NEPROFITNA ORGANIZACIJA ZA USTVARJALNOST IN DRU!BENI RAZVOJ

poslano v !ivljenje: avgust 2012uredila in napisala: Izidor !as, Maks Kraljumetni"ko vodenje, oblikovanje, ilustracije: Primo" Kranjc Novak

Kje nas najdete?E dobre.novice@ve-za.orgW www.ve-za.org F facebook/veza.orgT @VEZA0802B ve-za.tumblr.com

***PRIPORO#ILO: Podelite VE-ZA novice s svojimi bli!njimi in daljnimi. Po"ljite jim povezavo na elektronsko izdajo ali dobre novice natisnite in jih kot tiskan izvod podajte svojim ljubljenim v roke. Dobro je tudi, da kak"en natisnjen izvod podtaknete v sosedov nabiralnik. Morda ga v trafiki skrivoma zdrsnete v kak"no revijo ali $asopis. Naj se ve, da smo na ve-zi.

!t.2dobre novice za aktivno skupnost

Ali tudi vas absolutne trditve obezrazumljajo? Ali tudi vi dobite popizditis in vam dvigne pokrov, ko vam nekdo zatrjuje, da je to, kar je, najbolj"e kar je lahko? Aghrrrrrrrrrr ... Morda, seveda. Morda je to, kar imamo, res najve$ in najbolj"e ... Ampak - kaj pa $e ...

Kaj $e bi en dan v letu vsak od nas razmi"ljal, kaj vse bi lahko bilo ... ? Kaj !e bi kolektivno razmi"ljali, kaj vse je mogo!e, ko je vse mogo!e? Kaj $e bi za trenutek nehali jamrati, $e bi za trenutek to splo"no vdanost v usodo spreobrnili v ustvarjalno razmi"ljanje in iskanje re"itev? Kaj $e bi

U-VODNIK

OD-POR

Tako kot je, je najbolj#e kar je lahko ... Ni bolj#ega. Ni bolj#ega sistema kot je ta v katerem "ivimo. To je najbolj#i sistem s katerim se lahko re#uje svetovna rev#$ina ... Doslej v zgodovini #e ni bilo tako fenomenalnega sistema kot je dana#nja oblika kapitalizma. Ste vedeli to? Ta sistem je nabolj#e, kar obstaja ...

USTVARJALCI VSEH OBLIK, ZDRU%IMO SE!

nehali zreti v tisto, $esar ni in za$eli zreti v tisto, kar bi lahko bilo? Kaj $e bi nehali spra"evati druge in $akati na odgovore, ampak raj"i sami spro!ali vpra"anja v drugih in navdihovali k odkrivanju odgovorov? Kaj $e bi na"e misli prenehale lebdeti v dolgo$asju med prav in narobe, levo in desno, za in proti? Kaj $e bi raj"i zaprli to knjigo prito!b in odprli knjigo predlogov? Kaj $e bi zaboga prenehali misliti, da se ni$esar ne da narediti in da tako kot je, pa$ je? Kaj $e bi kon$no nehali pljuvati po teh pogoltnih prascih, ki so zafurali dr!avo in to svojo ogor$enost nad trenutnim stanjem in dogajanjem pretvorili v ustvarjanja ne$esa novega, druga$nega? Kaj $e bi za$eli verjeti v to, da denar ni sveta vladar, ampak zgolj komunikacijsko sredstvo, ki nam omogo$a izmenjavo dobrin? Kaj !e bi vsak od nas prevzel odgovornost za kolektivno meglo, v kateri smo se zna"li? Kaj $e bi kazanje s prstom, "u"ljanje za hrbtom, $akanje drugih, cinizem, prito!evanje, udrihanje po medijih in novinarjih pretvorili v sodelovanje, iskanje re"itev ali pa zgolj in samo v ti"ino? Kaj $e bi se nehali zgra!ati nad vladajo$imi

pajaci in razpihovati njihovih nebuloz in kriminalnih dejanj?

Lahko je sedeti na kav$u in zahtevati od drugih, da na mizo prinesejo re"itve. Najla!je je glasno te$nariti, dvomiti, ru"iti. Z lahkoto se je prerekati za gostilni"ko mizo in trditi, da bolj"ega kot je to - ni. #eravno vemo, da je vse to v riti. Ti"ina. To bi morali zaigrati na dr#avni proslavi. Tisto lepo Ti"ino. Kajti dr!ava, o kateri smo sanjali, v katero smo verjeli in za katero so nekateri dali !ivljenja, je mimo. Prav zares itak ni nikoli obstajala. Dr!ava se je za$ela zdaj, ko se vsak na cesti spra"uje, kam je "la ta dr!ava. Ni je bilo. &ele zdaj smo jo dojeli. Dr!avo. In pred nami je prilo!nost, da jo so-ustvarjamo. Ja, ustvarjalni razred !e to po$ne. Kajti dr#ava - smo ljudje. Zato ustvarjalci, vseh oblik, zdru#imo se!

P.S.:Priklju$ite se ustvarjalnemu razredu, po"ljite mejl na skupaj@ve-za.org in sodelujte v "irjenju ustvarjalnih vrednot, zgodb in idej. Postanite na" ambasador na vezi in navdihujte skupaj z nami!

