MČN na področju razpršene gradnje

MČN na področju razpršene gradnje 1

MALE ČISTILNE NAPRAVE NA PODROČJU RAZPRŠENE GRADNJE

Drago Weinhandl,

univ. dipl. gosp. inž.


Male čistilne naprave na področju razpršene gradnje

KAZALO

1. OSNOVNI POJMI IN ZAKONODAJA

2. PRIMERNE TEHNOLOGIJE IN NAČRTOVANJE ČN

3. PRIMERJAVA STROŠKOV


1. MKČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja < 2000PE (izvedena po SIST EN 12255-5,-6,-7 ali po seriji standardov SIST EN 12566 ali kot RČN)

2. PE (populacijski ekvivalent) je enota za obremenjevanje voda (z njo opredelimo zmogljivost ČN, v povprečju ustreza obremenitvi, ki jo povzroči 1 oseba/dan, izražen z BPK5 ali KPK ali dnevno količino vode PEw150 pomeni, da je populacijski ekvivalent enak 150 litrov odpadne vode na prebivalca na dan)

3. BPK5 - biokemijska potreba po kisiku, izražena v 5 dneh, toliko kisika porabijo mikroorganizmi za razkroj organskega onesnaževanja v prvih petih dneh in je za 1PE=60 g O2/dan

4. KPK - kemijska potreba po kisiku pri oksidaciji organskega onesnaževanja z KCr2O7

(1PE=120 g O2/dan)

Osnovni pojmi - definicije

Osnovni pojmi in zakonodaja


1. MKČN z zmogljivostjo čiščenja < 2000 PE

(dokazovanje ustreznosti delovanja z obratovalnim monitoringom)

- naravne ali prezračevane lagune po SIST EN 12255-5

- biološki reaktorji z aktivnim blatom po SIST EN 12255-6

- biološki reaktorji z pritrjeno biomaso po SIST EN 12255-7

2. MKČN z zmogljivostjo čiščenja < 50 PE(ustreznosti delovanja dokažemo z izjavo o skladnosti oz. prvo meritvijo, v bodoče slednje odpade)

- pred izdelane greznice po SIST EN 12566-1

- sistemi za infiltracijo v zemljo po SIST TP CEB / TR 12566-2

- pred izdelane in/ali na mestu postavljene ČN za gospodinjske odplake po SIST EN 12566-3

- montažne greznice s čistilno napravo po SIST EN 12566-4

- filtrirne naprave za prečiščene hišne čistilne naprave SIST TP CEB/TR 12566-5

3. rastlinske čistilne naprave (RČN, lahko so poljubne velikosti)

Osnovni pojmi – vrste naprav



Osnovni pojmi in zakonodajaZakonodaja – kaj je pomembno, da vemo

1. Za male komunalne čistilne naprave zmogljivosti do 50 PE ni potrebno gradbeno dovoljenje (Uredba o vrstah objektov glede na njihovo zahtevnost Ur.l.RS 37/08), vendar ne smejo biti postavljene v nasprotju s prostorskim aktom. To ne velja za nepretočne greznice.

2. Za MKČN do 50 PE je potrebno gradbeno dovoljenje, če je nanjo speljana voda iz več raznovrstnih virov onesnaževanja – nezahtevni objekt, MKČN z kapaciteto > 50 PE so manj zahteven objekt.

3. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje je potrebno pridobiti za (priloga IDZ):

• varovana območja: posebna varstvena območja in potencialna posebna varstvena območja (Natura 2000)

• zavarovana območja, določena z akti o zavarovanjih

• območja naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena.

Na občini se dobi podatek ali je potrebno zaprositi tudi za kulturovarstvene pogoje in soglasje.





4. Ko je čistilna naprava izvedena in se naroči ocena obratovanja, se okoljska dajatev zniža na 10% vrednosti, ki se plačuje, ko le te ni (Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode Ur.l. RS 04/09 in 14/10).

5. Seznam MKČN (razen RČN), ki izpolnjujejo vse kriterije za zakonito prodajo je dostopen na http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva/55005

6. Uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE za gnojilo v kmetijstvu je prepovedana, razen za blato, ki:

– je oddano izvajalcu občinske gospodarske javne službe varstva okolja, – nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za

gnojilo v kmetijstvu.



