časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

Št.4, marec 2011naklada: 30.000 izvodov

www.nevladna.org

Sprejet zakon o socialnem podjetništvu

Država od odvisnikov dvignila roke

» 2 » 3 » 6

V Mariboru se bo čez slabo leto zvrsti-lo kup velikih dogodkov. Prihodnje leto nas čaka Evropska prestolnica kulture (EPK), leta 2013 zimska univerzijada in Evropska prestolnica mladih, na špor-tnem področju bo že letos evropsko prvenstvo v metanju frizbija, leta 2013 je zagotovljeno mladinsko prvenstvo v šahu, morda pa bo mesto gostilo tudi evropsko prvenstvo v košarki. Maribor je svojo prihodnost nedvomno zastavil velikopotezno, načrti so smeli, a je re-alnost uspešne izvedbe v danih okoli-ščinah vprašljiva. V času gospodarske in družbene krize denarja ni na voljo in kljub temu, da so organizatorji, pred-vsem EPK in univerzijade, že pošteno oklestili prvotno zastavljene investicij-ske cilje, v zraku vseeno visi občutek, da financ ne bo dovolj niti za temelj-ne projekte oziroma da se, denimo pri EPK, energijo usmerja v napačne cilje, nekaterih objektov pa preprosto ne bo možno izgraditi v roku. V čem je smisel kopičenja takšne količine organizacijsko in finančno zahtevnih projektov, nam na mariborski občini niso znali pojasniti. V javnosti se namreč že ves čas pojavlja-jo dvomi o smiselnosti, ekonomičnost in dolgoročnih učinkih tovrstnih pro-jektov, še posebej za civilno družbo in nevladne organizacije kot ene nosilk družbenega razvoja, ki naj bi bil konec koncev tudi temeljni cilj omenjenih pri-reditev.

Kdaj bo obnovljena PeKar-na?

Evropska prestolnica kulture naj bi bil trajnostni projekt, ki bi pomagal trans-formirati regijo v kulturnem, social-nem in gospodarskem smislu, kvaliteta življenja naj bi se povečala s kulturnim izobraževanjem prebivalcev in njiho-vim aktivnim sodelovanjem. Konkretni cilj pripravljavcev projekta za Maribor in partnerska mesta je tri milijone 800

tisoč več obiskovalcev kulturnih pri-reditev, 600 novih delovnih mest , 700 tisoč nočitev v letu 2012, 900 tisoč tu-jih turistov več, 95 odstotna digitalna pismenost in dostopnost do svetovnega spleta, v celotni vzhodni koheziji pa naj bi v času prestolnice obnovili ali zgradili

So mariborske prestolnice priložnost za NVO?Maribor v naslednjih letih čaka kup evropskih prestolnic in prvenstev, pri njihovi pripravi in izvedbi naj bi pomembno vlogo odigral tudi nevladni sektor.Jasmina Cehnar

množico objektov, dobili nove centre in mreže umetnosti, muzej, koprodukcij-ske projekte, turistične poti in še in še. Vsega tega najbrž ne bo možno doseči, saj je bil program in vložek v investicije na začetku ocenjen na dobrih 200 mili-jonov evrov, država pa je za investicije zaenkrat zagotovila 22 milijonov evrov, za program pa še dodatnih 15 milijo-nov. Predvidena skupna vrednost pro-grama je sicer 40 milijonov evrov. Ob vsem tem mariborska občina po zadnjih informacijah ni podpisala nobenega dokumenta, s katerim bi za EPK zago-tovila kakšen investicijski evro. Ključni

projekti v Mariboru so sicer ureditev Rotovškega trga s knjižnico v vredno-sti okoli 22 milijonov evrov, izgradnja na 20 milijonov evrov ocenjene Ume-tnostne galerije, ureditev nabrežja reke Drave v višini okoli 13 milijonov evrov in izgradnja Mariborskega kulturnega središča Maks.

Slednjega naj bi gradilo in zanj 28 mi-lijonski kredit najelo podjetje ZIM gra-dnje, občina pa bi podjetju nato samo za najemnino letno plačevala približno dva milijona evrov. Medtem je že jasno, da bo obljubljeno celovito, sedem mili-jonov vredno obnovo Kulturnega centra Pekarna, do leta 2012 nemogoče izpe-ljati. Mnenja o smiselnosti vlaganja v Maks, katerega vsebine zaenkrat ostaja-jo neznanka, v razmerju do nerazrešene finančne problematike Pekarne, ki že 16 let izvaja program in ima s strani Me-stnega sveta potrjen model upravljanja, na občini z nami sicer niso delili.

nvo v zadnjeM Pozivu slabše zastoPane

Kakorkoli že, EPK vsekakor predstavlja priložnost za razvoj nevladnih organi-zacij, saj kot koncept in celota različnih dejavnosti vzpostavlja nova povezova-nja in sodelovanja, so prepričani v Jav-nem zavodu Maribor 2012, ustanovlje-nem s strani občine. “V okviru izbranih projektov sodeluje vrsta nevladnih or-ganizacij in društev, aktivnih v Mari-boru, prav tako pa se bodo poglobila mednarodna sodelovanja,” so sporočili iz zavoda in dodalo, da se nevladne organizacije in širša angažirana civilna družba že povezujejo s programskim

MoM o ePK: »v sodelovanju z oddel-kom mednarodnih odnosov vzpo-stavljamo mrežo fundacij, ki lahko v bodoče pomenijo višjo raven črpanja evropskih sredstev«.

*Nadaljevanje na strani 2

Uvajanje znanosti o sreči v prakso

MoM o evropski prestolnici mladih: »nevladne organizacije ter mladi bodo imeli možnost aktivno soobli-kovati program evropske prestolnice mladih 2013, ter sodelovati pri pripra-vi, izvedbi in evalvaciji tistih progra-mov in projektov, ki bodo uvrščeni v programsko shemo«.

