Download pdf - MČN NA PODROČJU RAZPRŠENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

1/41

MN na podroju razprene gradnje 1

MALE ISTILNE NAPRAVE NAPODROJU RAZPRENE

GRADNJE

Drago Weinhandl,

univ. dipl. gosp. in.


2/41


Male istilne naprave na podroju

razprene gradnje

KAZALO1. OSNOVNI POJMI IN ZAKONODAJA

2. PRIMERNE TEHNOLOGIJE INNARTOVANJE N

3. PRIMERJAVA STROKOV


3/41


1. MKN je naprava za ienje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo ienja < 2000PE(izvedena po SIST EN 12255-5,-6,-7 ali po seriji standardov SIST EN 12566 ali kot RN)

2. PE (populacijski ekvivalent) je enota za obremenjevanje voda (z njo opredelimo zmogljivost N,v povpreju ustreza obremenitvi, ki jo povzroi 1 oseba/dan, izraen z BPK5 ali KPK ali dnevnokoliino vode PEw150 pomeni, da je populacijski ekvivalent enak 150 litrov odpadne vode naprebivalca na dan)

3. BPK5 - biokemijska potreba po kisiku, izraena v 5 dneh, toliko kisika porabijo mikroorganizmiza razkroj organskega onesnaevanja v prvih petih dneh in je za 1PE=60 g O2/dan

4. KPK - kemijska potreba po kisiku pri oksidaciji organskega onesnaevanja z KCr2O7(1PE=120 g O2/dan)

Osnovni pojmi - definicije

Osnovni pojmi in zakonodaja


4/41MN na podroju razprene gradnje 4

1. MKN z zmogljivostjo ienja < 2000 PE

(dokazovanje ustreznosti delovanja z obratovalnim monitoringom)

- naravne ali prezraevane lagune po SIST EN 12255-5

- bioloki reaktorji z aktivnim blatom po SIST EN 12255-6

- bioloki reaktorji z pritrjeno biomaso po SIST EN 12255-7

2. MKN z zmogljivostjo ienja < 50 PE(ustreznosti delovanja dokaemo z izjavo o skladnosti oz. prvo meritvijo, v bodoe slednje odpade)

- pred izdelane greznice po SIST EN 12566-1

- sistemi za infiltracijo v zemljo po SIST TP CEB / TR 12566-2- pred izdelane in/ali na mestu postavljene N za gospodinjske odplake po SIST EN 12566-3

- montane greznice s istilno napravo po SIST EN 12566-4

- filtrirne naprave za preiene hine istilne naprave SIST TP CEB/TR 12566-5

3. rastlinske istilne naprave (RN, lahko so poljubne velikosti)

Osnovni pojmi vrste naprav





Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo1. Za male komunalne istilne naprave zmogljivosti do 50 PE ni potrebno gradbeno dovoljenje

(Uredba o vrstah objektov glede na njihovo zahtevnost Ur.l.RS 37/08), vendar ne smejobiti postavljene v nasprotju s prostorskim aktom. To ne velja za nepretone greznice.

2. Za MKN do 50 PE je potrebno gradbeno dovoljenje, e je nanjo speljana voda iz ve raznovrstnihvirov onesnaevanja nezahtevni objekt, MKN z kapaciteto > 50 PE so manj zahteven objekt.

3. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje je potrebno pridobiti za (priloga IDZ):

varovana obmoja: posebna varstvena obmoja in potencialna posebna varstvena obmoja(Natura 2000)

zavarovana obmoja, doloena z akti o zavarovanjih

obmoja naravnih vrednot dravnega ali lokalnega pomena.

Na obini se dobi podatek ali je potrebno zaprositi tudi za kulturovarstvene pogoje in soglasje.




Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo




Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo4. Ko je istilna naprava izvedena in se naroi ocena obratovanja, se

okoljska dajatev znia na 10% vrednosti, ki se plauje, ko le te ni (Uredba o okoljski dajatvi zaonesnaevanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode Ur.l. RS 04/09 in 14/10).

5. Seznam MKN (razen RN), ki izpolnjujejo vse kriterije za zakonito prodajo je dostopen nahttp://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva/55005

6. Uporaba blata iz greznic, nepretonih greznic in malih komunalnih istilnih naprav zzmogljivostjo do 50 PE za gnojilo v kmetijstvu je prepovedana, razen za blato, ki:

je oddano izvajalcu obinske gospodarske javne slube varstva okolja,

nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmeano skupaj s komunalno odpadno vodo,

z gnojevko oziroma gnojnico ter skladieno najmanj est mesecev pred uporabo zagnojilo v kmetijstvu.




Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo

7. Na podlagi Operativnega programa odvajanja in ienja komunalne vode, ki ga je sprejelavlada mora vsako gospodinjstvo v povirju obutljivih obmoij in na VVO z 31.12.2015, z

1.1.2018 pa tudi vsa ostala gospodinjstva v Sloveniji odvajati odpadne vode v javno

kanalizacijo (e je aglomeracija) ali v ustrezno MKN ali nepretono greznico, saj se kazenza fizine osebe giblje od 300 dalje (v predlogu Uredbe 500).



Osnovni pojmi in zakonodajaZakonodaja kaj je pomembno, da vemo




8. V predlogu nove Uredbe se za MKN s kapaciteto 50 PE uporabi izraz tipske malekomunalne istilne naprave (TMKN).Na izjavi je podatek o uinku ienja glede na KPK (v %). Predlog Uredbe na podlagi tegapodatka razdeli naprave v tri skupine (95%, 85% in 1500 m in obmoju krakih ali razpoklinskih vodonosnikov- na vodovarstvenih obmojih.Za TMKN z uinkom ienja KPK85%, je predvidena dovoljena uporaba povsod drugod.Povsod drugod je predvidena dovoljena uporaba tudi TMKN z uinkom ienja KPK



Osnovni pojmi in zakonodajaPlan aktivnosti pri izgradnji istilne naprave

1. Uskladitev nartovane lokacije N s prostorskim aktom oz. pridobitev gradbenegadovoljenja, e se izvaja nepretona greznica

2. Odloitev o vrsti naprave in izvajalcu del oz. dobavitelju N in v tem primeru preveritev ali

ima N Izjavo o skladnosti

3. Izvedba N

4. Pri izvajalcu javne slube (npr. Nigrad, obinski reijski obrat) se naroiizvedba ocene obratovanja (predpogoj je, da obstaja Izjava o skladnosti, ki jo

izda proizvajalec istilne naprave oz. so na razpolago prve meritve preiene vode,

kriterija BPK5 30 ml O2/l in KPK 150 ml O2/l).

5. Stranka dobi od izvajalca javne slube poroilo o oceni obratovanja MKNna podlagi tega zaprosi pri istem izvajalcu javne slube za vpis v evidenco malih

komunalnih istilnih naprav.


12/41


Primerne tehnologije in nartovanje N

Nartovanje NPraktino glede na primernost tehnologije loimo bioloke (mehansko-bioloke) MKN,rastlinske istilne naprave in za veje rede velikosti (zmogljivosti) MKN poznamo e lagune.Z PE (populacijskim ekvivalentom) opredelimo zmogljivost N.

Vrsta zgradbe tevilo (PE)

Stanovanjski objektGostie brez kuhinjskega obrataGostie s kuhinjskim obratom in max. 3 uporabo sedeev v 24hLokal z vrtom brez kuhinjske dejavnostiVrtne gostilne in restavracije

Restavracije

Objekti za drubene dejavnosti brez kuhinjskega obrataProstori za port in druga zbiralia brez kuhinjeTovarne in delavnice

Pisarne in trgovineVinska klet

ola s kopalnico in kuhinjo

1 PE / stanovalca1 PE / 3 sedee1 PE / sede1 PE / 10 sedeev1 PE / 15 sedeev

1 PE / 4 postreeneobroke1 PE / 5 uporabnikov1 PE / 30 uporabnikov1 PE / 2 zaposlena

1 PE / 3 zaposlene100-140 PE / 1000 l oz.35-60 PE / ha trt1 PE / 3 uence (+ 1 PE /zaposlenega)


13/41



Bioloke N (ali Mehansko-bioloke)1. Z biolokimi N odpadno komunalno vodo oistimo vsaj do II. stopnje (odstranimoorgansko onesnaenje) in delujejo na enakem principu, kot velike komunalne N.Sestavine odpadne vode razkrojijo mikroorganizmi, ki jih v N ciljno mnoijo.