Z nami si lahko

ustvarite 

dom

UGODNI 

STANOVANJSKI  KREDITI

POSTAVITE SE V VRSTO

PRIDITE

K NAM

FunkcionalnostiProizvodnja otrokProizvodnja znanjaKonfliktna resolucijaDiplomacijaEmocionalno deloTerapevtsko deloProizvodnja in predelava hraneUpravljanje in vodenje prora!una

+Brezpla!ni dodatkiVzdr"evanje domaMajhna poraba hraneVzgoja otrok & nega ostarelihOdgovornost do ljudi in okolja

NAJNOVEJSI MODELUstvarjena iz trpe!nih materialov,

programirana za va"e

zadovoljstvo

CE-LU-LOITSME-TI

Draga Ve-za,

Rada bi se ti zahvalila za rubriko Smeti, ki je prekinila dolgo tradicijo brezglasnosti smeti in na# glas ponesla do ljudi. %e posebej pa sem hvale"na, da mi je spremenila "ivljenje.

Pred tem sem bila namre$ samo navadna fla#a #nopca, ki je naslednji dan po "uru prazna kon$ala pod kav$em. Tam sem se pozabljena in osamljena pra#ila nadaljnjih 14 dni, dokler se moji lastniki niso odlo$ili posesati tal. Moja tako reko$ zape$atena usoda me je vodila do sorojakinj in prijateljev kozarcev za vlaganje, pripravljena sem bila na svoje poslednje potovanje med steklene odpadke... Bilo me je strah. Kajti sli#ala sem "e veliko govoric, da je potovanje bole$e in ga #tevilne steklenice nikoli ne pre"ivijo, posebej tak#nele vitke, kot sem sama.

Vendar pa me je tik pred zdajci re#ila zadnja #tevilka Ve-ze, ki se je podtaknjena v brezpla$no prilogo zna#la v na#em stanovanju. Kmalu zatem, ko so jo

moji lastniki prebrali, sem se s svojimi prijateljicami zvrstila na mizi, med barvami za steklo, lepilom in volno. Ni minilo dolgo, ko smo vse steklenice in kozarci dobili novo preobleko in namen. Lagala bi, $e bi rekla, da nisem bila dale$ najlep#a vaza med vsemi.

Tako ozalj#ana s poletnimi barvami in ro"nimi vzorci sem bila kmalu sredi#$e pozornosti na bol#jaku soseske. %e preden sem se dobro zavedla, kje sem, "e me je izmed mno"ice vsekrasnih predmetov izbrala mlada dru"ina in me vzela k sebi domov. Sedaj sem vedno v sredi#$u pozornosti in ob$udovanja, kar je pove$alo povpra#evanje po ro$no izdelanih vazah. Moji prej#nji lastniki so s prodajo precej dobro zaslu"ili in se odlo$ili, da bodo novo "ivljenje podarili #e ve$ podkav$ivalajo$imse steklenicam in pozabljenim kozarcem.

Zato hvala ti Ve-za v imenu vseh smeti,tvoja Va-za iz 7. soseske

PISMA BRALCEV

PRAV-LICE

Metka se je rada potepala. Radovednost jo je gnala in v tem duhu je tudi tokrat zavrtela pedala. Hop na bicikl, "e Jankotu pomaha in !e ji veter zaveje skozi lase. #as te$e po svoje, ustavi se, pomalica doma$e medene hru"ke in obraz nastavi mehkim son$nim !arkom. Po po$itku jo strumno mahne naprej in kmalu se znajde pred gradom. Ob njem se visoko v oblake dviga osamljen stolp. Pred njim se gnete gru$a vitezov, ki se glasno prereka.

„To ne bo delovalo. Previsoko je,“ je vztrajal vitez v sivem oklepu.„Kaj pa, $e poskusimo potegniti s konjem?“ je predlagal drugi.„Nikar ne norita. Bi rada princeso re"ila ali ubila?“ ju je takoj ustavi tretji.

Metka je radovedno vlekla na u"esa, se nazadnje opogumila ter vpra"ala:„Kaj pa princeska po$ne v stolpu?“Dru"$ina vitezov v ble"$e$ih oklepih je sprva presene$eno pogledala od kod prihaja glas, nato pa "e bolj presene$eno ugotovila, da ga je izustila majhna deklica, ki je do takrat nih$e ni opazil.

„Star"a sta jo skrila pred zlobno $arovnico,“ je nazadnje odgovoril eden izmed njih.„Pa ni nikjer skrivnega vhoda ali rezervnega klju$a?“Vitezi so se najprej spogledali, nato prasnili v krohot ter se nazadnje vrnili k svojim na$rtom re"evanja princeske.

„Kaj pa, $e poskusimo koga izmed nas katapultirati v stolp?“ „Morda bi delovalo. Kdo gre prvi?“

Medtem ko so vitezi $akajo$ na pogumnega junaka zrli v tla in se ozirali naokoli, si je Metka ogledala stolp. Pretaknila je vse kamne v bli!ini in potrkala po opekah na zidu. Klju$a sicer ni na"la, je pa za nekaj premi$nimi opekami odkrila skrivni vhod v stolp, ravno dovolj "irok, da se splazi skozenj.

Dolgo $asa je Metka hodila po stopnicah preden je kon$no prispela na vrh ter potrkala na vrata. Kmalu je pred seboj uzrla presene$en princeskin obraz.