7. Na podlagi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne vode, ki ga je sprejela vlada mora vsako gospodinjstvo v povirju občutljivih območij in na VVO z 31.12.2015, z

1.1.2018 pa tudi vsa ostala gospodinjstva v Sloveniji odvajati odpadne vode v javno

kanalizacijo (če je aglomeracija) ali v ustrezno MKČN ali nepretočno greznico, saj se kazen za fizične osebe giblje od 300€ dalje (v predlogu Uredbe 500€).





8. V predlogu nove Uredbe se za MKČN s kapaciteto ≤ 50 PE uporabi izraz tipske male komunalne čistilne naprave (TMKČN). Na izjavi je podatek o učinku čiščenja glede na KPK (v %). Predlog Uredbe na podlagi tega podatka razdeli naprave v tri skupine (≥95%, ≥85% in <85%), glede na območje uporabe. Predvidena obvezna uporaba naprav z učinkom čiščenja KPK ≥ 95%, je na:- prispevnem območju naravnega in umetnega jezera, razen presihajočega- prispevnem območju objekta za zadrževanje voda in vplivnem območju kopalnih voda- nadmorski višini > 1500 m in območju kraških ali razpoklinskih vodonosnikov- na vodovarstvenih območjih.Za TMKČN z učinkom čiščenja KPK≥85%, je predvidena dovoljena uporaba povsod drugod.Povsod drugod je predvidena dovoljena uporaba tudi TMKČN z učinkom čiščenja KPK<85% in je pri odvajanju v vodotok zagotovljena vgradnja in filtriranje očiščene odpadne vode preko filtrirne naprave, ki je v skladu s standardom SIST EN 12566-5, pri odvajanju v podzemne vode pa vgradnja in ponikanje očiščene komunalne odpadne vode preko sistema za infiltracijo, ki je v skladu s standardom SIST EN 12566-2 ali pa objekta za ponikanje (objekt mora imeti zagotovljeno prostornino za zadrževanje očiščene komunalne odpadne vode, ki je enaka/večja od povprečne dnevne količine, odvedene iz TMKČN, med dnom objekta za ponikanje in maks. gladino podzemne vode pa se mora nahajati plast neomočenih sedimentov/kamnin/filtrirnega materiala debeline min. 1m.

Zakonodaja – kaj je pomembno, da vemo


Osnovni pojmi in zakonodajaPlan aktivnosti pri izgradnji čistilne naprave

1. Uskladitev načrtovane lokacije ČN s prostorskim aktom oz. pridobitev gradbenegadovoljenja, če se izvaja nepretočna greznica

2. Odločitev o vrsti naprave in izvajalcu del oz. dobavitelju ČN in v tem primeru preveritev ali

ima ČN Izjavo o skladnosti

3. Izvedba ČN

4. Pri izvajalcu javne službe (npr. Nigrad, občinski režijski obrat) se naroči izvedba ocene obratovanja (predpogoj je, da obstaja Izjava o skladnosti, ki jo izda proizvajalec čistilne naprave oz. so na razpolago prve meritve prečiščene vode,

kriterija BPK5 ≤ 30 ml O2/l in KPK ≤ 150 ml O2/l).

5. Stranka dobi od izvajalca javne službe poročilo o oceni obratovanja MKČNna podlagi tega zaprosi pri istem izvajalcu javne službe za vpis v evidenco malih

komunalnih čistilnih naprav.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Načrtovanje ČN

Praktično glede na primernost tehnologije ločimo biološke (mehansko-biološke) MKČN, rastlinske čistilne naprave in za večje rede velikosti (zmogljivosti) MKČN poznamo še lagune.Z PE (populacijskim ekvivalentom) opredelimo zmogljivost ČN.

Vrsta zgradbe Število (PE)Stanovanjski objektGostišče brez kuhinjskega obrataGostišče s kuhinjskim obratom in max. 3× uporabo sedežev v 24hLokal z vrtom brez kuhinjske dejavnostiVrtne gostilne in restavracijeRestavracije

Objekti za družbene dejavnosti brez kuhinjskega obrataProstori za šport in druga zbirališča brez kuhinjeTovarne in delavnicePisarne in trgovineVinska klet

Šola s kopalnico in kuhinjo

1 PE / stanovalca1 PE / 3 sedeže1 PE / sedež1 PE / 10 sedežev1 PE / 15 sedežev1 PE / 4 postrežene obroke1 PE / 5 uporabnikov1 PE / 30 uporabnikov1 PE / 2 zaposlena1 PE / 3 zaposlene100-140 PE / 1000 l oz. 35-60 PE / ha trt1 PE / 3 učence (+ 1 PE / zaposlenega)


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Biološke ČN (ali Mehansko-biološke)

1. Z biološkimi ČN odpadno komunalno vodo očistimo vsaj do II. stopnje (odstranimoorgansko onesnaženje) in delujejo na enakem principu, kot velike komunalne ČN. Sestavine odpadne vode razkrojijo mikroorganizmi, ki jih v ČN ciljno množijo.

