1 Kor 14,23-25
Pavel navede hipotetični primer;
Če bi se torej zbrala vsa Cerkev
na istem kraju in bi vsi govorili z
darom jezikov, pa bi vstopili neuki
ali neverni, mar ne bi rekli, da ste
nori?
Popolna zmešnjava; kaos
1 Kor 14,26-33
Pavlov nasvet je praktičen in
kaže, da je bila glavna težava
skupnosti vsestranska zmešnjava
in zmeda, kjer se ni dalo ničesar
več razumeti.
1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V
CERKVAH MOLČIJO …
Vrinek?
Nenavaden je poziv k pokorščini postavi, saj vedno znova razglaša svobodo od postave.
Če bi ti dve vrstici izpustili, bi vsebina gladko tekla do zaključka poglavja.
Straatman vidi besedilo kot poskus približevanja pogansko-krščanskih in judovsko-krščanskih stališč, zaradi česar je Pavel "nekoliko manj liberalno misleč", Peter pa "nekoliko več".
V 1 Kor 14 vidi najizrazitejši primer proste uporabe pavlinskih pisem v najstarejši krščanski cerkvi, četudi v nasprotju z duhom in pogledi apostola Pavla.
Misel, da je obstajalo idealno, neokrnjeno krščanstvo, ki je bilo kasneje pokvarjeno z judovskim vplivom, je nevaren mit, ki je tesno povezan s krščanskim antisemitizmom
1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …
1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …
1 Kor 14,34: Kakor v vseh Cerkvah svetih, naj (vaše) žene tudi v vaših cerkvah molčijo.
Naj molčijo – σιγάω (sigao)
širok pomenski obseg, več kot samo molčanje. Pomeni tudi „ohraniti svoj mir“, „biti na svojem/pravem mestu“.
Lk 9,36; 18,39; 20,26; Apd12,17; 15,12; 1 Kor 14,28.30.34
KLJUČ ZA RAZUMEVANJE ODLOMKA.
Pomen: ne izgubiti nadzora (nad svojim jezikom), vedeti, kdaj se je treba vzdržati (govora). Zavedati se svojega mesta in vloge.
In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter
se je polegel in nastala je globoka tišina.
1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …
14,27-28: Če kdo govori z darom
jezika, naj nastopita dva ali
kvečjemu trije, in sicer po vrsti, eden
pa naj razlaga. Če razlagalca ni,
naj brat v Cerkvi molči (σιγάτω),
govori pa naj sebi in Bogu.
db. naj najde svoje mesto, svoj mir
Molči - iz iste grške besede kot
molčanje v v. 14,34.
Tudi moški prejmejo (in sicer
prvi!!) navodilo o „molčanju“.
14,30: Če pa je razodetje podarjeno komu drugemu (več kot
dvema) od navzočih, naj prejšnji umolkne (σιγάτω).
1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …
Žene se bile del skupnosti, prisotne v
javnosti (11,5: Vsaka ženska pa, ki
moli ali prerokuje z odkrito glavo …)
Naj molčijo – σιγάω (sigao)
Pavlovo navodilo, da (moški in) ženske
ne smejo govoriti, moramo razumeti v
smislu izgube nadzora, ogrožanja
miru, ustvarjanja zmede.
To ne pomeni, da žena v bogoslužju ne
sme reči niti "zdravo" ali javno moliti.
Nasprotno, more in mora moliti in
tudi prerokovati (kakor Duh
dopušča!)
KLJUČNO: 1 Kor 14,3: Kdor pa
prerokuje, govori ljudem in jih izgrajuje,
osrčuje in tolaži.
1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …
14,34: Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak
naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava.
1 Mz 3,16?
Korint - sinagoga.
Določilo mehica zahteva, da se moški (מחיצה)
in ženske ločijo.
Verjetno je to mislil Pavel, ko je v v. 34 omenil
„postavo“.
V SP ni nobenega zakona, ki navaja, da ženska ali
žena ne sme govoriti oz. da je molk žene med
verskimi obredi pokazatelj, da je podložna svojemu
možu.
„Predstavljajte si torej sceno, v kateri žena, ki jo od
moža ločena, medtem ko prerok govori v cerkvi,
nenadoma prekine bogoslužje, da bi poklicala
svojega moža, ker ne razume, s prošnjo, da ji
razloži. Morala je „najti svoj mir, svoje mesto“ in
vprašati moža doma. Če je ženska / žena zamudila
kaj pomembnega, verjetno zato, ker je negovala
svoje otroke ali pomagala pri obroku ali iz katerega
koli drugega razloga … je bilo moževo delo, da
deli, razloži …“
1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …
1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …
o Molči! Bog ustvarja (in
uničuje) ter osmišlja z
besedo. Podobno človek.
o Red kot (ra)ločevanje.
o Vse, kar Bog ustvari, je
dobro (moški in ženska).