„Kaj pa ti tukaj?“ je princesa vpra"ala Metko.„Kaj pa ti tukaj?“ je Metka vpra"ala princesko. „&tudiram,“ ji je odgovorila princesa.„Kako? A te niso skrili pred zlobno $arovnico?“ jo je zmedeno pogledala Metka.Princesa se je na glas in od srca nasmejala: „#esa vse si ljudje ne izmislijo.“

Razlo!ila ji je, da se je v stolp zaprla, da bi kon$no imela mir pred vitezi, ki so jo prihajali snubit in bi lahko nemoteno brala knjige.„Kar naprej so prihajali. In nih$e od njih mi ni hotel verjeti, da se no$em poro$iti. Mislili so, da $akam pravega in vsak zase je bil prepri$an, da je ravno on ta pravi,“ je pojasnila Metki.

Tako je princesa o$eta zaprosila, da zgradi stolp, dovolj prostoren za vse knjige ter dovolj visok, da nih$e ne bo mogel noter. Povedala je tudi, da redno obiskuje star"a v gradu in takrat z okna stolpa obesi dolgo

METKINA POPOTOVANJA: PRINCESKIN STOLP

zlato kito, ki zamoti morebitne snubce.

„Tukaj !ivim !e vrsto let. &e nekaj knjig bi rada prebrala, potem pa se odpravim v svet,“ je dodala princesa.

„Ampak... Kaj pa vsi tisti vitezi spodaj?“ jo je vpra"ala Metka„O$itno !e nimajo kaj pametnej"ega po$eti,“ je sklenila princesa.

„Kaj pa je pravzaprav tebe prineslo sem?“ jo je "e zanimalo.

Metka ji je povedala o svoji radovednosti, se nato poslovila od prijazne princese, stekla po stopnicah in "ele ko je pri"la ven iz stolpa ugotovila, da je !e no$. Pri!gala je lu$, se na glas zasmejala iz navdu"enja nad novim spoznanjem o princeskinem !ivljenju in urno sko$ila na kolo ...

VSAK-DAN

DR%AVA, TO NISEM VE# JAZ!Pred nekaj dnevi mi je bila zaupana naloga pisanja $lanka o odnosu med dr"avo in mladimi. Do tega trenutka sem razmi#ljal o tem, $e sem prava oseba za pisanje, saj se "e ve$ let ne po$utim prav ni$ mladega. Ko sem na nek na$in obra$unal s svojimi starostnimi kompleksi, je pri#lo na vrsto iskanje ideje; o $em pisati? Pa sem se odlo$il, da napi#em bolj kriti$en spis, neke vrste opomin, kako ma$ehovsko se na#a dr"ava obna#a do mladih ljudi. Zadnja leta s(m)o mladi vse pogosteje prepu#$eni samemu sebi, umazani ulici in kruti resni$nosti, ki nas sku#a naglo pogoltniti. O tej nevarnosti bom tudi spregovoril v pri$ujo$em $lanku.

Zadnja leta je svet zaznamovala velika go-spodarska, finana$na in ekonomska kriza, ki je "e dodatno poglobila problemati$en polo!aj mladih v dana"nji dru!bi. Kaj se je spremenilo v na"i dr!avi? No, prakti$no vse. Umazana kapitalisti$na miselnost, da je treba za dobi$ek iti tudi $ez trupla, se je zgolj okrepila. Politi$ni veljaki so se za$eli "e intenzivneje ukvarjati sami s seboj in nezadovoljnemu ljudstvu servirali »igre« v obliki afer, "kandalov in ideolo"kih obra-$unavanj. Mediji so se spremenili v vdane slu!abnike kampanje strahu, ki na prefi-njen na$in stra"i $loveka in ga sku"a dr!ati pri tleh. &trlenje iz povpre$ja in inovativ-nost sta za$eli ozna$evati nekaj obcesnega, neprimernega ali $uda"kega. Narejena nevednost, la!i, manipulacije in hlap$e-vanje so postale vrline na"ega naroda. In kje v vsej tej zme"njavi pridemo na vrsto predstavniki mlade generacije? No, povsod in obenem tudi nikjer.

%alostno dejstvo je, da je na"a mlada generacija izgubila kompas v !ivljenju, kar pa je tudi v interesu dr!ave oziroma tistih, ki jo vodijo. Nekateri so !e zdavnaj zavozili svoja !ivljenja in svojo prihodnost pustili na gostilni"kih "ankih in klopcah v parkih, kjer namesto trave rastejo narkomanske igle. Redki smo se temu peklu uspeli izogniti, a to ne pomeni, da smo na bolj"em. Mladi intelektualci, ki smo bili vzgojeni v duhu pravi$nosti in pokon$ne dr!e, predstavlja-mo nevarnost sistemu, saj je nad nami te!-je izvajati manipulacije in nam polniti glave z la!mi. %al pa dr!i, da se med intelektualci najde ogromno oportunistov, ki prodajo svoja znanja in na$ela za prvega, ki jim po-maha z bankovci pred o$mi. Potem pa smo tu "e drugi. Tisti, ki ne znamo poljubljati roke gospodarjem lutk. Tisti, ki govorimo resnico in si priznamo lastne napake. Tisti, katere dr!ava no$e za dr!avljane. Tisti, ki se moramo nau$iti sprejemati hude udarce