Eden osnovnih pogojev za delovanje ne-vladnih organizacij je gotovo pridobitev ustreznih prostorov. To pa običajno pov-zroča številne preglavice, še posebej novim in neuveljavljenim civilnim združenjem. Ena od slovenskih raziskav denimo je po-kazala, da lokalne skupnosti prostore za-gotavljajo le 36 odstotkom NVO, dobrim enajstim odstotkom takšno podporo nudi-jo občasno, skoraj 53 odstotkov nevladne-ga sektorja pa ostane brez iz strani občine zagotovljene infrastrukture. Da je do svoje pisarne, dvoran ali vadbenih prostorov težko priti, kaže tudi praksa, podatki občin namreč pričajo o tem, da so vse njihove razpoložljive kapacitete zasedene, čakalne vrste pa dolge. Tak primer je recimo v Ma-riboru, kjer po različnih lokacijah po me-stu razpolagajo s 54 poslovnimi prostori v katerih 44 najemnikov opravlja nepridobi-tno dejavnost. Skupne kvadrature za nevla-dnike je v tovrstnih prostorih za okoli štiri tisoč kvadratnih metrov, a so zasedeni do zadnjega centimetra, sporočajo iz občine. “Potreba po takšnih prostorih je velika in izkazana tudi s pisnimi vlogami interesen-tov, ki jih je trenutno 26 in to z najrazlič-nejših področij,” še pravijo in dodajo, da se prostori sprostijo v primeru, če najemniki sami odpovedo najem ali najemodajalec od najema odstopi, kar pa je redkost.

najeMnina je 2,77 evra za KvadratMOM sicer nezasedene poslovne prosto-re oddaja v najem na podlagi Odloka o oddajanju poslovnih prostorov, garaž in garažnih boksov v najem. V skladu z za-konodajo se ti prostori prvenstveno odda-jajo z metodama javne dražbe najemnine ali javnega zbiranja ponudb, vendar zaradi neprimernosti te metode za nevladnike v praksi interesentom za največ pet let pro-stor oddajo z neposredno pogodbo in sicer na podlagi njihove vloge s predstavitvijo dosedanjega dela in programa aktivnosti

vrsta nevladnikov, ki čakajo na občinske prostore, je dolga; v Pekarni bodo o razdelitvi infrastrukture odločale nvo, trdijo na občini.

Trnova pot do nevladnih prostorov

Jasmina Cehnar

organizacije. K vlogi pa mora biti priložen tudi izpisek iz sodnega registra za zavod (ne sme biti starejši od 30 dni) ali odloč-bo Upravne enote. Če ima društvo status delovanja v javnem interesu, je potrebno podati tudi odločbo pristojnega organa o podelitvi tega statusa ali priložiti odločbo pristojnega organa o podelitvi statusa hu-manitarne ali invalidske organizacije, če ga dotična NVO ima. Potrebno je še potrdilo o plačanih davkih in davkih, prispelih od DURS, potrdilo banke, da transakcijski račun ni blokiran (nič od naštetega ne sme biti starejše od 30 dni) ter po potre-bi še kakšne listine ali dokazila, naštevajo na občini. V večini primerov nevladniki plačujejo znižano najemnino, ki za leto 2011 znaša 2,77 evra na kvadratni meter. Najemnine pa ne plačujejo NVO s statu-som priznane invalidske in humanitarne organizacije, organizacije v javnem intere-su na področju socialnega in zdravstvene-ga varstva, plačila so opravičeni tudi javni kulturni in izobraževalni zavodi, katerih ustanoviteljica je MOM, mladinski sveti lokalne skupnosti ter društva pripadnikov drugih narodnosti, ki se združujejo z na-menom ohranitve narodnostne kulture. Breme obratovalnih stroškov, nadomestila za stavbno zemljišče in drugega pa je na organizacijah samih.

bodo KorošKo ulico zavzele nvo?V mariborski Karanteni, enem osrednjih mestnih centrov ljubiteljske kulture, ki ga upravlja Narodni dom, imajo prednost kulturna društva in skupine, ki niso javni zavodi. Organizacije, ki imajo status dru-štva posebnega pomena, so bile h kandi-daturi za uporabo prostorov neposredno pozvane, določeni prostori v Karanteni so za običajna društva tudi v urniški rabi. “O morebitnih prostih terminih teh prosto-rov lahko kulturne organizacije pridobijo informacije v Narodnem domu,” pravijo

občinarji in dodajo, da bo nov razpis in neposredni pozivi za uporabo te infra-strukture leta 2013. Enak pristop razdelje-vanja prostorov kot v Karanteni sicer velja tudi za stavbi Union ter Narodni dom. “Za potrebe upravljanja Kulturnega centra Pe-karna pa bomo v sodelovanju z Odborom za Pekarno, ki ga sestavljajo predstavniki NVO, razvili inovativni model upravlja-nja, ki pristojnosti odločanja v veliki meri prenaša na NVO,” še obljubljajo odgovor-ni. O projektni in programski rabi prosto-rov v Pekarni naj bi odločala programski svet in programski koordinator, v večinski sestavi predstavnikov NVO. Medtem lah-ko nevladniki računajo tudi na nekaj no-vih prostorov na Koroški cesti, ki naj bi jih občina, če bo lahko zagotovila sredstva za prenovo lokalov, kmalu ponudila v pove-zavi z izvajanjem programov EPK, evrop-ske prestolnice kulture.

KaKo je v oKolišKih občinah?brezplačno rabo infrastrukture svojim športnim, kulturnim in mladinskim društvom nudijo v občini lenart. v glavnem gre za prostore v kulturnih domovih, v športnem parku in nad le-narško knjižnico, okoli 260 kvadratov občinskih prostorov pa je na voljo tudi v raznih poslovnih stavbah. vse kapa-citete so zasedene, društva si prostore delijo, zanje pa se prijavijo tako, da po-dajo vlogo, razlagajo v lenarški občini.

tudi v občini slovenska bistrica nevla-dnikom omogočajo brezplačno upo-rabo tudi, ko gre za poslovne prostore. slednjih je skupno za okoli 630 kvadra-tov. “interesenti prostore dobijo nepo-sredno s sklepom Komisije za oddajo poslovnih prostorov v najem na pre-dlog župana občine,” način razdelitve pojasnjujejo v slovenski bistrici.

Ni mi vseeno, kaj se dogaja v našem me-stu. In ni mi vseeno, kaj se dogaja na po-dročju kulture znotraj lokalnih politič-nih odločitev - večno zamujanje javnih razpisov in posledično tudi finančnih sredstev. Kdo je odgovoren?

