ŽENSKA V DELOVNEM ŽENSKA V DELOVNEM OKOLJU – ŽRTEV ALI OKOLJU – ŽRTEV ALI

ODLOČEVALKA?ODLOČEVALKA?

Mag. Eva Stergar, univ. dipl. Mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih.psih.

Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov.nov.

Nekaj podatkovNekaj podatkov

• Med registriranimi brezposelnimi Med registriranimi brezposelnimi je več ženskje več žensk

• Med zaposlenimi jih v primerjavi z Med zaposlenimi jih v primerjavi z nezaposlenimi več ocenjuje nezaposlenimi več ocenjuje lastno zdravje kot (zelo) dobrolastno zdravje kot (zelo) dobro

• Več moških kot žensk ocenjuje Več moških kot žensk ocenjuje svoje zdravje kot (zelo) dobrosvoje zdravje kot (zelo) dobro

• %BS je višji pri ženskah (5,22 % %BS je višji pri ženskah (5,22 % vs. 3,76 %)vs. 3,76 %)

%BS je višji pri ženskah%BS je višji pri ženskah

20 – 49 LET 45 – 64 LET

MOŠKI POŠKODBE POŠKODBE

MIŠIČNO KOSTNE BOLEZNI

MIŠIČNO KOSTNE BOLEZNI

BOLEZNI DIHAL BOLEZNI OBTOČIL

DUŠEVNE, VEDENJSKE M.

NEOPLAZME

ŽENSKE

NOSEČNOST MIŠIČNO KOSTNE BOLEZNI

POŠKODBE POŠKODBE

MIŠIČNO KOSTNE BOLEZNI

DUŠEVNE, VEDENJSKE M.

BOLEZNI DIHAL NEOPLAZMEVir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški stalež, 2007Vir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški stalež, 2007

Št. izgubljenih koledarskih Št. izgubljenih koledarskih dni/1 zaposlenegadni/1 zaposlenega

0,2

4,9

2,7

0,6

1

0,9

0,7

0,6

0,5

1,2

2,4

2,3

3,4

0,6

1,5

0,5

1,5

1,1

0,7

0 1 2 3 4 5 6

nega

poškodbe

nosečnost

mišičnokostne b.

b. prebavil

b. dihal

b. obtočil

duševne, vedenjske

neoplazme

nalezljive b.

sku

pin

e M

KB

-10

IO

ženske

moški

Vir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški Vir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški stalež, 2007stalež, 2007

Zdravje je “ženska” Zdravje je “ženska” tematema

• Moški so bolj pogosto direktorji, a Moški so bolj pogosto direktorji, a na anketo o odnosu do zdravja in na anketo o odnosu do zdravja in promocije zdravja se je odzvalo promocije zdravja se je odzvalo značilno več direktoric značilno več direktoric (izobraževanje, predelovalna (izobraževanje, predelovalna industrija, trgovina, zdravstvo in industrija, trgovina, zdravstvo in socialno varstvo, storitve…)socialno varstvo, storitve…)

• 39% iz pretežno ženski kolektivov39% iz pretežno ženski kolektivov• Rang vrednotRang vrednot

Direktorice …Direktorice …

• … … so pri ocenah zdravja zaposlenih so pri ocenah zdravja zaposlenih bolj kritičnebolj kritične

• … … bolj pogosto menijo, da delo bolj pogosto menijo, da delo vpliva na zdravje zaposlenih vpliva na zdravje zaposlenih (predvsem se tega zavedajo v (predvsem se tega zavedajo v podjetjih, kjer je zdravje slabše), podjetjih, kjer je zdravje slabše), prav tako pa tudi, da zdravje vpliva prav tako pa tudi, da zdravje vpliva na različne vidike opravljanja delana različne vidike opravljanja dela

• ... se redkeje odpravijo na ... se redkeje odpravijo na menedžerski zdravstveni pregled menedžerski zdravstveni pregled

Direktorice …Direktorice …

• … … so bolj pogosto odgovorile, da so bolj pogosto odgovorile, da so pri njih že izvajali programe PZDso pri njih že izvajali programe PZD

• … … in direktorji se ne razlikujejo in direktorji se ne razlikujejo glede pripravljenosti na izvajanje glede pripravljenosti na izvajanje PZDPZD

• … … bi se bolj pogosto osebno bi se bolj pogosto osebno udeležile programov PZDudeležile programov PZD

• … … izvajanje bi podprle (čas, izvajanje bi podprle (čas, prostor, tehnika, strokovnjaki)prostor, tehnika, strokovnjaki)

POIMENOVANJE POIMENOVANJE POJAVAPOJAVA

• V različnih kulturah različna poimenovanja • Najpogostejša izraza: “workplace

bullying”, “mobbing”• V Sloveniji: “mobbing” ali “mobing”,

“psihično nasilje na delovnem mestu”, “šikaniranje

• Predlog: “trpinčenje na delovnem mestu”

DEFINICIJA POJAVADEFINICIJA POJAVATDM je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, neetično in žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, usmerjeno proti drugi osebi ali več osebam, ki povzroča socialno izključevanje in ogroža psihično, fizično in socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje in žaljenje dostojanstva pri delu. Posamični primeri negativnega vedenja, kot ga opisuje definicija, lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med trpinčenje na delovnem mestu.