2. Mikroorganizmi najdejo v biološki čistilni napravi optimalne pogoje z:- preskrbo s hranili (sestavine odpadne vode)- dotokom kisika- stalnim mešanjem vodeStalno mešanje vode preprečuje posedanje kosmičev na bazensko dno. V strokovnem jeziku se masa kosmičev imenuje “aktivno blato”.

3. Poznamo naslednje vrste bioloških čistilnih naprav:a) biološke ČN z aktivnim biološkim blatom (po SIST EN 12255-6)

- kontinuirni sistemi - diskontinuirni sistemi (SBR sistemi)

b) biološke ČN s pritrjeno biomaso (po SIST EN 12255-7)- precejniki- potopniki

Upoštevati je treba, da vse male biološke naprave občutljivo reagirajo na večje sunke odpadne vode. Na splošno se pri vseh MČN priporoča kontinuirano polnjenje! Vso pranje perila naj se torej ne izvede le na en dan v tednu, marveč razporejeno na več dni.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Biološke ČN – z aktivnim biološkim blatom (po SIST EN 12255-6 ) – kontinuirni sistem

Tradicionalne biološke ČN z aktivnim biološkim blatom s kontinuirnim sistemom so sestavljene iz

a) bazena za predčiščenje b) prezračevalnika (bazen za prezračevanje-reaktor) c) bistrilnika (naknadni usedalnik)Ti trije bazeni so povezani med seboj z krmiljenjem. V najmanjšem razmerah so bazeni večinoma integrirani v en sam večji reaktor.

a) Bazen za predčiščenje

Odpadna voda pri najprej v bazen za predčiščenje, kjer se usedejo trdni delci. Ta postopek zmanjša delež umazanije za pribl. 30 %. Tukaj izločeno blato se imenuje primarno blato.

b) Prezračevalnik (bazen za prezračevanje-reaktor)

Mehansko očiščena odpadna voda odteče nadalje v prezračevalnik v katerega se stalno vpihuje zrak. Z vpihanim zrakom se vodno telo skupaj z aktivnim blatom spravi v gibanje. To preprečuje usedanje aktivnega blata.V prezračevalnik se lahko doda specialni plavajoči umetni medij, na katera se naselijomikroorganizmi. Ta postopek se imenuje čiščenje s pomočjo “biofilma”.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Biološke ČN – z aktivnim biološkim blatom (po SIST EN 12255-6 ) – kontinuirni sistem

c) Bistrilnik (naknadni usedalnik)

Mešanica vode in aktivnega blata se vodi do bistrilnika. V nasprotju z prezračevalnikom se v bistrilnik ne vpihuje zraka – voda se umiri in aktivno blato se usede na dno. Nad usedenim blatomostaja očiščena voda in ta odteče potem skozi iztok. Del usedlega blata se prečrpa nazaj v prezračevalnik. Ker se mikroorganizmi nenehno razmnožujejo, se ustvarjen presežek odstrani in se kot “presežno blato” prečrpa v začasno skladiščenje v bazenu za predčiščenje.Iz bistrilnika se usedlo blato, če je ČN pravilno dimenzionirana in uporabljena, izsesa 1-2× letno.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Biološke ČN – z aktivnim biološkim blatom (po SIST EN 12255-6) – diskontinuirni (SBR) sistemi

Za diskontinuirni postopek je značilno, da vse faze čiščenja (biokemijski procesi in sedimentacija) potekajo v istem reaktorju (1,5-2 m3 /PE). Vodo prej mehansko očistimo. Postopek poteka v treh fazah, ki skupaj tvorijo obratovalni ciklus.

1. Faza ozračenja: ko se vpihuje zrak, ostaja iztok zaprt, dotok pa odprt. V tej fazi narašča nivo vode z dotokom. Vso blato se med fazo zračenja dviga in vrtinči ter je preskrbljeno s kisikom.