zafrustrirane stare garniture, ki $uti, da ji predstavljamo (pre)hudo konkurenco. Tisti, ki bi radi presegli vse ideolo"ke spore in prastare konflikte, ki v bistvu nikogar ve$ ne zanimajo. Nekateri pravijo, da smo se rodili v napa$nem stoletju in sedaj vas vpra"am: »Je bilo v kak"nem stoletju sploh kaj druga$e?« Poznamo zgodbe mnogih mladih intelektualcev, ki so bili v $asu svo-jega !ivljenja silno zani$evani in poni!ani, njihov talent pa je pri"el do izraza "ele, ko so !e ve$ desetletij le!ali pod "esto ru"o. Nas torej $aka podobna usoda? Smo torej obsojeni na !ivljenje, polno obto!evanj in porazov, "ele po smrti pa bo mogo$e kdo pomislil, da smo imeli prav?

Moj odgovor je: NE! Mogo$e sem naiven, vendar rekel sem si, da ne bom popustil pritiskom ljudi, ki mi !elijo "kodovati in vsi-ljevati svoja mnenja. Vem, da mi bo to bolj "kodilo kot koristilo, pa vendar se bo na dolgi rok izkazalo, da sem krenil po pravi poti. Ne, nisem Che Guevara. Ne, ne pozi-vam k revoluciji, ki sestoji iz razgrajanja po ulicah in razbijanja izlo!benih oken. $e se dr#im nadrealisti!nega na!ela; potrebna je revolucija duha. Nehajmo !e trmoglaviti pri $rno-belem razumevanju sveta in obso-jati vsakogar, ki je druga$nega mnenja kot ve$ina. Prerastimo ideolo"ke spore, ki so namenjeni samo preusmerjanju pozornosti od realnih problemov. Ne bojmo se mladih umov, ki sku"ajo zgolj pomagati svetu. Ne prepu"$ajmo se mentalnemu sadizmu, ki je v Sloveniji prisoten na vsakem koraku. Zavedam se, da ne govorim ni$ novega, saj nas !e od za$etka $love"tva sku"ajo nekateri redki posamezniki prepri$ati, da moramo misliti s svojo glavo. %alostno pa je, da se nas po vseh teh stoletjih bojev in polemik "e vedno ni prijela ideja duhovne revolucije. Saj vem, saj vem... duhovnost... le kdo jo danes potrebuje? Vid %teh

350 10 30 50 70 90 110 130 150 170 190 2

10

230

2

50

270

2

90

310

330

SOLIDARNOST VZPO

DB

UD

A JASNOST

Z

AU

PAN

JE

S

Z

SV JV

JZ

TA-BU

SOLISTOLOGIJA JE VEDA, KI SE UKVARJA S SAMSKIM %IVLJENJEMZa solistologijo najbr" #e niste sli#ali. Ni$ hudega, tudi mi ne. Zato smo si jo izmislili. Ukvarja se s podro$jem, o katerem se zelo malo govori. %e manj pi#e. Zato je jasno le zelo odprtim $utom, da svet danes solistologijo preprosto potrebuje. Potrebujemo vedo, ki se bo znanstveno ukvarjala s samkostjo in samskim "ivljenjem. Torej, $e ste samski in ste radi samski in radi "ivite sami - z vami ni prav ni$ narobe. To dokazuje tudi solistologija, s tem $lankom uradno ustanovljena veda.

GLO-BUS

Danes je ve$ kot 50% odraslih Ameri$anov samskih. Ljudje, ki !ivijo sami v zdru!eno-dr!avoameri"kem statisti$nem merskem sistemu zaobjemajo 28%. In v katerih de!elah je dele! gospodinjstev, v katerih !ivi zgolj ena oseba, najve$ji? &vedska, Norve"ka, Danska in Finska. Kjer se odstotek gospodinjstev z zgolj eno osebo povzpne kar do 45. Si misli-te? Na podlagi skandinavskih rezultatov zato solistolo"ko trdimo, da imajo najbolj razvi-te de!ele, tiste z najbolj razvitim socialnim sistemom, tiste z vodilno mero ustvarjalnosti, tiste najbolj uspe"ne, tiste z visoko kakovostjo !ivljenja - najve$ji dele! samo!ive$ih ljudi. Iz tega v nadaljevanju sklepamo, da je velik dele! samo!ive$ih ljudi pokazatelj dobro situiranih dr!av.

Bi radi pomagali blagostanju ljudi v na"i dr!a-vi? Za$nite peticijo v podporo prepoznavnosti, uveljavitvi in subvencioniranju samskih ljudi. Ve$ kot bo samskih ljudi, bolj se bo Slovenija "ibila od blaginje. Solistolo"ko dokazano.

Vir navdiha

To je

ogl

asno

spo

ro$i

lo. O

blik

oval

i sm

o ga

kot

ene

ga o

d tr

eh p

redl

ogov

za

Mla

dini

n pr

ogla

s m

esec

a ju

nija

.