2. Mikroorganizmi najdejo v bioloki istilni napravi optimalne pogoje z:- preskrbo s hranili (sestavine odpadne vode)- dotokom kisika- stalnim meanjem vodeStalno meanje vode prepreuje posedanje kosmiev na bazensko dno. V strokovnem

jeziku se masa kosmiev imenuje aktivno blato.3. Poznamo naslednje vrste biolokih istilnih naprav:

a) bioloke N z aktivnim biolokim blatom (po SIST EN 12255-6)- kontinuirni sistemi

- diskontinuirni sistemi (SBR sistemi)b) bioloke N s pritrjeno biomaso (po SIST EN 12255-7)- precejniki- potopniki

Upotevati je treba, da vse male bioloke naprave obutljivo reagirajo na veje sunke odpadnevode. Na splono se pri vseh MN priporoa kontinuirano polnjenje!Vso pranje perila naj se torej ne izvede le na en dan v tednu, marve razporejeno na ve dni.


14/41



Bioloke

N z aktivnim biolokim blatom(po SIST EN 12255-6 ) kontinuirni sistemTradicionalne bioloke N z aktivnim biolokim blatom s kontinuirnim sistemom so

sestavljene iza) bazena za predienjeb) prezraevalnika (bazen za prezraevanje-reaktor)c) bistrilnika (naknadni usedalnik)

Ti trije bazeni so povezani med seboj zkrmiljenjem. V najmanjem razmerah so

bazeni veinoma integrirani v en sam ve

ji reaktor.

a) Bazen za predienje

Odpadna voda pri najprej v bazen za predienje, kjer se usedejo trdni delci. Ta postopekzmanja dele umazanije za pribl. 30 %. Tukaj izloeno blato se imenuje primarno blato.

b) Prezraevalnik (bazen za prezraevanje-reaktor)

Mehansko oiena odpadna voda odtee nadalje v prezraevalnik v katerega se stalnovpihuje zrak. Z vpihanim zrakom se vodno telo skupaj z aktivnim blatom spravi v gibanje. To

prepreuje usedanje aktivnega blata.V prezraevalnik se lahko doda specialni plavajoi umetni medij, na katera se naselijomikroorganizmi. Ta postopek se imenuje ienje s pomojo biofilma.


15/41



Bioloke

N z aktivnim biolokim blatom(po SIST EN 12255-6 ) kontinuirni sistem

c) Bistrilnik (naknadni usedalnik)

Meanica vode in aktivnega blata se vodi do bistrilnika. V nasprotju z prezraevalnikom se vbistrilnik ne vpihuje zraka voda se umiri in aktivno blato se usede na dno. Nad usedenim blatomostaja oiena voda in ta odtee potem skozi iztok. Del usedlega blata se prerpa nazaj vprezraevalnik. Ker se mikroorganizmi nenehno razmnoujejo, se ustvarjen preseek odstrani inse kot preseno blato prerpa v zaasno skladienje v bazenu za predienje.

Iz bistrilnika se usedlo blato,e je

N pravilno dimenzionirana in uporabljena, izsesa 1-2 letno.


16/41



Bioloke N z aktivnim biolokim blatom(po SIST EN 12255-6) diskontinuirni (SBR) sistemiZa diskontinuirni postopek je znailno, da vse faze ienja (biokemijski procesi in sedimentacija)potekajo v istem reaktorju (1,5-2 m3 /PE). Vodo prej mehansko oistimo. Postopek poteka v trehfazah, ki skupaj tvorijo obratovalni ciklus.

1. Faza ozraenja: ko se vpihuje zrak, ostaja iztok zaprt, dotok paodprt. V tej fazi naraa nivo vode z dotokom. Vso blato se medfazo zraenja dviga in vrtini ter je preskrbljeno s kisikom.

2. Faza usedanja: izkljui se ozraenje, iztok ostaja zaprt, dotokdalje odprt. Nivo vode e naraa. Aktivno blato se useda na dnoreaktorja. Nad njim se nahaja oiena voda (ista voda).

3. Faza izpusta: ozraenje ostaja izkljueno. Iztok se odpre in del

iste vode se izpusti.Prednosti: postavitev tega sistema je zelo enostavna in delovanje sistema se je izkazalo za zelorobustno. Koliina blata zelo poasi naraa in preseek blata se izrpa 1 letno ali e redkeje.

