ŽENSKA V DELOVNEM ŽENSKA V DELOVNEM OKOLJU – ŽRTEV ALI OKOLJU – ŽRTEV ALI
ODLOČEVALKA?ODLOČEVALKA?
Mag. Eva Stergar, univ. dipl. Mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih.psih.
Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov.nov.
Nekaj podatkovNekaj podatkov
• Med registriranimi brezposelnimi Med registriranimi brezposelnimi je več ženskje več žensk
• Med zaposlenimi jih v primerjavi z Med zaposlenimi jih v primerjavi z nezaposlenimi več ocenjuje nezaposlenimi več ocenjuje lastno zdravje kot (zelo) dobrolastno zdravje kot (zelo) dobro
• Več moških kot žensk ocenjuje Več moških kot žensk ocenjuje svoje zdravje kot (zelo) dobrosvoje zdravje kot (zelo) dobro
• %BS je višji pri ženskah (5,22 % %BS je višji pri ženskah (5,22 % vs. 3,76 %)vs. 3,76 %)
%BS je višji pri ženskah%BS je višji pri ženskah
20 – 49 LET 45 – 64 LET
MOŠKI POŠKODBE POŠKODBE
MIŠIČNO KOSTNE BOLEZNI
MIŠIČNO KOSTNE BOLEZNI
BOLEZNI DIHAL BOLEZNI OBTOČIL
DUŠEVNE, VEDENJSKE M.
NEOPLAZME
ŽENSKE
NOSEČNOST MIŠIČNO KOSTNE BOLEZNI
POŠKODBE POŠKODBE
MIŠIČNO KOSTNE BOLEZNI
DUŠEVNE, VEDENJSKE M.
BOLEZNI DIHAL NEOPLAZMEVir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški stalež, 2007Vir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški stalež, 2007
Št. izgubljenih koledarskih Št. izgubljenih koledarskih dni/1 zaposlenegadni/1 zaposlenega
0,2
4,9
2,7
0,6
1
0,9
0,7
0,6
0,5
1,2
2,4
2,3
3,4
0,6
1,5
0,5
1,5
1,1
0,7
0 1 2 3 4 5 6
nega
poškodbe
nosečnost
mišičnokostne b.
b. prebavil
b. dihal
b. obtočil
duševne, vedenjske
neoplazme
nalezljive b.
sku
pin
e M
KB
-10
IO
ženske
moški
Vir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški Vir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški stalež, 2007stalež, 2007
Zdravje je “ženska” Zdravje je “ženska” tematema
• Moški so bolj pogosto direktorji, a Moški so bolj pogosto direktorji, a na anketo o odnosu do zdravja in na anketo o odnosu do zdravja in promocije zdravja se je odzvalo promocije zdravja se je odzvalo značilno več direktoric značilno več direktoric (izobraževanje, predelovalna (izobraževanje, predelovalna industrija, trgovina, zdravstvo in industrija, trgovina, zdravstvo in socialno varstvo, storitve…)socialno varstvo, storitve…)
• 39% iz pretežno ženski kolektivov39% iz pretežno ženski kolektivov• Rang vrednotRang vrednot
Direktorice …Direktorice …
• … … so pri ocenah zdravja zaposlenih so pri ocenah zdravja zaposlenih bolj kritičnebolj kritične
• … … bolj pogosto menijo, da delo bolj pogosto menijo, da delo vpliva na zdravje zaposlenih vpliva na zdravje zaposlenih (predvsem se tega zavedajo v (predvsem se tega zavedajo v podjetjih, kjer je zdravje slabše), podjetjih, kjer je zdravje slabše), prav tako pa tudi, da zdravje vpliva prav tako pa tudi, da zdravje vpliva na različne vidike opravljanja delana različne vidike opravljanja dela
• ... se redkeje odpravijo na ... se redkeje odpravijo na menedžerski zdravstveni pregled menedžerski zdravstveni pregled
Direktorice …Direktorice …
• … … so bolj pogosto odgovorile, da so bolj pogosto odgovorile, da so pri njih že izvajali programe PZDso pri njih že izvajali programe PZD
• … … in direktorji se ne razlikujejo in direktorji se ne razlikujejo glede pripravljenosti na izvajanje glede pripravljenosti na izvajanje PZDPZD
• … … bi se bolj pogosto osebno bi se bolj pogosto osebno udeležile programov PZDudeležile programov PZD
• … … izvajanje bi podprle (čas, izvajanje bi podprle (čas, prostor, tehnika, strokovnjaki)prostor, tehnika, strokovnjaki)
POIMENOVANJE POIMENOVANJE POJAVAPOJAVA
• V različnih kulturah različna poimenovanja • Najpogostejša izraza: “workplace
bullying”, “mobbing”• V Sloveniji: “mobbing” ali “mobing”,
“psihično nasilje na delovnem mestu”, “šikaniranje
• Predlog: “trpinčenje na delovnem mestu”
DEFINICIJA POJAVADEFINICIJA POJAVATDM je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, neetično in žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, usmerjeno proti drugi osebi ali več osebam, ki povzroča socialno izključevanje in ogroža psihično, fizično in socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje in žaljenje dostojanstva pri delu. Posamični primeri negativnega vedenja, kot ga opisuje definicija, lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med trpinčenje na delovnem mestu.