Uradni list Republike Slovenije št. 435 / 17. 4. 2012  /  Stran 2129

U K A Z

o razglasitvi Zakona o osebni odgovornosti 

!"#"$%"&'"()*#)$+,+-#*.(/0)1/2+#/)+)3&"4*)(ZMsrC­2J)

Razglašam  Zakona  o  osebni  odgovornosti !"#"$%"&'"()*#)$+,+-#*.(/0)1/2+#/)+)3&"4*)5163&789:;<)2*)=/) '")3,&"'"-)>&%/(#*)?@+&)A",B@-*2")C-+("8 nije na seji dne 17. aprila 2012.

D.E)FFG8F98GH9FI98GLjubljana, dne 25. aprila 2012

dr. Danilo Türk l.r.

Z A K O N  

+)+3"5#*)+$6+(+&#+3.*)!"#"$%"&'"()*#)$+,+-#*.(/0)7/2+#/)+)3&"4*)8193&:;<=>

IE)4-"#J)1/2+#B)+)+3"@#*)+$=+(+&#+3.*)!"#"$%"&'"()

5K&/$#*)-*3.)AC<)L.E)IGHII)M)B&/$#+)),&"4*L4"#+)@"3"8 $*-+) *#) 9NHI9;) 3") () ,&("!) +$3./(2B) OIE) 4-"#/) ()vnapovednem  stavku  število  »40«  nadomesti  s L."(*-+!)PIFFQ<).&".'*)*#)4".&.*)3./("2),/)3")4&././E

>+$/)3")#+()3"$!*)+$3./("2<)2*)3")=-/3*R(P5S;)1#*%/#'")!+%#+3.*)=+3,+$/&32"=/)!/#*,B-*&/#'/),+)."!)4-"#B)3")$+,+-#'B'")?)?(*L/#'"!)3,-+L#"=/)2(+8T*"#./)3&"4"),+)OOE/)4-"#B)."=/)?/2+#/EQE

9E)4-"#J) ,&("!)+$3./(2B) OOE/) 4-"#/) 3") L."(*-+) PGFQ)

nadomesti s številom »40«.V  tretjem  odstavku  se  besedilo  »za  nastalo 

L2+$+)#")+$=+(/&'/)?)+3"@#*!),&"!+%"#'"!Q)#/8domesti z besedilom »za nastalo škodo odgovarja z +3"@#*!),&"!+%"#'"!QE

GE)4-"#J) ,&("!)+$3./(2B) SGE/) 4-"#/) 3") L."(*-+) PGFQ)

nadomesti s številom »40«.

NE)4-"#J),&("!)+$3./(2B)IUNE)4-"#/)3")()#/,+("$#"!)

stavku  besedilo  »svobodno  upravljanje  po  lastni vesti« dopolni z besedilom »s skrbjo za enakomerno $"-*."()$+@*42/)!"$)$"-/(32*)*#)(+$3.("#*)2/$"&QE

VAWXY>ZW)[Z)\YZ]Z )̂>Y_Y]`^

UE)4-"#>+-+4@") OIE) *#) OSE) 4-"#/) 1/2+#/) +) $+0+$#*#*)

5K&/$#*)-*3.))AC<)L.E)IGHII)M)B&/$#+),&"4*L4"#+)@"83"$*-+) *#) 9NHI9a) () #/$/-'#'"!)@"3"$*-BR) 163&789:;)3")()$"-B<)2*)3")#/#/L/)#/)!"&*."()3&"4"),+,B-/T*'")za regijsko olajšavo, uveljavljeno, vendar ne v celoti *?2+&*L4"#+) ,&"$) B("-'/(*.(*'+) ."=/) ?/2+#/<) B,+&/8@-'/'+)$+),+."2/)&+2/)*?)OIE)4-"#/))163&789:E

OE)4-"#1) $#"!) B("-'/(*.(") ."=/) ?/2+#/) ,&"#"0/) ("-8

'/.*)K&"$@/)+)?!/#'L/#*)+$=+(+&#+3.*)!"#"$%"&32*0)2/$&+() 5K&/$#*) -*3.) AC<) L.E) IIFHFS;) () $"-B<) 2*) 3")#/#/L/)#/)*?(/'/#'")OIE)4-"#/)163&789:E<)B,+&/@-'/),/)3")?/),&*!"&")+$-+4/#'/)+),&*0+$#+3.*)*#),-/4/0)delavskega  kadra,  uveljavljeno  pred  uveljavitvijo tega zakona.

SE)4-"#5I;)b/)?/2+#)3")B,+&/@*)%"),&*)+$!"&*)3&"4")?/)

leto 2012.

59;)b/)?/2+#)3")B,+&/@*)%"),&*)*?&/4B#B)-"3.(*T")3&"4")+$)2(/-*.".")%*(-'"#'/)#/),+$-/=*)$"'/#32*0),&*80+$2+()*#)+$0+$2+()?/)-".+)9FI9E

cE)4-"#b/)?/2+#)?/4#")("-'/.*)#/3-"$#'*)$/#),+)+@'/(*)()

K&/$#"!)-*3.B)A",B@-*2")C-+("#*'"E

D.E)NGU8FIHI989H9ULjubljana, dne 17. aprila 2012WV )̂9NO8J[

>&%/(#*)?@+&)A",B@-*2")C-+("#*'"dr. Gregor Virant l.r.

