Upload
mamapanduri
View
221
Download
12
Embed Size (px)
Citation preview
GRŠKA ANTIKA II
Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015
Klasično obdobje
Periodizacija grške umetnosti
• Geometrično obdobje (1100–750 pr. n. št.)
• Arhaično obdobje (750–479 pr. n. št.)
• Klasično obdobje (479–323 pr. n. št.)
• Helenistično obdobje (323–31 pr. n. št.)
KLASIČNO OBDOBJE(479–323 pr. n. št.)
• obdobje zazanamujejo vojne s Perzijci (490 - 479 pr. n. št.)• prvič v grški zgodovini sklenjeno vojaško zavezniško, ki je povezovalo vse grške
polise proti Perzijcem – helenska zveza• nato ustanovljena Atiško-delska pomorska zveza, ki naj bi branila Grčijo pred
nadaljnjimi napadi (vodilno vlogo prevzamejo Atene - tudi v umetnosti)• Atene: Periklejeva doba (461 - 429 pr. n. št.) - vrh grške klasične umetnosti
(zlata doba)• sledijo spori med Grki - peloponeške vojne (431 - 404 pr. n. št.), zaton zlate
dobe, začetek obdobja propada• čas, ko se ljudje v grških mestih začnejo spraševati o pomenu starih tradicij in
dvomiti v legende o bogovih - pozornost se usmeri k naravi stvari
Splošno
Umetnost
• prehod iz arhaične v klasično dobo od začetka do sredine 5. stol. pr. n. št. pomeni pridobivanje na zrelosti, spretnosti in samozavesti
• okrog 450 pr. n. št. se začne pravo klasično obdobje, v katerem kasnejši rodovi vidijo veliko klasično kulturo
• umetnost je tehnično izpopolnjena, a zadržana v čustvih (izogiba se skrajnosti - prikazu jeze ali veselja, mladosti ali starosti...)
• vsak del postane del celote – usklajenost in razmerje med posameznimi sestavinami
• prizadevanje za idealno, popolno obliko – klasični ideal lepote
• Atene postanejo veliko umetnostno središče
Slikarstvo
Atiški sovji skifos z Mosta na Soči, višina 8,7 cm, sredina 5. stol. pr. n. št., Tolminski muzej
Lekitos z belo osnovo, Smrt in Spanec nosita bojevnika
k počitku, višina 49 cm,
pripisan slikarju Tanatosu, ok. 435-425 pr. n. št.,
The British Museum, London
Grob potapljača, okrog 480 pr. n. št., Museo Archeologico Nazionale di Paestum
Kiparstvo
• zgodnja klasika se imenuje tudi strogi stil (med 480 in 450 pr. n. št.)
• kipi na obrazih izražajo popolni mir, ni realizma (slabosti, bolečine…)
• prevladujejo podobe slavnih posameznikov in bogov
• večja razgibanost, nakazovanje gibanja, dinamična drža - pojavi se KONTRAPOST
• priljubljene naravne drže, gibanje in povezava med osebami; popolna telesa in slikovito nagubana oblačila
• izredno priljubljen material za kipe je bron, marmor se uporablja predvsem za stavbno plastiko
• znani klasični grški kiparji:
- 5. stol. pr. n. št.: Poliklet, Fidija, Miron
- 4. stol. pr. n. št.: Praksitel, Lizip, Skopas
Efeb z Akropole (Kritiosov deček), 490 – 480 pr. n. št., Muzej na Akropoli, Atene
AVRIGA, 478 ali 474
Auriga (Voznik) iz Delfov, 474 pr. n. št., Muzej Delfi
Zeus ali Pozejdon z rta Artemision, ok. 460-450 pr. n. št.,
National Archaeological Museum,Atene
Kipa iz morja pri mestu Riace (Bronzi di Riace), ok. 460-450 pr. n. št., Museo Nazionale della Magna Grecia, Reggio Calabria
Miron
Diskobolos (metalec diska), ok. 450 pr. n. št.,
rimska marmorna kopija po bronastem originalu,Palazzo Massimo alle Terme, Rim
Poliklet
Doriforos (Kopjenosec),ok. 450-440 pr. n. št.,rimska marmorna kopija po bronastem originalu,Museo Archeologico Nazionale di Napoli
Fidija
Atena Partenos, rekonstrukcija, krizelefantinska tehnika,
ok. 438 pr. n. št.