Slabosti: sunkovito oddajanje odpadne vode se lahko negativno izrazi pri obutljivh dovodnih

kanalih. Manji, kot je dovodni kanal, tem enakomerneji naj bo vnos mehansko preieneodpadne vode.Obstaja monost, da se obstojee triprekatne greznice nadgradi v naprave tega tipa.


17/41



Bioloke N s pritrjeno biomaso(po SIST EN 12255-7) - precejnikiMikroorganizmi, ki istijo vodo se radi naselijo na trdno podlago. Medtem, ko v sistemih zaktivnim biolokim blatom prosto plavajo v obliki majhnih kosmiev, na trdni povrini hitrooblikujejo debelo oblogo.

To okoliino izrabljajo precejniki. Delujejo tako, da se odpadna voda razporedi ez umetnopolnilo z veliko povrino in med le-tem pronica. Mikroorganizmi so v obliki obloge naseljeni napolnilu in se hranijo z sestavinami odpadne vode. Preskrba s kisikom se izvaja z zrakom, kiprihaja skozi polnilo.

Predienje: v predienju seizloijo grobe sestavine odpadne vode.Potem se odpadna voda enakomernoporazdeli ez polnilo, skozi katerega

poasi kaplja. Pri precejniku je posebej pomembno pred

ienje, ker grozi nevarnost zamaitve.

Precejnik: polnilo v precejniku samem ima zelo veliko povrino na katero se naselijomikroorganizmi kot bioloko blato. Ti mikroorganizmi se hranijo s sestavinami iz pronicajoeodpadne vode, zato nastaja vedno nova biomasa.

Naknadni usedalnik: pri pronicanju odpadne vode skozi precejnik se bioloko blato mnoi.Tok vedno znova le-te delce odnese in ti pridejo v naknadni usedalnik. V asu brez dotoka slediponovno kroenje oiene odpadne vode iz naknadnega usedalnika.


18/41



Bioloke N s pritjeno biomaso(po SIST EN 12255-7) - potopnikiTudi tu so, kot pri prej opisanih precejnikih, mikroorganizmi naseljeni na trdni podlagi - biodisku.Kot biodisk sluijo plastine ploe, ki so montirane na kovinsko os. Elektromotor brez prestankavrti os.

Z vrtenjem se mikroorganizmi pri potopitvi omoijo v odpadni vodi, pri izplutju na zrak papridejo v stik z zrakom in kisikom.

Pogled v potopnik

Zaradi izmenjajoega kontakta z odpadno vodo in zrakom raste na vrteih se biodiskih zeloaktivna bakterijska zdruba.Grobi delci se pred biolokim ienjen odvedejo v usedalni bazen.

Prav tako, kot pri napravah z aktivnim biolokim blatom se tudi pri potopnikih proizvaja blato. Prienodruinski hii nastane na leto pribl. 2 3 m3 grobih delcev in blata, ki se morajo 1 2 letnoodstraniti.


19/41



Bioloke N - vzdrevanjeOsnovni pogoj za dober izkoristek ienja N in zanesljivo delovanje je strokovno vzdrevanje.

Glede na sistem so potrebna razlina vzdrevalna dela. V splonem je potrebno skrbeti zastrojno in elektroopremo, paziti na zamaitve, na netesna mesta in obrabo materiala (korozija in

pokodbe naprave).

a) Kontrola obratovanja

V okviru kontrole obratovanja se mora v predpisanih asovnih presledkih preveriti pravilno

delovanje. Kontrola obratovanja se izvaja v okviru lastne kontrole.

b) Servisiranje

Servisiranje izvaja olano in strokovno osebje (npr. obinski strenik za istilne naprave nem.Klrwrter). e nimamo na voljo svojega strokovnega osebja, se sklene pogodba o servisiranju.To ponudi obiajno podjetje proizvajalca N.

c) Kontrolna knjiga

V kontrolni knjigi se zabeleijo vsa dela in dogodki.

Pozor!Elektrika se pri biolokih N ne sme nikoli izklopiti!