Predsednik

OD-POR

Jan!a: Dilema priklju"itev Nem"iji ali moj odhod je umetna

Radojka Kon!ar & Slovenska mirovna agencijaradojak.koncar@finance.si

Slovenski princ in nem!ka pop-pevka Angela Merkel sta na dana!njem sre"anju v Berlinu ugotovila, da se je treba “dr#ati dogovorjenih kulturno-umetni!kih programov in pravil iz leta 1941 do 45, da bo lahko to obmo"je delovalo v slogi, solidarnosti in razcvetu nove avantgarde”.

Nemška pop­pevka pokon­ !"#$ %&'()*"+,(#-'./(#$ 012#$3"4#*)$ 5#1(#*$ '"$ /*+6#"/('$71'"8$ /$ 71+4)/9+$ "#71+9+(+­*)1"+$(1)6)9+:$('$4)$0)6':$;)­"#&$ ;)"<)$ /9)$ 7+$ 0)")<".'=$+6+=)6)".'=$ 6$ >#1*'"?$ 7+?­0)1'*):$ 0)$ .#$ /9)*'<!#$ ".?"'=$-+1#@'9"'=$ +91+($ 6$ &)6&#­-)".?$ &)$ /1#!+$ 6$ +@-+!.?$?/96)1.)*"'=$ *.?0/9#6$ #")(+A$B1#@)$ .#$ 7+&)@'9'$ ")$ 71)6'*)$'"$ '4"+1'1)9'$ 0+/#2#"#$ 0+4+­6+1#$ 9#1$ /#$ +@#"#-$ &)6#0)­9':$ 0)$ "'=!#$ ")$ /6#9?:$ 1)&#"$4'@)".)$C)6&#-'-+$/6#9D:$"#$6#:$().$0#*)A$E+9$ .#$ 6$ ")0)*.#6)".?$ !?­

9"+$ &)7#*)$ 7+7,7#6():$ /9)$/$ /*+6#"/(+$ 0?<+$ 06+.!'8+$F+7A7A$ 6$ -'/*'=$ .#$ '-#*)$ /*+­6#"/(#4)$71'"8)$;)"<+G$71#­9#2"'$0#*$0)")<".'=$+@!?9#".$")-#"'*)$ /'9?)8'.'$ 7+7,(?*­9?1#$ 6$ H61+7/('$ ?"'.'$ '"$ 6$+@-+!.?$&$@'6<'-$#61+-:$71'$!#-#1$/9)$/#$6$716'$61/9'$/91'­".)*):$ 0)$ /#$ .#$ 91#@)$ I012)9'$0+4+6+1.#"'=$ (?*9?1"+,?-#­9"'<('=$ 71+41)-+6$ '"$ 71)6'*$'&$$*#9)$JKLJ$0+$LM:$0)$@+$*)=­(+$9+$+@-+!.#$0#*+6)*+$6$/*+­4':$ /+*'0)1"+/9'$ '"$ 1)&86#9?$"+6#$)6)"94)10#NA

Merklova: Ukrepi sloven-ske kraljeve dru#ine so veli"astni in plemenitiI>1#&$ ()+/)$ F6$ 7+7,(?*­

9?1'G$ "'$ -+4+!#$ ")!19+6)9'$7+&'9'6"#$ 71'=+0"+/9'A$ C)9+$.#$ &)$ ")/$ 0'*#-)$ )*'$ /#$ 71'­(*.?!'-+$ O#-!'.'$ )*'$ /#$ .)&$+07+6#-$7*#-'<(#-?$")&'6?$?-#9")A$B1#@)$.#$7+&)@'9'$")$/7+<9+6)".#$ 71)6'*:$ 91#@)$ /#$.#$ /71'.)&"'9'$ /$ 9#-:$ 0)$ *)=­(+$&)$(?*9?1+$ 91+<'-+$ 9+*'(+:$(+9$/'$&)2#*'-+:N$.#$4*#0#$9#4)$7+?0)1'*$ ;)"<)A$ C)9+$ .#$ @'*)$P*+6#"'.)$9?0'$-#0$716'-'$01­2)6)-':$('$.#$2#$)71'*)$1)9'%8'­1)*)$7+7,(?*9?1"'$7)(9AQ'*-/('$ %4?1'$ /9)$ 4+6+1'*'$

9?0'$ +$ 1#R+1-"'=$ 71'&)0#6)­".'=$ 6$ 6#/+*.?:$ 71'$ !#-#1$ .#$7+7,7#6()$ '&1)&'*)$ 71#71'!)­".#:$0)$".#"$")/9+7$6$+1@'9'$+@$5)1'.'"#-$6"#@+6&#9.?$"#$@+$+@1#-#"'*$ (1)*.#6#4)$ 71+1)­!?"):$/).$1)&?-#$71+9'(1'&"#$?(1#7#:$('$.'=$P*+6#"'.)$/#0).$/71#.#-)$ '"$ ('$ /+$ I6#*'!)/9"'$'"$ 7*#-#"'9'NA$ S1#71'!)")$ .#:$0)$/#$/*+6#"/()$(1)*.#6)$01?­2'")$&$'&&'6'$7+4?-"+$/7+7)­0)$'"$.'=$@+$71#-)4)*):$!#1)6­"+$&)$8#"+$"+6#$6+."#A