Lanskega maja sem bila na sestanku pri gospodu županu . Vprašala sem ga, zakaj Mestna občina Maribor vsako leto za-muja z objavo razpisov za sofinanciranje in zakaj se zmeraj bolj krčijo finančna sredstva za kulturo? Njegov odgovor je bil, da je vse odvisno od sprejetja proračuna MoM in od mestnega sveta. Gospod župan, pa se vi zavedate, da je ustvarjalcem nemogoče delat, če se pro-račun za tekoče leto sprejema v marcu oziroma aprilu? Na podlagi tega je razpis za sofinanciranje objavljen maja, rezulta-ti in odgovori sledijo septembra. Seveda imamo ustvarjalci zmeraj možnost se pi-sno izjasniti ali se s tem strinjamo ali ne. Končne odločbe potem podpisujemo oktobra in potem po vseh opravljenih poročilih na nakazilo denarja čakamo še mesec dni, da ga potem prejmemo ko-nec novembra ali decembra. Mi, samo-stojni ustvarjalci na področju kulture, profesionalci, izobraženci, intelektualci, v prvi meri pa kreativni ustvarjalci. Zato, da na koncu prejmemo tistih 300 evrov letnega bruto sofinanciranja. Medtem pa si producentska hiša (v mojem pri-meru Plesna izba Maribor) najema kre-dite, da lahko izpelje svojo tekoče letne programske obveznosti. Kdo bo sprejel odgovornost za takšen nefunkcionalen način dela? Zakaj gre toliko denarja za ljubiteljsko kulturo, premalo pa za profe-sionalno delo? Zakaj nevladne organiza-cije pri razdeljevanju financ dobijo tako minimalni delež? Zakaj so komisije, ki odločajo o sofinanciranju kulturnih programov in projektov nestrokovne in neprofilirane? Resnično sem mnenja, da je potrebno takšne mehanizme spreme-niti.

Moj nastoP na loKalnih volitvahKonec lanskega avgusta so me nago-vorili iz stranke Zelenih Slovenije in mi ponudili možnost kandidiranja za mestno svetnico. Roko na srce, zaradi lastne usmerjenosti in odnosa do nara-ve, se mi zdijo ekološke vsebine izredno pomembne. Ampak že na začetku mi je bilo jasno, da stranka v mariborskem mestnem svetu nima večine, da glavno zgodbo tam vodijo drugi. Ni pomemb-no, sem si rekla. Pomembna je načelnost in to, za čem stojiš. Pa saj je v politiki podobno kot v sodobnem plesu, ki je prav tako nekje na obrobju. Če bi s svo-jo pojavo izbrala show dance, opletala s svojimi dolgimi nogami, se razgaljala in se prijetno nasmihala dol iz odra, bi zgodba moje plesne kariere bila povsem drugačna. Pa nisem izbrala tega, čeprav sem imela možnost. Ne, izbrala sem sodobno plesno umetnost, ki mi omo-goča, da se izražam na drugačen način, takšen, ki izraža kako čutim, razmišljam, raziskujem, eksperimentiram in nekaj sporočam …

Ja, v politični zgodbi si je stranka izbrala mene. Priznam. Ko sem spoznala, da gre zares in je potrebno vstopit v volilni pro-ces, se izpostavljati, prepričevati ljudi, se dobesedno promovirati … Uf, tu pa se je zadeva prikazala v drugačni luči. Moj že-lodec namreč slabo prenaša vse te osla-dne nasmeške na plakatih in predvolilne obljube. Ne, takšne zgodbe se nisem šla. Prvič zato, ker nimam denarja, da bi moje investicije v lastno podobo kazale na (potrganih) uličnih papirjih. Vse kar je, sem jaz, s svojimi prepričanji in stali-šči, ki jih zastopam skozi pogovor, nepo-sredno komunikacijo z ljudmi in preko

elektronske pošte. In to, da ko povem, povem to, kar resnično mislim in za če-mer stojim. Nič nimam za izgubit. Ali je moja kandidatura bila zgodba o uspehu? Ne, cilj ni bil dosežen. Ampak s tem ni bilo nič narobe, tako kot v sami umetni-ški kreativnosti je zame bil pomemben proces. Način. Spoznanje.

Bila je želja in še vedno je nekje tam spodaj. Ni mi vseeno, na kakšen način se zgodijo zadeve v našem mestu. In ker nisem želela ostati ena izmed tistih, ki stoji na tržnici in se samo zgraža kakšne dežnike so postavili. Ker ne želim biti ti-sta, ki z grozo v očeh bulji v »novoletno raketo« sredi Glavnega trga, z izruvani-mi granitnimi kockami, postavljeno zra-ven pločevinaste stojnice v obliki krofa in arhaične suhe robe, in se ob Kužnem znamenju potem sprašuje, čemu takšna instalacija za celih 72 tisoč evrov?! Ali pa tista, ki se želi po predstavitvi urbane vi-zije Maribora strinjati, da bo rekonstruk-cija Slomškovega trga obrodila odlično prenovo, ker tako kot zdaj zgleda ta trg, pa res ni ničemer podoben, češ, da nima videza trga, ampak parka... Ja, pa kaj po-tem, če je tako specifičen, ljudje božji?! Ali lahko lepo prosim, ohranimo svojo lastno specifično identiteto v mestu? Ali se resnično moramo zmeraj znova in znova zgledovati po nekih drugih me-stih? Kaj pa imajo drugi takšnega?

Ni se treba venomer ozirati naokrog. Po-trebno je spoznati ali je sedanja podoba resnično ustreza glede na okolico, ume-stitev... Ni potrebe po še eni garažni hiši, zato da se bo lahko gospoda dostavila direktno v naše čudovito gledališče. V bližini pa že stoji garažna hiša. Oprostite, da razmišljam s svojo glavo!

Pred kratkim sem v enem izmed brez-plačnikov brala, kako potekajo seje ma-riborskega mestnega sveta. Veliko me-stnih svetnikov ne sodeluje v razpravah, nekateri med sejo obiskujejo facebook, pišejo telefonska sporočila po svojih mo-bilnikih ali zapuščajo dvorano … Zgod-ba, ki kaže neresno sliko za opravljeno sejnino 400 evrov... Moralno sporno, bi lahko rekli. Sem razočarana? Sem pri-čakovala kaj drugega? Ni moj namen obsojati, moram pa čestitati novinarki, ki se je lotila teme iz drugega zornega kota in predstavila javnosti še drugo plat medalje.