2. Faza usedanja: izključi se ozračenje, iztok ostaja zaprt, dotok dalje odprt. Nivo vode še narašča. Aktivno blato se useda na dno

reaktorja. Nad njim se nahaja očiščena voda (čista voda).

3. Faza izpusta: ozračenje ostaja izključeno. Iztok se odpre in del čiste vode se izpusti.

Prednosti: postavitev tega sistema je zelo enostavna in delovanje sistema se je izkazalo za zelo robustno. Količina blata zelo počasi narašča in presežek blata se izčrpa 1× letno ali še redkeje.

Slabosti: sunkovito oddajanje odpadne vode se lahko negativno izrazi pri občutljivh dovodnih kanalih. Manjši, kot je dovodni kanal, tem enakomernejši naj bo vnos mehansko prečiščene odpadne vode.Obstaja možnost, da se obstoječe triprekatne greznice nadgradi v naprave tega tipa.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Biološke ČN – s pritrjeno biomaso(po SIST EN 12255-7) - precejniki

Mikroorganizmi, ki čistijo vodo se radi naselijo na trdno podlago. Medtem, ko v sistemih z aktivnim biološkim blatom prosto plavajo v obliki majhnih kosmičev, na trdni površini hitro oblikujejo debelo oblogo.To okoliščino izrabljajo precejniki. Delujejo tako, da se odpadna voda razporedi čez umetno polnilo z veliko površino in med le-tem pronica. Mikroorganizmi so v obliki obloge naseljeni na polnilu in se hranijo z sestavinami odpadne vode. Preskrba s kisikom se izvaja z zrakom, ki prihaja skozi polnilo.

Predčiščenje: v predčiščenju se izločijo grobe sestavine odpadne vode. Potem se odpadna voda enakomerno porazdeli čez polnilo, skozi katerega počasi kaplja. Pri precejniku je posebej pomembno predčiščenje, ker grozi nevarnost zamašitve.

Precejnik: polnilo v precejniku samem ima zelo veliko površino na katero se naselijo mikroorganizmi kot biološko blato. Ti mikroorganizmi se hranijo s sestavinami iz pronicajoče odpadne vode, zato nastaja vedno nova biomasa.

Naknadni usedalnik: pri pronicanju odpadne vode skozi precejnik se biološko blato množi. Tok vedno znova le-te delce odnese in ti pridejo v naknadni usedalnik. V času brez dotoka sledi ponovno kroženje očiščene odpadne vode iz naknadnega usedalnika.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Biološke ČN – s pritjeno biomaso (po SIST EN 12255-7) - potopniki

Tudi tu so, kot pri prej opisanih precejnikih, mikroorganizmi naseljeni na trdni podlagi - biodisku. Kot biodisk služijo plastične plošče, ki so montirane na kovinsko os. Elektromotor brez prestanka vrti os.Z vrtenjem se mikroorganizmi pri potopitvi omočijo v odpadni vodi, pri izplutju na zrak pa pridejo v stik z zrakom in kisikom.

Pogled v potopnik

Zaradi izmenjajočega kontakta z odpadno vodo in zrakom raste na vrtečih se biodiskih zelo aktivna bakterijska združba.Grobi delci se pred biološkim čiščenjen odvedejo v usedalni bazen.Prav tako, kot pri napravah z aktivnim biološkim blatom se tudi pri potopnikih proizvaja blato. Pri enodružinski hiši nastane na leto pribl. 2 – 3 m3 grobih delcev in blata, ki se morajo 1 – 2 × letnoodstraniti.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Biološke ČN - vzdrževanje

Osnovni pogoj za dober izkoristek čiščenja ČN in zanesljivo delovanje je strokovno vzdrževanje.

Glede na sistem so potrebna različna vzdrževalna dela. V splošnem je potrebno skrbeti za strojno in elektroopremo, paziti na zamašitve, na netesna mesta in obrabo materiala (korozija inpoškodbe naprave).

a) Kontrola obratovanja

V okviru kontrole obratovanja se mora v predpisanih časovnih presledkih preveriti pravilno delovanje. Kontrola obratovanja se izvaja v okviru lastne kontrole.

b) Servisiranje

Servisiranje izvaja šolano in strokovno osebje (npr. občinski strežnik za čistilne naprave – nem. Klärwärter). Če nimamo na voljo svojega strokovnega osebja, se sklene pogodba o servisiranju.To ponudi običajno podjetje proizvajalca ČN.

c) Kontrolna knjiga

V kontrolni knjigi se zabeležijo vsa dela in dogodki.