T$Slovenski militantni, a tokrat nagajivo nasmejan princ Janez Jan!a je nem"ki simpati!ni pop-pevki Angeli Merkel pri"epnil, da slovenski parlament v teh dneh po njegovem ukazu sprejema verjetno najpomembnej"o odlo!itev v zadnjih letih (op.p.- gre za t.i. PRIPIS, s katerim se Merklovi podeli slovensko dr#avljanstvo in trajni mandat nastopanja na dr#avnih proslavah).

www.finance.siFINANCE, sreda, 9.maja 2012, Dan zmage

Osnovni interes za sodelovanje pri toplih uli"nih malicah ostajaS+*#4$ 9#4)$ /+$ @'*#$ 0)"#/$

")$ 0"#6"#-$ 1#0?$ 9?0'$ -+­2"+/9'$ &)$ 7+4*+@'9#6$ /+0#*+­6)".)$-#0$P*+6#"'.+$'"$O#-­!'.+$ ")$ 7+01+!.?$ (?*'")1'(#:$<#$7+/#@#.$9+7*'=$?*'!"'=$-)­*'8A$U$ 9#-$ .#$ /'8#1$ ;)"<)$ 2#$6$9+1#($&6#!#1$4+6+1'*$9?0'$&$6+0/96+-$ "#-<('=$ (?='".A$E+9$ .#$7+.)/"'*:$/+$4+6+1'*'$+$?/9)"+6'96'$ *+4'/9'!"#4)$=+*­0'"4)$-#0$P*+6#"'.+$'"$O#-­<(+$(*+@)/)1/(+$&6#&+:$+$()­9#1#-$.#$@'*+$4+6+1)$2#$6$!)/?$6*)0)6'"#$ ;)"<#6#4)$ +!#9)$H06)10):$")9+$7)$/+$9#$)(9'6­"+/9'$&)1)0'$-#".)6#$+@*)/9'$6$ P*+6#"'.'$ &)/9)*#A$ V)*:$ 1#/$2)*A$B?0'$")-$.#$'/(1#"+$2)*A$W$ 9+1#($ /+$ ?4+9+6'*':$ 0)$

I+/"+6"'$ '"9#1#/$ 7+$ (*+@)­/)=N$6$9#.$/-#1'$")$+@#=$/91)­"#=$<#$+@/9).):$6$71'=+0"+/9'$

7)$@+$ 91#@)$ <#$?4+9+6'9':$ )*'$/+$/#$1#8#79?1#$(*+@)/$6$9#-$!)/?$().$/71#-#"'*#$'"$9#-?$71'-#1"+$ 71'*)4+0'9'$ 0+0)9­(#$+0$&#"R)$0+$()1'.)A$U$7+­01+@"+/9'=$/(1'6"+/9"'$71'"8$&)#"(1)9$"'$ 2#*#*$ 4+6+1'9':$ )$I9#/9+/9#1'1)".#$ /$ 71+.#(9+-$41#$")71#.NA

Po Merklovi !e k LohenbaherjuS+$ !?9#".'=$ &$ 5#1(*+6+$

.#$ '-#*$ ;)"<)$ ")$ 71+41)-?$F"#,G?1)0"#4)$+@'/()$<#$+@.#­-)".#$/$71#0/#0"'(+-$"#-, <(#$ )69+1/(#$ )4#"8'.#$ @?"­0#/9)4)$O'(*)/+-$X+=#"@)­=#1.#-A

!"#$%&'&()&%*'+%,

OD-POR

To je

ogl

asno

spo

ro$i

lo. O

blik

oval

i sm

o ga

kot

ene

ga o

d tr

eh p

redl

ogov

za

Mla

dini

n pr

ogla

s m

esec

a ju

nija

.

To je

ogl

asno

spo

ro$i

lo. O

blik

oval

i sm

o ga

kot

ene

ga o

d tr

eh p

redl

ogov

za

Mla

dini

n pr

ogla

s m

esec

a ju

nija

.

V seriji vseh teh slu!b sem tudi opazil, da se nikjer in nikoli ni razvilo tisto, za kar so me na razgovorih za slu!bo navdu"evali slu!bodajalci - timsko delo. Tega preprosto ni bilo, saj je vseskozi prednja$ila konkure$nostna tekma. #e nismo tekmovali individualno, smo tekmovali timsko. Vodje projektov proti kreativcem, prodaja proti tr!enju, tr!enje proti financerjem, ... in tajnica je vse jebala v glavo, saj je imela klju$ do !etonov za kavo. Brutalna konkurenca je lezla iz pehanja za indeksi uspe"nosti, za delovnimi nagradami, za "efovimi nasmehi, za delovnimi mesti vi"je na lestvici,... konkurenca kar naprej.

A ker sam mnogo bolj kot konkurenco v !ivljenju potrebujem kooperacijo, sem svojo svobodnja"ko pot tako usmeril v sodelanje. Coworking ali sodelanje je nekako tako, kot da bi imel sodelavce, ki si jih izbira" sam. Ali jih pa$ nima", $e nima" potrebe po njih. Prostori za sodelanje (coworking spaces) so bolj podobni prostovoljnemu zdru!evanju ljudi s skupnimi interesi in kot

tak"ni dale$ stran od klasi$nih pisarn, v katerih so ljudje obsojeni na delitev pisalne mize z dolo$eno osebo, ker tako pa$ zahteva sistematizacija delovnih mest. Coworking prostori so po svoje kot kafi$i, v katerih se namesto popivanja - dela. Pa da ne zvenim preve$ $istunsko - lahko se tudi popiva, a dela zraven.