In prav ta druga plat medalje je zame pomembna. Nisem želela biti ena iz-med njih. Samo še ena, ki se je usedla na svoj stolček. Ne. Želela sem se po-govarjat, prevzeti odgovornost, iskati konstruktivne rešitve in kritične obrav-nave. Iščem načine, ki gredo mimo sta-rih vzorcev, češ, dajmo narediti tako kot sosed, ki ima stojnico, kjer ponuja brez-plačne majice in toplo malico ter svoje reklamne izdelke. Super! Naj on dela kakor dela, mi bomo pa poiskali nov način, drugačen, bolj izviren. Premislili bomo in skupaj naredili kvaliteten korak naprej. Takšnega, ki ne bo koristil samo enemu, da bo zadovoljil svoje material-ne potrebe in se potem postavljal nao-krog, ampak bo imel bolj funkcionalne in globje pozitivne učinke. In prav ti so velikokrat na prvi pogled prikriti. Ven-dar je zato njihova vrednost veliko bolj dolgoročna in trajna.

Mojca Kasjak, samostojna ustvarjalka na področju kulture

2 marec 2011

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju •Izdajatelj: zavod PiP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, v.d. direktorja zavoda PiP • Uredništvo: borut osonkar, odgovorni urednik; bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula lunea • Tisk: leykam tiskarna, d. o. o. • Naklada: 30.000 izvodovČasosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

operacijo delno financira evropska unija in sicer iz evropskega socialnega sklada. operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

Gospod župan, pa se vi zavedate, da je ustvarjalcem nemogoče delat, če se proračun za tekoče leto sprejema v marcu oziroma aprilu?

Oprostite, ker razmišljam s svojo glavo

Poglavitni cilji novega zakona so razvoj nevladnega sektorja, prostovoljnega dela, socialne vključenosti ranljivih skupin, preusmerjanje iz pasivnih v ak-tivne oblike pomoči, zmanjševanje dela na črno, dvig stopnje zaposlenosti in povečanje zaposlenosti na področju so-cialnega podjetništva na raven drugih evropskih držav.

Predlog zakona določa tudi posebne pogoje zaposlovanja za ranljive skupi-ne ljudi, predvsem za invalide, osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali upadom delovnih sposobnosti, brez-poselne osebe, ki so starejše od 55 let, dolgotrajno brezposelne, iskalce prve zaposlitve, Rome, nekdanje zapornike, osebe po prestani zaporni kazni, odvi-snike in osipnike.

Med najpomembnejšimi novostmi bo tudi nov tip podjetja, ki deluje na ne-pridobiten način in zaposljuje težje

zaposljive osebe. Socialna podjetja, ki jih bo označevala kratica so. p., se bodo lahko ukvarjala s socialnim varstvom, vzgojo in izobraževanjem, promocijo zdravja, organiziranjem mladinskega dela, ekološko proizvodnjo hrane, trgo-vino za socialno ogrožene ter podobni-mi dejavnostmi

V državnozborski razpravi so v pred-stavitvi stališč poslanskih skupin po-slanci iz SD poudarili, da je ena najtež-jih posledic krize brezposelnost, pre-dlog zakona pa po njihovem mnenju ponuja alternativo za ustvarjanje novih delovnih mest. Zakon so podprli tudi v opozicijskih SDS in SLS, kjer menijo, da gre za inovativen pristop pri vklju-čevanju ranljivih skupin prebivalstva na trg dela, pri čemer v SLS upajo, da zakon ne bo preprečil možnosti, da bi se tovrstna dejavnost opravljala tudi na kmetijah. Da gre za pomemben zakon ocenjujejo tudi v SNS, kjer so dejali, da

bi bilo treba pripraviti še zakon, ki bo vzpodbujal zaposlovanje mladih.

Zakon je podprl tudi predsednik repu-blike Danilo Türk, po njegovih besedah gre za pomemben in dolgo pričako-van zakon, ki ureja vprašanje socialne ekonomije ter postavlja temelje social-nemu podjetništvu, solidarnosti in ne-profitnosti.

Zakon o socialnem podjetništvu podpi-ra tudi vlada, ki bo, po besedah državne sekretarke Anje Kopač Mrak poskrbela, da bo zakon čimprej zaživel.

Ob sprejetju omenjenega zakona, ki mu je pred dobrim mesecem predhodi-lo sprejetje Zakona o prostovoljstvu, je vredno pripomniti, da je ministrstvo za javno upravo že večkrat napovedalo, da se bo v letu 2011 lotilo še zakona, ki bo enotno opredeljeval nevladne organi-zacije, ki delujejo v javnem interesu.

Med najpomembnejšimi novostmi bo tudi nov tip podjetja, ki ga bo označevala kratica so. p..

Sprejet zakon o socialnem podjetništvu

Borut Osonkar

sklopom Urbane brazde. Več nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami, bo vključenih tudi v projekt Posebne sorte si, v Muzah socia-lizma bodo lahko nevladniki sodelovali s Pekarno-Magdalenske mreže, s Kiblo pa denimo v okviru njenega festivala Kiblix, so nekaj primerov našteli pristojni. “Ugo-tavljamo, da so bile nevladne organizacije v zadnjem pozivu slabše zastopane, zato bomo stanje z novimi pozivi izboljšali,” so še zapisali. Dolgoročne učinke EPK pa v javnem zavodu vidijo v nadgradnji do-sedanjih praks in vpeljavo novih kultur-nih vsebin nevladnih organizacij. “S tem bodo bistveno povečale kulturno raven v Mariboru, kot tudi ostalih partnerskih mest. Ključno za nevladnike bo seveda delovanje v letu 2013 in kasneje, o čemer intenzivno razmišljamo. V sodelova-nju z oddelkom mednarodnih odnosov vzpostavljamo mrežo fundacij, ki lahko v bodoče pomenijo višjo raven črpanja evropskih sredstev in zato še bolj kako-vostne in pestre programe,” so zaključili. “Na MOM smo v ustanovitveni akt Jav-nega zavoda Maribor zapisali, da je ena njegovih temeljnih nalog skrbno spre-mljanje, spodbujanje in podpora razvoja nevladnega sektorja in deficitarnih kul-turnih programov,” nevladnikom vitalni pomen za uspeh EPK pripisujejo tudi na občini. Nevladne organizacije so po nji-hovih trditvah prepoznane kot nosilke programov in projektov ter polje, znotraj katerega je potrebno udejanjiti trajnostne učinke. Na kakšen način se bo to uresni-čilo, niso zapisali.

v susi odPrti za PredloGe nevladniKov

Če v javnosti obstaja splošno mnenje, da je EPK vendarle dobrodošel projekt, pa je precej več neodobravanja deležna zimska univerzijada 2013. Tudi tukaj je maribor-ska občina korenito okrnila začetno vizi-jo, ki je na obzorju mesta risala skakalni center, nove študentske domove in še marsikaj. Nov koncept finančno revnejše univerzijade pa kot “naložbo za priho-dnost”, sedaj ohranja le še tekaško progo pod Pohorjem, montažno pokrito ledno dvorano, na Taboru pa dograditev ledne dvorane oziroma nove večnamenske dvorane. Slednje še ni povsem odločeno, v igri je namreč še obnova dvorane Ta-bor. Celoten proračun univerzijade naj bi se sicer gibal med 35 in 40 milijoni evrov.