Fidija
Olimpijski Zeus, krizelefantinska tehnika, rekonstrukcija,
ok. 430 pr. n. št.
Praksiteles
Knidska Afrodita,ok. 350-340 pr. n. št.,
rimska marmorna kopija, Glyptothek, München
Arhitektura in stavbna plastika
zatrep / čelo
akroterij
triglifarhitrav
abakus
ehinusvrat
metopa
steblo
Stilobat – podnožje stebra
Stereobat –Podnožje stebrišča
voluta
abakusKapitel
baza
steber
žlebiči
friz
VolutaRozetaAkant
Arhitrav / preklada
žleb
greben
DORSKI RED JONSKI RED KORINTSKI RED
venec
friz
Kapitel
Zobni friz
Ogredje
Olimpija
Olimpija
Olimpija
Zevsov tempelj, ok. 472-456 pr. n. št., Arhitekt Libon iz Elide, Olimpija
Rekonstrukcija
Zevsov tempelj, Olimpija- okras na timpanonih, mojster Pajonij,
ok. 460 pr. n. št.- okras na metopah v portiku, mojster iz
Olimpije, ok. 460 pr. n. št.
Vzhodni timpanon, Archaeological Museum, Olimpija
Zahodni timpanon, Archaeological Museum, Olimpija
ZGORAJ (Z stran): Heraklej ubije nemejskega levaHeraklej se bojuje z lernajsko hidroHeraklej prinese stimfalske ptice v AteneHeraklej ujame kretskega bikaHeraklej ukroti kerinejsko košutoHeraklej ubije kraljico Amazonk
SPODAJ (V stran):Heraklej z erimantskim merjascemHeraklej in ena od Diomedovih kobilHeraklej ubije GerionaHeraklej in zlata jabolka HesperidHeraklej in KerberHeraklej čisti Avgijeve hleve
Zevsov tempelj, metope, Archaeological Museum, Olimpija, in Musée du Louvre, Pariz
Heraklej in zlata jabolka Hesperid
Atene
Akropola, Atene
Periklej, rimska kopija Kresilasovega kipa, ok. 429 pr. n. št.,
British Museum, London
Akropola, maketa
Akropola, Atene
Propileje, ok. 437-432 pr. n. št.
Propileje, rekonstrukcija
Propileje
Partenon, arhitekta Iktin in Kalikrat, ok. 447-438 pr. n. št.
Partenon
Friz
Partenon, kiparski okras:- na obeh trikotnih timpanonih so prizori z zgodbo Atene, - metope, ki se v frizu izmenjujejo s triglifi,- friz, ki poteka po zunanji strani naosa pod stropomMetope
Timpanon
Partenon, ostanek kiparskega okrasa in situ
Vzhodni timpanon, ok. 447-432 pr. n. št.British Museum, London
rekonstrukcija
Zahodni timpanon, ok. 447-432 pr. n. št.British Museum, London
Metope, ok. 446-442 pr. n. št.
Južne metope:KENTAVROMAHIJA
nahajališče: Acropolis Museum, Atene, in British Museum, London
Metope s partenona, New Acropolis Museum, Atene
Lawrence Alma-Tadema, Fidija razkazuje partenonski friz prijateljem, 1868
Partenonski friz, British Museum, London
Partenonski friz, ok. 442–438 pr. n. št.
Panatenajska procesija
VZHODNI FRIZ - deklice - junaki - bogovi - peplos - bogovi - junaki - deklice
Peplos
VZHODNI FRIZ
VZHODNI FRIZ
ZAHODNI FRIZ - konjeniki
JUŽNI FRIZ, vzhodni del – žrtvene živali
SEVERNI FRIZ: vzhodni del – nosači, žrtvene živali
Tempelj Atene Nike, ok. 421–415 pr. n. št.
Tempelj Atene Nike, okras na balustradi, ok. 410 pr. n. št.
Erehtejon, ok. 421-405 pr. n. št.
Erehtejon
Agora, Atene
StoaOdeon
Bulevterij
Odeon
Stoa
Bulevterij
Shema grškega gledališča
TEATRON
ORKESTRA
SKENE
Gledališče v Epidavru, ok. 330-320 pr. n. št.
Urbanizem
mesto MILET, arhitekt Hipodam, 470 pr. n. št.
mesto PRIENA, 350 pr. n. št.