Pozor!Elektrika se pri bioloških ČN ne sme nikoli izklopiti!


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Biološke ČN - stroški

Stroški obsegajo stroške izgradnje in obratovanja ČN. Stroški izgradnje: 1. projektiranje (odvisno od dobavitelja ČN, kako to obračuna in od velikosti ČN

2. ČN sama (velika nihanja ne povedo vse, pridobite predračun za cel projekt) 3. kanalizacija (odvisni od vrste tal in lastnega dela) 4. zemeljska in gradbena dela (izvede investitor, gradbena jama do 5m) 5. elektroinštalacije (položitev kabla med elektroomarico in priključkom – 10 m) 6. transport

Stroški obratovanja: 1. stroški el. energije 2. vzdrževanje, rezervni deli 3. servisiranje (vsako 3 leto ocena obratovanja)

4. stroški odstranitve blata 5. okoljska dajatev

Nazivna velikost (PE) 5 10 20 50

tip ČN (€/PE)

diskontinuirni sistem 912,90 716,66 530,5 326,71

pritrjena biomasa 754,78 550,76 489,45 349,41

Primerjava investicijskih stroškov preračunanih na PE


tip ČN (€/PE)



Primerjava obratovalnih stroškov preračunanih na PE v 25 letih


tip ČN (€/PE)



Primerjava celotnih stroškov preračunanih na PE v 25 letih


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Lagune

Lagune so učinkovit sistem za čiščenje odpadne vode, zaradi daljšega zadrževalnega časa vodelahko pričakujemo učinkovitejše odstranjevanje patogenih bakterij in virusov (naravno umrejo).Potrebujejo le minimalno vzdrževanje, vendar pa v primerjavi z klasičnimi ČN večje površine.Prednosti: 1. se dobro vključuje v naravo, prilagodljiv terenu

2. stabilno čiščenje, ki glede na dimenzioniranje lahko ugodi tudi višjim kriterijem 3. velika uravnalna sposobnost ob vrhuncih obremenitev

4. malo strojne opreme 5. gradnja in vzdrževanje nista stroškovno intenzivna 6. ni potrebno posebno strokovno znanje za osebje obrata in za servisno osebje 7. odstranjevanje blata je možno dolgoročno planirati (na 5 do 10 let) 8. blato se med odležavanjem simultano stabilizira

Slabosti: 1. potrebne so velike površine, zato je velikost omejena 2. naprava ima omejene možnosti upravljanja in reguliranja

3. sposobnost čiščenja je odvisna od letnega časa 4. sposobnost čiščenja pri nekaterih sistemih ni zadostna, posebej pri nitrifikaciji 5. možno je nezaželeno izločanje alg po njihovem cvetenju 6. možne emisije smradu pri slabo vzdrževani primarni anaerobni usedalni laguni.

Na sliki je prikazan sistem lagun brez prezračevanja. Tak sistem je zaradi velikih zahtev primeren začistilne naprave velikosti od 10 do 1000 PE. Sistem s prezračevanjem je primeren za rede velikosti čistilnih naprav od 1000 do 5000 PE.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Lagune

Površina ne-prezračevanih lagun ne sme biti manjša od 100 m2 (10 PE). V lagune se lahko odvaja tudi padavinska voda, vendar mora biti to upoštevano pri dimenzioniranju ČN. Lagune se po standardu morajo izvesti vsaj 20 m od stanovanjskega objekta.


tip ČN (€/PE)

laguna 488,26 399,29 339,25 287,98



tip ČN (€/PE)

laguna 497,26 451,77 382,72 316,55

Primerjava obratovalnih stroškov preračunanih na PE


tip ČN (€/PE)

laguna 985,52 851,06 721,97 604,53



Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Rastlinske čistilne naprave (RČN)

RČN je sestavljena iz prodnate posteljice, na katero so posajene močvirske rastline. So posebej učinkovite pri zniževanju BPK. V principu se odpadna voda po posteljici lahko pretaka na dva načina:

a) RČN z vertikalnim podpovršinskim tokom

Odpadna voda se pri vertikalnem toku v določenih časovnih intervalih s pomočjo distribucijskegasistema cevi enakomerno porazdeli po površini zasajene grede. Potem voda ponikne vertikalnoskozi gredo. Moderne naprave delajo po tem principu.