Država se je zavezala, da bo 30 odstotkov prispevala za organizacijske stroške, tri milijone pa je že primaknila za pristoj-bino. Vsako leto občine Maribor, Zreče in Ruše v fond za organizacijske stroške nakazujejo del potrebnega denarja, načr-tovane investicije pa bodo morale občine financirati iz lastnih blagajn in javnih raz-pisov. Zagotovljenega denarja tako še ni.

“Moderna evropska družba temelji na demokraciji, enakopravnosti, sodelo-vanju, prostovoljstvu. Univerzijada je mehanizem, ki ima direktne projekcije na te vrednote,” o dolgoročnih učinkih univerzijade razmišlja Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne špor-tne zveze (Susa). Priznava pa, da projekt ne bo pospešil regionalnega razvoja, saj se je zaradi spolitiziranosti univerzijade ta cilj “sesul”. Veliko sicer organizatorji pričakujejo od sinergije med univerzija-do in EPK.

Kakor je nedorečen ves projekt, ki naj bi v Maribor leta 2013 pritegnil več tisoč študentov, pospešil turizem, poskrbel za promocijo in mesto dvignil iz sivega povprečja, je nedorečena tudi vloga ne-vladnih organizacij v njem. Vse je bolj ali manj še na ravni idej. Kot pravi Ku-govnik, razmišljajo, da bi tekom dogodka pomen telesne vadbe skupaj z nevladniki promovirali po šolah, vzporedno z uni-verzijado pa bi z eno od področnih orga-nizacij radi speljali tudi projekt boja proti drogam. Na evropskem nivoju se bodo morda povezali z Mladimi Evrope (Eu-ropean Youth), saj z njimi želijo speljati projekt vključevanja mladih v športne aktivnosti na mednarodni ravni. Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora univerzijade 2013, pa računa tudi na veliko pomoč prostovoljcev, ki bi bili sicer aktivirani preko mariborske univer-ze, pomagali pa bi pri izvedbi prireditve. Od civilne družbe tudi pričakuje, da bo poskrbela za spremljevalni program. Od-govorni v Susi še pravijo, da so odprti za kakršnekoli predloge s strani nevladnega sektorja.

Preko mladih do ugleda, prepo-znavnosti, promocije

Leta 2013 bodo Maribor poleg športni-kov zasedli še mladi. Z Evropsko prestol-nico mladih (EPM) se je mesto zavezalo k ustvarjanju pogojev za razvoj okolja, ki bo mlade vzpodbujalo in jim omogočalo

razvoj in uresničitev lastnih potencialov, menijo na občini. Mladim prijazno me-sto naj bi dosegli z različnimi politikami v korist mladine, prestolnica pa bi dolgo-ročno gledano poskrbela za večji ugled, prepoznavnost v evropskem prostoru, za večjo medijsko in turistično promocijo in opozorila na mladinsko problematiko pri nas in v Evropi. Finančna konstrukcija projekta sicer še ni začrtana, glede objek-tov pa na občini računajo, da bi koristili obnovljeno Pekarno in nekatere zgradbe, postavljene v okviru EPK.

“Značilnost Maribora je, da so nosilke mladinskih programov v pretežni meri prav nevladne organizacije,” pravijo v mariborski občini in dodajajo, da bo večji del programa pripravil in izvedel prav ne-vladni sektor, zanj Evropska prestolnica mladih tako predstavlja temeljni razvojni potencial. Priložnost, še posebej z vidika navezovanj novih stikov z mladinskimi organizacijami iz Evrope, se obeta pred-vsem tistim organizacijam, ki že sedaj izvajajo programe in projekte za mlade, menijo na občini. Nevladne organiza-cije ter mladi bodo imeli sicer možnost aktivno sooblikovati program Evropske prestolnice mladih 2013, prav tako pa bodo sodelovali pri pripravi, izvedbi in evalvaciji tistih programov in projektov, ki bodo uvrščeni v programsko shemo. Na področju mladine ima MOM spreje-tih več temeljnih dokumentov, vključno z lokalnim programom mladih. Kar se tiče prostovoljstva pa je v pripravi več projek-tov, med drugim bo v okviru EPK izve-den pomemben projekt s tega področja, v pripravi je tudi celovita strategija prosto-voljstva, ki ga bo mestni svet obravnaval v letu 2011, še glede svojih strategij na po-dročju NVO sporočajo z občine.

šahiranje

Od športnih dogodkov sicer mladinsko prvenstvo v šahu 2013 naj ne bi obreme-nilo občinske blagajne, pač pa vanjo preko zaslužkov hotelirjev kvečjemu prispevalo. Ker bo dogodek organiziralo podjetje Ša-hohlačnik, za nevladne organizacije tukaj veliko prostora najbrž ne bo. Podobno naj bi bilo z evropskim prvenstvom v meta-nju frizbija. Kako je z evropskim košar-karskim prvenstvom, od katerega mnogi pričakujejo največje učinke, pa ta hip prav veliko ni znano, saj bo šele aprila letos jasno, katera mesta bodo priredi-tev organizirala.

KoluMna* Nadaljevanje s strani 1

Ruške nevladnike vznemirja politična kuhinja

3www.nevladna.org

Društvo za pomoč in samopomoč na področju zasvojenosti Zdrava pot deluje za in z odvisniki že enajsto leto. Gre za nizkopražni anonimni program zmanj-ševanja škode zaradi uporabe nedovolje-nih drog, ki ga društvo s statusom jav-nega pomena izvaja v dnevnem centru na Krekovi ulici v Mariboru in preko terenskega programa po večjih in manj-ših krajih severovzhodne Slovenije. V dnevni center sicer prihajajo aktivni od-visniki od drog, torej tisti, ki iz različnih razlogov ne morejo zadostiti pogojem visokopražnih, abstinenčnih programov in si želijo neformalnega druženja, in-formacij, zamenjavo sanitetnega mate-riala ali potrebujejo takojšnjo pomoč. V centru delujejo strokovni delavci, uporabniki pa imajo poleg svetovanja in možnosti vključitve v skupino za sa-mopomoč na razpolago tople napitke, pralni stroj, tuš in računalnike. Skupaj z zaposlenimi izvajajo tudi kreativne de-lavnice, se udeležujejo pohodov, gledajo televizijo, upravičenci socialne pomoči imajo še pravico do kosila, ki jim ga vsak dan pripeljejo iz javne kuhinje. “Gre za

uporabnike, ki imajo že dolgo kariero uživanja drog,” pravi vodja društva Ja-dranka Barbarić. Devetdeset odstotkov uporabnikov je tako vključenih v meta-donski program, preostanek populacije ni vključene v nobeno od oblik pomoči zasvojenim. V povprečju so uporabniki stari 35 let, 80 odstotkov je moških, ne-malokrat z zgodovino kriminalnih de-janj in z zelo okrnjeno socialno mrežo.