RAZŠIRJENOST - RAZŠIRJENOST - TUJINATUJINA

• od 1 do 4% – žrtve resnih dejanj TDM (5% - raziskava Eurofounda)

• od 8 do 10% – žrtve občasno • od 10 do 20% – negativna socialna

vedenja• pogosteje v javnem sektorju, večje

organizacije• na vseh organizacijskih ravneh• več povzročiteljev – nasilje dlje

traja

RAZŠIRJENOST – RAZŠIRJENOST – SLOVENIJASLOVENIJA

• V zadnjih 6 mesecih:10,4%, 1,5%

pogosto• V zadnjih 5 letih:

19,4%• Delež prič: 18,8%• Zasebni vs. javni sektor:

48,1% vs. 49,9%

STATUS ŽRTVESTATUS ŽRTVE

67

24

9

višji menedžment srednji menedžment delavci

STATUS POVZROČITELJASTATUS POVZROČITELJA

81

33

14,9

17,2

nadrejeni sodelavci podrejeni stranke

1,3

1,3

28,2

1,3

1,3

7,7

5,1

3,8

10,3

10,3

6,4

12,8

1,3

9

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo

Rudarstvo

Predelovalna dejavnost

Oskrba z energijo

Gradbeništvo

Trgovina

Gostinstvo in turizem

Promet, sklad., poštne st.

Finančno posredništvo

Javna uprava, obramba...

Izobraževanje

Zdravstvo in socialno varstvo

Dej. pos., delodaj. in strok. združenj

Drugo

Deja

vn

ost

% trpinčenih respondentov

TDM PO TDM PO DEJAVNOSTIHDEJAVNOSTIH

TDM IN ŽENSKETDM IN ŽENSKE

3737,,2% 2% MM6262,,8% 8% ŽŽ

• Zaznana izpostavljenost TDM podobna, ponekod ugotavljajo nekoliko večjo ranljivost žensk

• Kdo trpinči koga:– moške pogosteje moški – ženske pa ženske in moški

RAZLIKE IN PODOBNOSTI RAZLIKE IN PODOBNOSTI (1)(1)

RAZLOG: spolna segregacija v delovnih okoljih?

PONAVLJANJE VZORCEV?PONAVLJANJE VZORCEV?Ameriška študija med MS:

– narašča trpinčenje novozaposlenih MS velika fluktuacija, pomanjkanje MS

– povzročiteljice pogosto izkušene MS

– izkušene MS žrtve v začetku kariere

– dejanja trpinčenja: poniževanje, kaznovanje, pretiran nadzor, izključitev

RAZLIKE IN PODOBNOSTI RAZLIKE IN PODOBNOSTI (2)(2)

• Posledice drugačne: – zdravstvene posledice težje pri

ženskah– pri ženskah pogostejše diagnoze:

somatske težave, mišično-kostne bolezni, depresija

• Različna negativna dejanja– ženske: socialna manipulacija– moški: racionalna prikrita agresija

POSLEDICE – za žrtevPOSLEDICE – za žrtev• Zdravstvene posledice: anksiozne motnje,

depresija, agresivnost, razdražljivost, nespečnost, apatičnost, slaba koncentracija, sociofobija, negotovost, visok krvni tlak, glavobol, bolečine v trebuhu, sklepih in mišicah, srčno-žilne bolezni, motnje hranjenja, posttravmatski stresni sindrom…

• Pretrgane socialne mreže (odtujitev, zapiranje vase)

• Ekonomska ogroženost žrtve in njene družine (pogoste bol. odsotnosti, odpoved pogodbe o zaposlitvi, menjava službe…)

POSLEDICE – za podjetjePOSLEDICE – za podjetje

• Slabša učinkovitost pri delu • pogoste bolniške odsotnosti• slabi delovni odnosi • povečana fluktuacija • usposabljanje novih

delavcev • negativen ugled v javnosti…

IZGUBLJA TUDI DRUŽBA V CELOTI!

HVALA ZA POZORNOSTHVALA ZA POZORNOST