b) RČN s horizontalnim podpovršinskim tokom

Odpadna voda se čez vso območje vtoka enakomerno porazdeli (prečno postavljen distribucijskisistem) in pronica horizontalno skozi zasejano gredo.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN Rastlinske čistilne naprave (RČN)


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN RČN – horizontalni in vertikalni tok vode

1. V-RČN so novejšega datuma, pojavljati so se začele v 90-tih letih, H-RČN pa v 80-tih

2. V-RČN omogočajo boljšo razgradnjo amonijevega dušika.

3. Priporoča se izvedba zaporednih gred, da se izvede sprva V-RČN in potem H-RČN

(nitrifikacija→denitrifikacija)

4. Pri obeh sistemih je potrebno mehansko predčiščenje

5. V-RČN potrebujejo manjšo površino grede (2-3 m2 / PE) v primerjavi z H-RČN

(vsaj 5 m2 / PE, ne več kot 10 m2 /PE).

6. Merodajna za čiščenje pri V-RČN je globina grede (vsaj 1,0 do 1,5m), pri H-RČN pa

dolžina grede (primerno 7 m).

7. Pri H-RČN ne potrebujemo dozirnega sistema, odpadna voda konstantno doteka na gredo.

8. Predpisan substrat (pesek) za V-RČN je finejši od tistega za H-RČN

9. Uporaben je samo prodnati pesek in gramoz, nikoli drobljenec iz kamnoloma.

10. Stroški vzdrževanja so pri vertikalnem sistemu večji (električna energija in krajši življenjski

cikel), vendar je učinkovitost večja.

11. Rezultati čiščenja so pri V-RČN bolj konstantni.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN RČN – Predčiščenje

RČN čistijo le raztopljene snovi. Trdne snovi bi gredo v najkrajšem času zamašile in naredileneuporabno. Z izločitvijo trdnih snovi v predčiščenju se zmanjša skupna količina umazanije za cca. 30%.Ločitev trdnih snovi odpadne vode se lahko zgodi na več načinov:

1. Dvo/Troprekatna greznica Skozi pretakanje med dvema/tremi prekati se trdne snovi postopoma

izločijo. Prostornina na PE naj bo vsaj 0,5m3. Greznica se mora čistiti vsaj 1 do 2 krat letno.

Prednost: Preprosto in higienično rokovanje. Blato se lahko odstrani z črpanjem.Slabost: V prekatih lahko odpadna voda začne gniti. To deluje negativno na nadaljnjepostopke čiščenja.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN RČN – Predčiščenje

2. Posoda za gnitje (Rottebehälter) Trdni delci odpadne vode ostanejo na sekancih, mletem lubju ali slami, ki se nahaja na situ. Proces kompostiranja zahteva občasno dodajanje lesnih sekancev, lubja… Posoda za gnitje se uporablja pri RČN z zmogljivostjo do 200 PE.

Prednosti: Zaradi dobrega zračenja v posodi za gnitje ne pride do negativnih procesov. Nastaja zelo malo ostanka. Posodo za gnitje je lahko izvesti z nizkimi stroški.Slabost: Posoda za gnitje zahteva zadosten naklon do RČN.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN RČN – Sistem z vertikalnim tokom vode

a) Predčiščenje ali ali

Troprekatna greznicaNaprava s filtrirnimi vrečamiPosoda za gnitje

b) Intervalno polnjenje Črpalni jašekPrekucna posodaSifonVentilPrelivnik

c) Zasajena greda

d) Odtočni jašek

Potreba po prostoru pri V-RČN je vsaj 3 m2 grede/PE in minimalna velikost grede je ca. 16 m2, odvisno kako kvalitetno naj bo odpadna komunalna voda prečiščena.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN RČN – Sistem z vertikalnim tokom vodeIntervalno polnjenje

Odpadna voda se spušča na gredo neenakomerno, marveč večkrat na dan v sunkih.Val odpadne vode povzroči:� dobro razporeditev odpadne vode po površini� istočasno čiščenje distribucijskih cevi� dobro obogatenje tal s kisikom.