PreloMno letoTerenski del programa društvo Zdrava pot izvaja s prirejenim vozilom na toč-no določenih lokacijah v Podravju, Po-murju in na Koroškem. Tam zaposleni širijo mrežo stikov s “skrito skupino” uporabnikov drog, jim nudijo svetova-nje v zvezi s tveganim vedenjem, varnim injeciranjem, prav tako jim razdeljujejo medicinski material ter od njih pobira-jo porabljene injekcijske igle, s čemer

skušajo odstraniti odlaganje potenci-alno okuženih predmetov v okolje. V Zdravi poti tako v centru kot na terenu mesečno razdelijo do deset tisoč igel, vrnjenih jih dobijo okoli 30 odstotkov, pravi Barbarićeva. Lansko leto je bilo za društvo prelomno, saj so po večletnem usklajevanju z mariborsko občino iz 50 kvadratnih metrov površin dnevnega centra pridobili dodatnih 50 kvadratov in zgradbo skoraj v celoti adaptirali. “Smo najlepši dnevni center v Sloveniji,” je še ponosna Barbaričeva, s katero smo se pogovarjali o programih društva.

Kako bi ovrednotili vaš center?

Javne službe programov za rizično sku-pino odvisnikov sploh ne izvajajo. Ak-tivni uživalci drog se imajo v okviru jav-nega zdravstva možnost vključiti samo v metadonske programe ali program detoksikacije v Ljubljani. Država je od odvisnikov dvignila roke in jih prepusti-la nevladnim organizacijam. Centri kot je naš so rešitev tako za širšo družbo kot za uporabnike. Na eni strani skrbimo za umik odvisnikov iz okolice, na drugi pa uporabnikom omogočamo svetovanje in spremstvo do drugih ponudnikov po-moči, kjer odvisnikom brez prisotnosti našega zaposlenega ne bi nihče prisluh-nil. Center je nastal na pobudo samih uporabnikov, ki so čutili potrebo, da se nekje združujejo. Kot že naše ime pove, pa ne gre samo za pomoč, ampak tudi samopomoč uporabnikov, saj ti sami najbolje poznajo svoje potrebe in sceno drog. Je okolica do centra tolerantna?

Dejstvo je, da so odvisniki od vseh ri-zičnih skupin najbolj diskriminirani. Glede na to smo v lokalnem okolju kar

sprejeti, težav nismo imeli z nobenim od sosedov, upora pa ni bilo niti na za-četkih našega delovanja. Zelo smo tudi zadovoljni z lokacijo, ki je na eni strani v središču mesta, a kljub temu nekoliko odmaknjena. Koliko uporabnikov pride k vam?

Dnevno jih beležimo med 50 in 60. Po-lovica se jih zadrži štiri in več ur, osta-li po par minut, večinoma, da poiščejo prijatelje ali vzamejo injekcije. Na letni ravni imamo vključenih okoli 200 upo-rabnikov, še enkrat toliko jih je v Po-dravju vključenih v program terenskega dela. K nam jih prihaja vedno več, tudi zato ker vodimo anonimno evidenco, odvisnikom pa ne postavljamo vstopnih pogojev. Pridejo lahko tudi “zadeti”, se pa morajo držati hišnega reda. Dnevni center najbrž ne pokrije vseh potreb?

Gre za specifično populacijo, ki je v dru-gih zavetiščih sploh ne sprejemajo. Zato je naš naslednji korak ureditev nočnega zavetišča v mansardi naše zgradbe. To smo želeli urediti že lani, ko smo center adaptirali, vendar potrebujemo gradbe-no dovoljenje in dodatna finančna sred-stva. Realizacija projekta je sedaj odvi-sna od občine. Ali brezdomstvo med odvisniki nara-šča?

Problematika se stopnjuje, drži. Gre si-cer za prikrito brezdomstvo, saj se večina odvisnikov dobro znajde in se “šlepa” pri prijateljih in povsod drugod. Pojavlja pa se vedno več mamic odvisnic in uporab-nikov z dvojnimi diagnozami, ki imajo poleg odvisnosti še psihične bolezni. Z njimi bi bilo potrebno dodatno delati, sami žal nismo usposobljeni za njihovo obravnavo. Doslej si je življenje uredil en vaš upo-rabnik, trem pa ste pomagali na zdra-vljenje v komuno. Lahko to štejete kot uspeh?

Za dolgoletne uporabnike je izstop iz odvisnosti izjemno težak. Vsakdo ima pravico izbrati svoj način življenja in če nekdo ne more nehati z drogami, je prav da smo tu, da ga usmerjamo. Največji uspeh za nas je, da uporabnikom dvi-gnemo kvaliteto življenja. Sicer pa že od leta 2001 med uživalci drog ni zabeleže-nega nobenega z virusom HIV. To pripi-sujemo tudi uspehom naših programov in skrbi za varno injeciranje s sterilnim materialom.

Država od odvisnikov dvignila rokePogovor z jadranko barbarić, vodjo društva zdrava pot, o programih za pomoč in samopomoč zasvojenih.Jasmina Cehnar

javne službe programov za rizično skupino odvisnikov sploh ne izvajajo.

država je od odvisnikov dvignila roke in jih prepustila nevladnim organiza-cijam. centri kot je naš so rešitev tako za širšo družbo kot za uporabnike.

Pojavlja se vedno več mamic odvisnic in uporabnikov z dvojnimi diagnoza-mi, ki imajo poleg odvisnosti še psi-hične bolezni.

od leta 2001 med uživalci drog ni za-beleženega nobenega z virusom hiv, kar pripisujemo tudi uspehom naših programov.