20/41



Bioloke N - strokiStroki obsegajo stroke izgradnje in obratovanja N.Stroki izgradnje: 1. projektiranje (odvisno od dobavitelja N, kako to obrauna in od velikosti N

2. N sama (velika nihanja ne povedo vse, pridobite predraun za cel projekt)

3. kanalizacija (odvisni od vrste tal in lastnega dela)4. zemeljska in gradbena dela (izvede investitor, gradbena jama do 5m)5. elektrointalacije (poloitev kabla med elektroomarico in prikljukom 10 m)6. transport

Stroki obratovanja: 1. stroki el. energije

2. vzdrevanje, rezervni deli3. servisiranje (vsako 3 leto ocena obratovanja)4. stroki odstranitve blata5. okoljska dajatev

Nazivna velikost (PE) 5 10 20 50

tip

N (/PE)diskontinuirni sistem 912,90 716,66 530,5 326,71

pritrjena biomasa 754,78 550,76 489,45 349,41

Primerjava investicijskih strokov preraunanih na PE


tip

N (/PE)diskontinuirni sistem 1058,03 844,74 646,84 428,82


Primerjava obratovalnih strokov preraunanih na PE v 25 letih


tip N (/PE)

diskontinuirni sistem 1970,93 1561,40 1177,34 755,53pritrjena biomasa 1720,73 1278,91 1103,60 804,19

Primerjava celotnih strokov preraunanih na PE v 25 letih


21/41



LaguneLagune so uinkovit sistem za ienje odpadne vode, zaradi daljega zadrevalnega asa vodelahko priakujemo uinkoviteje odstranjevanje patogenih bakterij in virusov (naravno umrejo).Potrebujejo le minimalno vzdrevanje, vendar pa v primerjavi z klasinimi N veje povrine.

Prednosti: 1. se dobro vkljuuje v naravo, prilagodljiv terenu2. stabilno ienje, ki glede na dimenzioniranje lahko ugodi tudi vijim kriterijem3. velika uravnalna sposobnost ob vrhuncih obremenitev4. malo strojne opreme5. gradnja in vzdrevanje nista strokovno intenzivna

6. ni potrebno posebno strokovno znanje za osebje obrata in za servisno osebje7. odstranjevanje blata je mono dolgorono planirati (na 5 do 10 let)8. blato se med odleavanjem simultano stabilizira

Slabosti: 1. potrebne so velike povrine, zato je velikost omejena

2. naprava ima omejene monosti upravljanja in reguliranja3. sposobnost ienja je odvisna od letnega asa4. sposobnost ienja pri nekaterih sistemih ni zadostna, posebej pri nitrifikaciji5. mono je nezaeleno izloanje alg po njihovem cvetenju6. mone emisije smradu pri slabo vzdrevani primarni anaerobni usedalni laguni.

Na sliki je prikazan sistem lagun brez prezraevanja. Tak sistem je zaradi velikih zahtev primeren zaistilne naprave velikosti od 10 do 1000 PE. Sistem s prezraevanjem je primeren za rede velikostiistilnih naprav od 1000 do 5000 PE.


22/41



LagunePovrina ne-prezraevanih lagun ne sme bitimanja od 100 m2 (10 PE). V lagune se lahkoodvaja tudi padavinska voda, vendar mora

biti to upotevano pri dimenzioniranju N.Lagune se po standardu morajo izvesti vsaj20 m od stanovanjskega objekta.


tip N (/PE)

laguna 488,26 399,29 339,25 287,98



tip N (/PE)

laguna 497,26 451,77 382,72 316,55

Primerjava obratovalnih strokov preraunanih na PE


tip N (/PE)

laguna 985,52 851,06 721,97 604,53



23/41



Rastlinske istilne naprave (RN)RN je sestavljena iz prodnate posteljice, na katero so posajene movirske rastline. So posebejuinkovite pri znievanju BPK. V principu se odpadna voda po posteljici lahko pretaka na dva naina:

a) RN z vertikalnim podpovrinskim tokom

Odpadna voda se pri vertikalnem toku v doloenih asovnih intervalih s pomojo distribucijskegasistema cevi enakomerno porazdeli po povrini zasajene grede. Potem voda ponikne vertikalnoskozi gredo. Moderne naprave delajo po tem principu.

b) RN s horizontalnim podpovrinskim tokom

Odpadna voda se ez vso obmoje vtoka enakomerno porazdeli (preno postavljen distribucijskisistem) in pronica horizontalno skozi zasejano gredo.