Intervalno polnjenje se lahko izvede na različne načine:

Črpalni jašekMehansko prečiščena odpadna voda se zbira v črpalnem jašku iz katerega se izčrpa v določenih časovnih intervalih ali ko doseže določen nivo.Črpalka se lahko instalira v troprekatno greznico, zaradi česa odpade dodaten črpalni jašek inse privarčuje. Črpalni jaški se uporabijo, če ni ustreznega padca do grede.

Sifon Sifon deluje po starem preizkušenem principu. Kakor hitro je teme sifona

pod vodo, steče voda iz ene na drugo stran jaška, od koder odteče v smeri grede. Ta proces se odvije zelo hitro in se prekine, ko pride do

sesanja zraka. Potem se dotočna posoda znova napolni.

Sifonu ni potrebna elektrika, marveč zadosten naklon do grede.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN RČN – Sistem z vertikalnim tokom vodeIntervalno polnjenje

Ventil (cevni ventil – Rohrventil) Cev se obrača z naraščajočim nivojem vode navzgor. Potem, ko je

določen nivo dosežen, se cev spet zvrne navzdol, zaradi česa lahko odpadna voda odteče. Po izpraznjenju se postopek znova ponovi.

Ventil dela tudi pri blagem naklonu.

Pomembno (iz literature):- V-RČN je lahko obremenjena z enkratnim pretokom, intervalno z 8 do 12 pulzi na dan

ali recirkualcijo in intervalno obremenitvijo 16 – 24 krat na dan.- Dozirni sistemi so lahko količinsko ali časovno nastavljeni ali oboje- Premer distribucijskih cevi naj bo med 32 in 45 mm, na vsakih 0,4-0,7 m naj bo na dnu

cevi 5-7 mm velika luknja.- Volumen enega impulza naj bo vsaj 3× večji, kot je volumen distribucijskih cevi.

Distribucijski sistem:



Substratna greda Greda je osrednji del čistilne naprave. V porah substrata se naselijo mikroorganizmi, ki se prehranjujejo z

sestavinami odpadne vode, jih razkrojijo in jih v mineralizirani obliki znova izločijo. Naloga rastlin je, da rahljajo gredo in v neposredno okolico korenin dovajajo kisik. Za rastline se uporabi trstika.



Vzdrževanje Kontrola posajene grede obsega:Dnevno: pregled, ali naprava deluje.Tedensko: pregled, ali je razporeditev po distribucijskih ceveh enakomerna.Mesečno: pregled, ali regulacija dovodne črpalke deluje (če obstaja). Vpis delovnih ur

strojne opreme.Letno: pregled regulacije nivoja vode pri iztoku iz bazena. Pregled stanja rastlin.

Zlasti zaradi motenj v predčiščenju lahko trdne snovi pridejo na površino grede in zamašijo kapilare.



StroškiInvesticijski stroški RČN so zelo odvisni od lastne udeležbe pri izvedbi. Prej opisane postopke je marsikdo zmožen opraviti sam. Tako se lahko tuja pomoč omeji na načrtovanje in nadzor nad gradnjo.V Avstriji znašajo povprečni stroški izvedbe okoli 1.500,00 €/PE.

Obratovalni stroški obsegajo: 1. el. energijo za črpalko 2. stroške servisiranja (nabava nove črpalke) 3. stroške ocene obratovanja in okoljske dajatve


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN RČN – Sistem s horizontalnim tokom vode

Sistem RČN s horizontalnim tokom vode sestavljajo mehansko čiščenje, substratna greda in odvodni jašek. H-RČN se na eni strani stalno napajajo z odpadno vodo. Potreba po prostoru pri H-RČN vsaj 5 m2/PE in minimalna velikost grede je 20 m2.


Primerne tehnologije in načrtovanje ČN RČN – Sistem z horizontalnim tokom vode

Substratna greda

Substratna grede naj bo globoka med 0,6 -0,8 m. Dolžina naj bo 7 m. Dozirni sistem prečiščene vode naj bo enak širini grede.



VzdrževanjeKontrola posajene grede obsega:Dnevno: pregled, ali naprava deluje.Letno: pregled regulacije nivoja vode pri iztoku iz bazena. Nivo vode v substratu

naj bo 5-15 cm pod površino. Pregled stanja rastlin.