Da bi v Rušah presegli »katastrofalno stanje« in od besed prešli k dejanjem, se je civilna pobuda kulturnikov, kme-tov, delavcev in podjetnikov pred lan-skimi občinskimi volitvami združila v Akcijo ZA in v volilni boj vstopila kot združenje neodvisnih in strankarsko neobremenjenih posameznikov. Nji-hova želja je bila s podajanjem dobrih predlogov preseči prazno politizranje v občinskemu svetu. In kako so se voli-tve za nevladnike iztekle? Akcija ZA je pridobila tri svetniška mesta, ki so jih zasedli arhitekt Uroš Razpet, kulturna menedžerka Katja Kosi in ekonomist Marko Ozim. S tem so postali ruški nevladniki najmočnejša svetniška sku-pina. naMesto aKcije neuMnostiVstop v občinski svet pa je mlade en-tuzijaste hitro postavil na realna tla. Kot je pojasnil Razpet, je bila volilna kampanja, v katero so stopili napol za šalo napol zares, navdihujoča, volitve vrhunec, »nato pa se je začela politična kuhinja, kar nas je ziritiralo. Ukvarjaš se z neumnostmi, egoti, predelovanjem starih zamer, kupčkanjem in zadevami, ki nimajo nobene povezave s tem, da bi kaj pozitivnega naredili.« Premikanje vzvodov oblasti je zanj postala prav po-sebej frustrirajoča izkušnja, saj se mora spopadati s »kupom nerazumljivih za-dev« in političnim kupčkanjem na eni strani ter pričakovanji članov Akcije ZA, ki si obetajo hitre spremembe, na drugi. Razpet je postal tudi podžupan, do česar pravi, da prišlo po sili razmer

in da je funkcijo sprejel, da bi lista Ak-cija ZA, ki se je medtem preoblikovala v društvo, dosegla čim več. Iluzija, da jih bodo v mestnem svetu jemali zgolj kot neko pozitivno silo in tiste, ki bodo tvorno pomagali, se je torej hitro razblinila, kaj kmalu pa so novopečeni občinski svetniki spoznali tudi, da so od novega župana Uroša Štanca, ki je vrsto let delal v občinski upravi, preveč naivno pričakovali pri-pravljenost na hitre spremembe. »Na koncu vidiš, da hočeš nočeš za dosego ciljev začneš uporabljati neka politična sredstva«, resignirano ugotavlja Razpet in nadaljuje, da je na lokalnem nivoju pričakoval več zdravega razuma pri odločanju o skupnih zadevah in manj političnih kupčij, a se je pošteno uštel. Kljub temu svetnike iz nevladnega sek-torja politične spletke niso posrkale vase, trdi sogovornik, v novem okolju se po njegovem dobro znajdejo. »sMo Glas razuMa« »Nek premik se je z našim prihodom zagotovo zgodil. Smo glas razuma v tem okolju,« je prepričan arhitekt. Kot pripoveduje jim je z malimi interven-cijami določene stvari uspelo postaviti bolj logično, kot enega večjih uspehov njihove svetniške skupine pa navaja uvedbo nove proračunske postavke za uvajanje razvojnih programov. Ta je vredna 25 tisoč evrov in jo namerava-jo po rebalansu proračuna še povečati. Kot pravi, so županu uspeli dokazati,

da je v predlogu proračuna, ki je veljal za nespremenljivega, vrsta postavk, ki bi lahko bile drugačne. Sicer pa bodo skušali doseči, da se za občino napiše dolgoročni razvojni program, še nava-ja Razpet. Konkretni vidnejši projekti, ki jih promovirajo v občinskem svetu pa so vzpostavitev kolesarske steze do Maribora, uedba brezplačnega Wi-Fi omrežje, ureditev športnega stadiona, ureditev avtokampa in zagon podjetni-škega inkubatorja. Želijo zagnati tudi občinski časopis s kritično distanco in denar za projekte pridobiti iz državnih in evropskih sredstev.

Sicer pa, tako Razpet, opazujejo, kako je občinski svet razumljen kot glaso-valni stroj s popolnim pomanjkanjem izoblikovanih stališč njegovih članov. Prevladujejo namreč skupine s parcial-nimi interesi, kadar pa pride do odlo-čanja o splošno pomembnih zadevah, svetniki nimajo mnenja. »Za sprejetje proračuna so bili vsi, razen nas, ki smo pravzaprav v poziciji, kar je smešno. Smatrali smo, da v njem ni dovolj ra-zvojnih postavk in da je preveč podo-ben proračunu, kot bi ga postavil prej-šnji župan,« razlaga novopečeni ruški podžupan. Cilj novonastalega društva, ki je vzklilo iz ambicij po spremembah v ruškem gospodarstvu, kmetijstvu, športu in kulturi je v Ruše pripeljati zdravo pamet, ki naj bi je tam kronič-no primanjkovalo, saj tudi najmanjša stvar takoj postane politični problem, zaključi sogovornik.

Jasmina Cehnar

na lokalnih volitvah v rušah je civilna pobuda akcija za osvojila tri svetniška mesta in podžupansko funkcijo; mladi entuzijasti so prepričani, da se v novem okolju dobro znajdejo.

V prejšnji številki Nevladne smo objavili fotografijo delovne akcije civilne pobude Akcija ZA. Glede fo-tografije nas je poklicala sorodnica Janka Glazerja in zahtevala, da obja-vimo obvestilo, da hiša na fotogra-fiji ni rojstna hiša Janka Glazerjeva in da na njej ni potekala omenjena delovna akcija.

Kako je s financiranjem vaše dejavno-sti?

Naš največji financer je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki pokriva plače. Letos smo zelo prizade-ti, ker nismo dobili javnih del, zato si pomagamo z dvema prostovoljkama. Z mariborsko občino se nam je uspe-lo dogovoriti, da so nas potrdili kot dopolnilni program na področju soci-alnega varstva, s čemer si bomo zago-

tovili stabilno financiranje dejavnosti in programa iz občinskega proračuna. Prej smo sredstva pridobivali iz razpi-sov, ki so bili v tekočem letu objavljeni zelo pozno, denar pa je prišel šele ko-nec leta, kar je povzročalo težave.

Z drugimi nevladnimi organizacija-mi sodelujete?