24/41



Rastlinske istilne naprave (RN)


25/41



RN horizontalni in vertikalni tok vode1. V-RN so novejega datuma, pojavljati so se zaele v 90-tih letih, H-RN pa v 80-tih2. V-RN omogoajo boljo razgradnjo amonijevega duika.

3. Priporoa se izvedba zaporednih gred, da se izvede sprva V-RN in potem H-RN

(nitrifikacijadenitrifikacija)

4. Pri obeh sistemih je potrebno mehansko predienje

5. V-RN potrebujejo manjo povrino grede (2-3 m2 / PE) v primerjavi z H-RN

(vsaj 5 m2 / PE, ne ve kot 10 m2 /PE).

6. Merodajna za ienje pri V-RN je globina grede (vsaj 1,0 do 1,5m), pri H-RN pa

dolina grede (primerno 7 m).

7. Pri H-RN ne potrebujemo dozirnega sistema, odpadna voda konstantno doteka na gredo.

8. Predpisan substrat (pesek) za V-RN je fineji od tistega za H-RN9. Uporaben je samo prodnati pesek in gramoz, nikoli drobljenec iz kamnoloma.

10. Stroki vzdrevanja so pri vertikalnem sistemu veji (elektrina energija in kraji ivljenjski

cikel), vendar je uinkovitost veja.

11. Rezultati ienja so pri V-RN bolj konstantni.

h l


26/41



RN PredienjeRN istijo le raztopljene snovi. Trdne snovi bi gredo v najkrajem asu zamaile in naredileneuporabno. Z izloitvijo trdnih snovi v predienju se zmanja skupna koliina umazanije zacca. 30%.

Loitev trdnih snovi odpadne vode se lahko zgodi na ve nainov:1. Dvo/Troprekatna greznica Skozi pretakanje med dvema/tremi prekati se trdne snovi postopoma

izloijo. Prostornina na PE naj bo vsaj 0,5m3. Greznica se mora istitivsaj 1 do 2 krat letno.

Prednost: Preprosto in higienino rokovanje. Blato se lahko odstrani z rpanjem.

Slabost: V prekatih lahko odpadna voda zane gniti. To deluje negativno na nadaljnjepostopke ienja.

h l


27/41



RN Predienje2. Posoda za gnitje (Rottebehlter) Trdni delci odpadne vode ostanejo na sekancih, mletem lubju ali

slami, ki se nahaja na situ. Proces kompostiranja zahteva obasno

dodajanje lesnih sekancev, lubjaPosoda za gnitje se uporablja pri RN z zmogljivostjo do 200 PE.

Prednosti: Zaradi dobrega zraenja v posodi za gnitje ne pride do negativnih procesov.Nastaja zelo malo ostanka. Posodo za gnitje je lahko izvesti z nizkimi stroki.

Slabost: Posoda za gnitje zahteva zadosten naklon do RN.

P i h l ij i j N


28/41



RN Sistem z vertikalnim tokom vode

a) Predienjeali

ali

Troprekatna greznicaNaprava s filtrirnimi

vreamiPosoda za gnitje

b) Intervalno polnjenje rpalni jaekPrekucna posodaSifonVentilPrelivnik

c) Zasajena greda

d) Odtoni jaek

Potreba po prostoru pri V-RN je vsaj 3 m2 grede/PE in minimalnavelikost grede je ca. 16 m2, odvisno kako kvalitetno naj bo

odpadna komunalna voda preiena.

P i t h l ij i t j N


29/41



RN Sistem z vertikalnim tokom vodeIntervalno polnjenjeOdpadna voda se spua na gredo neenakomerno, marve vekrat na dan v sunkih.Val odpadne vode povzroi:

dobro razporeditev odpadne vode po povrini istoasno ienje distribucijskih cevi dobro obogatenje tal s kisikom.

Intervalno polnjenje se lahko izvede na razline naine:

rpalni jaekMehansko preiena odpadna voda se zbira v rpalnem jaku iz katerega se izrpa vdoloenih asovnih intervalih ali ko dosee doloen nivo.rpalka se lahko instalira v troprekatno greznico, zaradi esa odpade dodaten rpalni jaek inse privaruje. rpalni jaki se uporabijo, e ni ustreznega padca do grede.

SifonSifon deluje po starem preizkuenem principu. Kakor hitro je teme sifonapod vodo, stee voda iz ene na drugo stran jaka, od koder odtee vsmeri grede. Ta proces se odvije zelo hitro in se prekine, ko pride do

sesanja zraka.Potem se dotona posoda znova napolni.Sifonu ni potrebna elektrika, marve zadosten naklon do grede.