Ker se s svojim delovnim okoljem rad selim sem ter tja, delovne mize ali pisarne nimam najete. Za svoje delo najve$krat uporabljam kafi$e v prostorih za sodelanje. V$asih najamem sejno sobo, $e potrebujem sestanek z ve$jo ekipo. V"e$ mi je zamisel,

VI-ZIJE

Preden sem od#el v svobodnja#ke vode, sem zamenjal nekaj slu"b. Po vsaki menjavi sem z zamikom nekega $asa naredil analizo in strnil vtise pretekle delovne izku#nje. Vedno znova sem ugotavljal, da bolj kot vsi #efi skupaj, so mi v bistvu #li na "ivce sodelavci. Seveda imam iz vsake biv#e slu"be #e danes krasne prijatelje, a z ve$ino biv#ih sodelavcev nimam nikakr#nega stika ve$. Ker so mi #li na jetra.

COWORKING JE ZAVEDANJE SPREMEMB V NA#INU DELA

Slovenia Coworking - osrednje mesto coworkinga v SlovenijiDeskmag - mednarodna spletna revija za coworking Coworking Manifesto - manifest svetovne coworking skupnostiPretresljivo, Slovenci sodelujemo! - podjetni"ki dnevnik, ki na Sedi,5! omeni tudi Ve-zo

da lahko delovno mizo ali pisarno najame" po urni ali dnevni postavki. Super za tiste, ki pisarno potrebujejo morda dvakrat na teden ali po potrebi. Stro"kovno je to zakon, ker ne rabi" imeti fiksnih mese$nih stro"kov za najem pisarne ... Ampak coworking je "e marsikaj drugega kot zgolj prostor za sodelanje. Ja tudi tisti prostor okrog in atmosfera sama. Je nov na$in opravljanja dela, je skupnost, je na$in !ivljenja, je skupek vrednot kot so - "eranje, pomaganje, sodelovanje, mre!enje, spo"tovanje, raziskovanje, vzpodbujanje, odkrivanje ... Je skupen $ik med pavzo, klepet med kosilom, je izmenjavanje mnenj, je vedno kak"en zanimiv sogovornik in je okolje brez konkurence. Coworking je na$in kakr"nega bi morala negovati vsaka pisarna. Prav zato tudi skozi coworking skupnosti nastajajo novi modeli dru!beno-ekonomskega organiziranja, novi poslovni modeli ...

Da kon$am - coworking prostori in dogodki ponujajo prostor zdru!evanja, sre$evanja, spoznavanja, navdihovanja in mre!enja kreativnim profesionalcem na "irokem multidisciplinarnem podro$ju. V Sloveniji lahko te izku"nje pridobite na rednih coworking sre$anjih v Kinu &i"ka, kjer smo na Sedi,5! junija letos tudi predstavili na"o Ve-zo. Za ve$ informacij in poglobljen vpogled v coworking pa priporo$am surfanje na teh linkih:

Namigi gospe SlaviceV $etrtletju, ki prihaja, smo !e skoraj na koncu 2012, pred nami je kon$anje sveta. Zato imam za vas nekaj apokalipti$nih namigov:

Prisluhnite mladim. Tistim med 20. in 30. letom. Vsak dan. Vsak dan vsaj po malo.

naredite turo po lo$evalnem sistemu svojih smeti, saj vam kasneje gostov ne bo treba progla"ati za idiote, ko boste iz kante za embala!e ven vlekli limonine o!emke ali cigaretne ogorke.

delovni dan na mesec pre!ivite na kak"nem izmed coworking dogodkov, ki se ponovno za!enejo septembra. Dobri rezultati tak"nega delovnega dne bodo va"e "efovje navdu"ili do te mere, da vas bo naslednji$ poslalo kar samo. Da le prina"ate sve!ino, multidisciplinarnost, omre!enje in inovativne ideje v firmo. Dodatnih stro"kov ni.

samo za !enske. #e ste mo"ki, lahko sre$anje organizirate, nikakor pa ne smete pri$akovati, da se tega sre$anja soudele!ite. Menda vendar gre za: women only.

uveljavitev in subvencioniranje statusa samskih ljudi: Start a Petition.

komedij kot da so dokumentarci.

VE-ZA TV

konec #t. 2

Na sporedu imamo aktivnega dr"avljana, ki ni Kane in spreminja svet na bolje, imamo coworkerskega Mattija Biskupa, ki sovpada z rubriko VI-ZIJE in imamo vox populi mladih na temo women’s only, ki v kola"u kratkih intervjujev delijo svoje misli o varnih prostorih, namenjenih zgolj "enskam.

Videi so plod lastne produkcije, prijateljske koprodukcije ali pa izposojene produkcije, so v angle"kem jeziku, niso prevedeni in niso podnaslovljeni. Zato vam tudi njihove naslove in kratke opise serviramo kar v angle"$ini. Kokic ne potrebujete. Klik!

Woman’s safe spaceIf you have never heard of woman’s only safe spaces, this young people will tell you the meaning and importance of such spaces.

The story of ChangeWhy citizens (not shoppers) hold the key to a better world.

Desk Wanted & deskmag.comWhat is coworking about, whom is it for, where you can find the closest coworking space, what does statistic say.