StroškiInvesticijski stroški:1. Izdelava rastlinske naprave skupaj z mehansko stopnjo (usedalnik)2. Cena nabave in dostave sadik3. Substrat za čistilno napravo z dostavo le tega4. Zemeljska dela (10 m od hiše)

Obratovalni stroški:1. Čiščenje in odvoz blata iz mehanske stopnje in rastlinske čistilne naprave2. Okoljska dajatev3. Vzdrževanje grede


tip ČN (€/PE)

rastlinska ČN 550,89 432,47 320,13 197,15



tip ČN (€/PE)

rastlinska ČN 629,14 502,31 384,63 254,99

Primerjava obratovalnih stroškov preračunanih na PE


tip ČN (€/PE)

rastlinska ČN 1180,03 934,78 704,78 452,14



Primerne tehnologije in načrtovanje ČN RČN – Pogosta vprašanja in odgovori

1. Koliko prispevajo rastline k čiščenju?Zelo malo (do 20%), njihova naloga je rahljanje zemlje in preskrba tal z kisikom v območju korenin. Prednost rastlin je tudi visoko izhlapevanje, zaradi česar se količina vode v obtoku zmanjšuje. 1m2 trstja izgubi v vročem poletnem dnevu 15 – 20 litrov vode.2. Se rastline kosi?Če se rastline ne pokosi tvorijo pozimi toplotno izolacijo, zato če sploh, se rastline kosi spomladi.Porežejo se bilke, ki so čez zimo stale. Košnja zaradi odstranjevanja odpadnih snovi iz vode nima smisla, ker rastline vežejo zelo malo teh snovi nase.3. Ima sestava substrata (gramoz, pesek) vpliv na sposobnost čiščenja? Izbran gramoz oz. pesek ima odločujoč vpliv na sposobnost čiščenja RČN. Velikost zrna inporoznost sta važna faktorja za naselitev mikroorganizmov. Uporabi se lahko samo prodec (drobljenec ima premalo poroznost).4. Lahko RČN pozimi zamrznejo?Normalno niso nizke temperature noben problem. Sposobnost čiščenja se sicer zmanjša, vendar v okviru mej. Da preprečimo zamrzovanje, naj bo nivo vode nižji. To dosežemo z reguliranjem ventila na iztoku. Dotok in distribucijske cevi morajo biti konstruirane tako, da lahko voda hitro odteče (distribucijske cevi pod naklonom).5. Kje je najboljša lokacija za RČN?Topla, sončna, prezračena lokacija je priporočljiva. Senčna in mrzla mesta niso primerna.


Okvirna primerjava stroškov


tip ČN (€/PE)



rastlinska ČN 550,89 432,47 320,13 197,15

laguna 488,26 399,29 339,25 287,98

nepretočna greznica 1124,49 1058,48 919,99 823,05



tip ČN (€/PE)



rastlinska ČN 629,14 502,31 384,63 254,99

laguna 497,26 451,77 382,72 316,55


Primerjava obratovalnih stroškov preračunanih na PE v 25 letih


tip ČN (€/PE)



rastlinska ČN 1180,03 934,78 704,76 452,14

laguna 985,52 851,06 721,97 604,53


Primerjava skupnih stroškov preračunanih na PE v 25 letih

Vidimo torej, da je najceneje za vsako gospodinjstvo (hišo), da ima svojo lastno ČN, če so razdalje med hišami večje od cca 100 m za običajno kategorijo terena (Kompare in sod., 2007).Za izvedbo male komunalne čistilne naprave so na voljo ugodni krediti na ekoskladu.


Literatura

1. Zakon o vodah (Ur.l.RS 67/2002)2. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav

(Ur.l.RS 98/2007)3. Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda (Gradivo vlade, 11.11.2010)4. Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur.l.RS 62/2008) 5. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda

(Ur.l.RS 14/2010)6. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

(Ur.l.RS 47/2005, 45/2007 in 79/2009)7. Uredba o vrstah objektov glede na njihovo zahtevnost (Ur.l.RS 37/2008, 99/2008)8. Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v

prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur.l.RS 25/2009)9. Zaussinger C.: Kleinkläranlagen für den ländlichen Raum, Linz: Landwirtschaftskammer

Oberösterreich, 200710. KOMPARE B. (2007) Male čistilne naprave na območju razpršene poselitve (online). 11. BAHADIR M., H. Parlar in M. Spiteller: Springer Umweltlexikon. Berlin:

Springer Heidelberg, 2000


Konec

Education

MČN na področju razpršene gradnje