30/41



RN Sistem z vertikalnim tokom vodeIntervalno polnjenjeVentil (cevni ventil Rohrventil) Cev se obraa z naraajoim nivojem vode navzgor. Potem, ko je

doloen nivo doseen, se cev spet zvrne navzdol, zaradi esa lahkoodpadna voda odtee. Po izpraznjenju se postopek znova ponovi.Ventil dela tudi pri blagem naklonu.

Pomembno (iz literature):- V-RN je lahko obremenjena z enkratnim pretokom, intervalno z 8 do 12 pulzi na dan

ali recirkualcijo in intervalno obremenitvijo 16 24 krat na dan.- Dozirni sistemi so lahko koliinsko ali asovno nastavljeni ali oboje- Premer distribucijskih cevi naj bo med 32 in 45 mm, na vsakih 0,4-0,7 m naj bo na dnu

cevi 5-7 mm velika luknja.- Volumen enega impulza naj bo vsaj 3 veji, kot je volumen distribucijskih cevi.

Distribucijski sistem:



31/41



RN Sistem z vertikalnim tokom vodeSubstratna greda

Greda je osrednji del istilne naprave. V porahsubstrata se naselijo mikroorganizmi, ki se prehranjujejo zsestavinami odpadne vode, jih razkrojijo in jih vmineralizirani obliki znova izloijo.Naloga rastlin je, da rahljajo gredo in v neposredno okolicokorenin dovajajo kisik. Za rastline se uporabi trstika.

P i t h l gij i t j N


32/41



RN Sistem z vertikalnim tokom vodeVzdrevanje

Kontrola posajene grede obsega:Dnevno: pregled, ali naprava deluje.Tedensko: pregled, ali je razporeditev po distribucijskih ceveh enakomerna.Meseno: pregled, ali regulacija dovodne rpalke deluje (e obstaja). Vpis delovnih ur

strojne opreme.Letno: pregled regulacije nivoja vode pri iztoku iz bazena. Pregled stanja rastlin.

Zlasti zaradi motenj v predienju lahko trdne snovi pridejo na povrino grede inzamaijo kapilare.



33/41



RN Sistem z vertikalnim tokom vodeStroki

Investicijski stroki RN so zelo odvisni od lastne udelebe pri izvedbi. Prej opisanepostopke je marsikdo zmoen opraviti sam. Tako se lahko tuja pomo omeji nanartovanje in nadzor nad gradnjo.V Avstriji znaajo povpreni stroki izvedbe okoli 1.500,00 /PE.

Obratovalni stroki obsegajo: 1. el. energijo za rpalko2. stroke servisiranja (nabava nove rpalke)3. stroke ocene obratovanja in okoljske dajatve



34/41



RN Sistem s horizontalnim tokom vodeSistem RN s horizontalnim tokom vode sestavljajo mehansko ienje, substratnagreda in odvodni jaek. H-RN se na eni strani stalno napajajo z odpadno vodo.Potreba po prostoru pri H-RN vsaj 5 m2/PE in minimalna velikost grede je 20 m2.



35/41



RN Sistem z horizontalnim tokom vodeSubstratna greda

Substratna grede naj bo globoka med 0,6 -0,8 m. Dolina naj bo 7 m.Dozirni sistem preiene vode naj bo enak irini grede.



36/41



RN Sistem z horizontalnim tokom vodeVzdrevanje

Kontrola posajene grede obsega:Dnevno: pregled, ali naprava deluje.Letno: pregled regulacije nivoja vode pri iztoku iz bazena. Nivo vode v substratu

naj bo 5-15 cm pod povrino. Pregled stanja rastlin.