RAZŠIRJENOST - RAZŠIRJENOST - TUJINATUJINA
• od 1 do 4% – žrtve resnih dejanj TDM (5% - raziskava Eurofounda)
• od 8 do 10% – žrtve občasno • od 10 do 20% – negativna socialna
vedenja• pogosteje v javnem sektorju, večje
organizacije• na vseh organizacijskih ravneh• več povzročiteljev – nasilje dlje
traja
RAZŠIRJENOST – RAZŠIRJENOST – SLOVENIJASLOVENIJA
• V zadnjih 6 mesecih:10,4%, 1,5%
pogosto• V zadnjih 5 letih:
19,4%• Delež prič: 18,8%• Zasebni vs. javni sektor:
48,1% vs. 49,9%
STATUS ŽRTVESTATUS ŽRTVE
67
24
9
višji menedžment srednji menedžment delavci
STATUS POVZROČITELJASTATUS POVZROČITELJA
81
33
14,9
17,2
nadrejeni sodelavci podrejeni stranke
1,3
1,3
28,2
1,3
1,3
7,7
5,1
3,8
10,3
10,3
6,4
12,8
1,3
9
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo
Rudarstvo
Predelovalna dejavnost
Oskrba z energijo
Gradbeništvo
Trgovina
Gostinstvo in turizem
Promet, sklad., poštne st.
Finančno posredništvo
Javna uprava, obramba...
Izobraževanje
Zdravstvo in socialno varstvo
Dej. pos., delodaj. in strok. združenj
Drugo
Deja
vn
ost
% trpinčenih respondentov
TDM PO TDM PO DEJAVNOSTIHDEJAVNOSTIH
TDM IN ŽENSKETDM IN ŽENSKE
3737,,2% 2% MM6262,,8% 8% ŽŽ
• Zaznana izpostavljenost TDM podobna, ponekod ugotavljajo nekoliko večjo ranljivost žensk
• Kdo trpinči koga:– moške pogosteje moški – ženske pa ženske in moški
RAZLIKE IN PODOBNOSTI RAZLIKE IN PODOBNOSTI (1)(1)
RAZLOG: spolna segregacija v delovnih okoljih?
PONAVLJANJE VZORCEV?PONAVLJANJE VZORCEV?Ameriška študija med MS:
– narašča trpinčenje novozaposlenih MS velika fluktuacija, pomanjkanje MS
– povzročiteljice pogosto izkušene MS
– izkušene MS žrtve v začetku kariere
– dejanja trpinčenja: poniževanje, kaznovanje, pretiran nadzor, izključitev
RAZLIKE IN PODOBNOSTI RAZLIKE IN PODOBNOSTI (2)(2)
• Posledice drugačne: – zdravstvene posledice težje pri
ženskah– pri ženskah pogostejše diagnoze:
somatske težave, mišično-kostne bolezni, depresija
• Različna negativna dejanja– ženske: socialna manipulacija– moški: racionalna prikrita agresija
POSLEDICE – za žrtevPOSLEDICE – za žrtev• Zdravstvene posledice: anksiozne motnje,
depresija, agresivnost, razdražljivost, nespečnost, apatičnost, slaba koncentracija, sociofobija, negotovost, visok krvni tlak, glavobol, bolečine v trebuhu, sklepih in mišicah, srčno-žilne bolezni, motnje hranjenja, posttravmatski stresni sindrom…
• Pretrgane socialne mreže (odtujitev, zapiranje vase)
• Ekonomska ogroženost žrtve in njene družine (pogoste bol. odsotnosti, odpoved pogodbe o zaposlitvi, menjava službe…)
POSLEDICE – za podjetjePOSLEDICE – za podjetje
• Slabša učinkovitost pri delu • pogoste bolniške odsotnosti• slabi delovni odnosi • povečana fluktuacija • usposabljanje novih
delavcev • negativen ugled v javnosti…
IZGUBLJA TUDI DRUŽBA V CELOTI!
HVALA ZA POZORNOSTHVALA ZA POZORNOST