37/41



RN Sistem z horizontalnim tokom vodeStroki

Investicijski stroki:1. Izdelava rastlinske naprave skupaj z mehansko stopnjo (usedalnik)

2. Cena nabave in dostave sadik3. Substrat za istilno napravo z dostavo le tega4. Zemeljska dela (10 m od hie)

Obratovalni stroki:

1. ienje in odvoz blata iz mehanske stopnje in rastlinske istilne naprave2. Okoljska dajatev3. Vzdrevanje grede


tip N (/PE)

rastlinska N 550,89 432,47 320,13 197,15Primerjava investicijskih strokov preraunanih na PE


tip N (/PE)

rastlinska N 629,14 502,31 384,63 254,99Primerjava obratovalnih strokov preraunanih na PE


tip N (/PE)

rastlinska N 1180,03 934,78 704,78 452,14




38/41



RN Pogosta vpraanja in odgovori1. Koliko prispevajo rastline k ienju?Zelo malo (do 20%), njihova naloga je rahljanje zemlje in preskrba tal z kisikom v obmojukorenin. Prednost rastlin je tudi visoko izhlapevanje, zaradi esar se koliina vode v obtoku

zmanjuje. 1m2 trstja izgubi v vroem poletnem dnevu 15 20 litrov vode.2. Se rastline kosi?e se rastline ne pokosi tvorijo pozimi toplotno izolacijo, zato e sploh, se rastline kosi spomladi.Poreejo se bilke, ki so ez zimo stale. Konja zaradi odstranjevanja odpadnih snovi iz vodenima smisla, ker rastline veejo zelo malo teh snovi nase.3. Ima sestava substrata (gramoz, pesek) vpliv na sposobnost ienja?Izbran gramoz oz. pesek ima odloujo vpliv na sposobnost ienja RN. Velikost zrna inporoznost sta vana faktorja za naselitev mikroorganizmov. Uporabi se lahko samo prodec(drobljenec ima premalo poroznost).

4. Lahko RN pozimi zamrznejo?Normalno niso nizke temperature noben problem. Sposobnost ienja se sicer zmanja,vendar v okviru mej. Da prepreimo zamrzovanje, naj bo nivo vode niji. To doseemo zreguliranjem ventila na iztoku. Dotok in distribucijske cevi morajo biti konstruirane tako, dalahko voda hitro odtee (distribucijske cevi pod naklonom).

5. Kje je najbolja lokacija za RN?Topla, sonna, prezraena lokacija je priporoljiva. Senna in mrzla mesta niso primerna.

Okvirna primerjava strokov


39/41


Okvirna primerjava strokov


tip N (/PE)

diskontinuirni sistem 912,90 716,66 530,5 326,71


rastlinska N 550,89 432,47 320,13 197,15

laguna 488,26 399,29 339,25 287,98

nepretona greznica 1124,49 1058,48 919,99 823,05



tip N (/PE)

diskontinuirni sistem 1058,03 844,74 646,84 428,82


rastlinska N 629,14 502,31 384,63 254,99

laguna 497,26 451,77 382,72 316,55


Primerjava obratovalnih strokov preraunanih na PE v 25 letih


tip N (/PE)diskontinuirni sistem 1970,93 1561,4 1177,34 755,53


rastlinska N 1180,03 934,78 704,76 452,14

laguna 985,52 851,06 721,97 604,53


Primerjava skupnih strokov preraunanih na PE v 25 letih

Vidimo torej, da je najceneje za vsako gospodinjstvo (hio), da ima svojolastno N, e so razdalje med hiami veje od cca 100 m za obiajnokategorijo terena (Kompare in sod., 2007).Za izvedbo male komunalne istilne naprave so na voljo ugodni kreditina ekoskladu.

Literatura


40/41


Literatura

1. Zakon o vodah (Ur.l.RS 67/2002)2. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih istilnih naprav

(Ur.l.RS 98/2007)

3. Operativni program odvajanja inienja odpadnih voda (Gradivo vlade, 11.11.2010)4. Uredba o uporabi blata iz komunalnih istilnih naprav v kmetijstvu (Ur.l.RS 62/2008)5. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda

(Ur.l.RS 14/2010)6. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

(Ur.l.RS 47/2005, 45/2007 in 79/2009)7. Uredba o vrstah objektov glede na njihovo zahtevnost (Ur.l.RS 37/2008, 99/2008)8. Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v

prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur.l.RS 25/2009)9. Zaussinger C.: Kleinklranlagen fr den lndlichen Raum, Linz: Landwirtschaftskammer

Obersterreich, 200710. KOMPARE B. (2007) Male istilne naprave na obmoju razprene poselitve (online).11. BAHADIR M., H. Parlar in M. Spiteller: Springer Umweltlexikon. Berlin:

Springer Heidelberg, 2000


41/41


Konec