Dobro sodelujemo s Stičiščem nevla-dnih organizacij Podravja. Vključeni smo tudi v nacionalno mrežo nizko-

pražnih programov, ki jih je v Sloveniji pet in izvajamo skupne projekte. Sedaj smo v enem izmed njih vključeni kot partnerji DrogArta in sicer za opolno-močenje nevladnih organizacij, saj že-limo postati enakovredni partner vla-dnim organizacijam. Izvajamo pa tudi samostojni projekt, ki smo ga pridobili na razpisu ministrstva za javno upra-vo. Njegov cilj je izboljšati znanje in sodelovanje med nevladniki in javni-mi službami. Trudimo se, da smo čim bolj vključeni v oblikovanje politik, saj smo vendar tisti, ki najbolje vemo, kaj se dogaja na terenu.

Vas vlada pri oblikovanju politik de-jansko upošteva?

To se bo šele pokazalo ob pripravi novega nacionalnega programa na področju so-cialnega varstva oziroma zakona o social-novarstveni dejavnosti, ki je sedaj v javni razpravi. Radi bi, da bi bilo nizkopražne programe možno verificirati, saj bi potem postali javni socialnovarstveni programi, kar v stari resoluciji ni bilo mogoče, ker smo bili opredeljeni kot eksperimentalni program. V skupini, kjer pripravljajo na-cionalni program za področje drog za na-slednje desetletje, imamo dva predstavni-ka iz nevladnega sektorja in pričakujemo, da bo naša beseda kaj štela.

Delovno vzdušje v prostorih Urbanih brazd

praks oziroma mikropolitike, ki bodo živele in se razvijale tudi po tem, ko bo dvoletni projekt Urbanih brazd zaklju-čen. Kljub temu, da projekt zajema samo droben delček Maribora je namreč dolgo-ročna vizija celostni pritop k trajnostne-mu razvoju, k vse manjši odvisnosti in ujetosti, k čim večji svobodi in odprtosti za ustvarjalnost, še pravi Grgorčičeva.

različni od nevladniKovIn kje je pri vsej zgodbi priložnost za NVO? Gregorčičeva pravi, da lahko so-delujejo katerekoli nevladne, pa tudi dr-žavne organizacije oziroma posamezni-ki, ki imajo interes in izkušnje iz zgoraj navedenih področij. Sodelavci Urbanih brazd, ki delujejo pod okriljem Zavoda EPK, so se že in se še bodo sestali z vrsto nevladnikov, ki so jih tudi javno pozvali k sodelovanju.”Sodelovali bomo z vsemi, ki imajo kakršnikoli interese, da soustvarja-jo emancipatorične prakse, da sodelujejo pri osvobajajočih procesih za posamezne družbene skupine ali posameznike,” trdi

Gregorčičeva. V naslednjih tednih se bodo raziskovalci Urbanih brazd sestali z vsemi institucijami v Mariboru, ki se ukvarjajo s socialnimi tematikami, od centrov za socialno delo do drugih držav-nih, mestnih ali nevladnih ustanov. Je pa poudarila, da je med delovanjem njene skupine in NVO nezgrešljiva raz-lika. “Mi delamo z ranljivimi skupinami za njihovo opolnomočenje, medtem, ko imajo NVO pogosto pristop, da skušajo blažiti težave, denimo s humanitarno-stjo. Za nas je to težava, saj se, če rečem zelo radikalno, s tem revščina neguje, ne pa odpravlja. Mi želimo katero od težav, sistemskih diskriminacij ali predsodkov dejansko odpraviti z neposredno prakso kot tudi z osveščanjem neposredno na terenu, kjer se konflikti vzpostavljajo,” pravi sociologinja. Druga razlika z NVO pa je, nadaljuje Gregorčičeva, da ne bodo vzpodbujali prostovoljcev, ker je delo, še posebej mladih volunterjev, velikokrat zlorabljeno. Sami so se zato odločili, da vključijo entuzijaste in aktiviste, ki bodo plačani ali pa bodo delali zastonj, če tako želijo. Težava pa bo dobiti usposobljene ljudi, še priznava vodja Urbanih brazd.

eden od stebrov ePK se usmerja na kulturo sobivanja, vključijo se lahko vsi, ki imajo interes soustvarjanja emancipatoričnih praks.

4 marec 2011

V prihajajočem projektu Evropske kul-turne prestolnice (EPK) Maribor 2012 so eden od štirih nosilnih programskih stebrov Urbane brazde. Če bodo ostali sklopi promovirali umetnost kot tako, se bodo Urbane Brazde brazde usmeri-le zlasti na kulturo sobivanja, saj je ta v aktualnih zaostrovanjih kapitalistične družbe prva pod vprašanjem. Da bi ljudje lahko živeli z umetnostjo, morajo naprej osvojiti osnove sobivanja in sodelovanja. Takšen je celostni pristop socialne ekolo-gije, pravi dr. Marta Gregorčič, ki je za-snovala idejo delovanja Urbanih brazd.

od urbaneGa vrta do seMensKe KnjiŽniceUrbane brazde so osnovane na socialni ekologiji, vsebino sklopa uvodoma pred-stavi Gregorčičeva. Ekološki vidik skrbi za razvijanje samopreskrbne prehranske politike, ki jo lahko vzpostavi le sodelo-vanje med lokalnimi malimi kmeti iz za-ledja Maribora ter uslužbenci v vrtcih v Teznu ali drugih institucijah, kot so šole ali domovi za upokojence. “S kmeti bomo vzpostavili način distribucije, ki je bila sa-moumevna še pred 20 ali 30 leti. Ker ima danes Slovenija eno najnižjih samooskrb s prehrano v EU in ker je s tem prebival-stvo izpostavljeno malverzacijam na glo-balnem trgu, bi morala to postati ena od razvojnih prioritet,” pojasnjuje Gregorči-čeva. Kot razloži, bodo s takšno strategijo na eni strani namesto monokulturne ali živinorejske kmetijske industrije, ki te-melji na naftnih virih in farmacevtskih lobijih, podprli malega tradicionalnega, samooskrbnega kmeta, ki zaradi vsesplo-šnega uvoza poljščin, zelenjave in sadja ne more več vstopati na trg, na drugi strani pa omogočili preskrbo vrtcev s kakovo-stno sezonsko hrano. Znotraj ekološkega dela se bodo sodelavci Urbanih brazd ukvarjali tudi z vzpostavitvijo urbanih vrtov v vrtcih, ki bi prispevali k učenju o odnosu do narave in pridelavi hrane, poleg tega pa bodo ustvarili tudi alterna-tivni urbani vrt. Z njim bi pokazali, kako lahko vrtičkarstvo prispeva k samooskrbi posameznika in nekega lokalnega oko-lja, je prepričana Gregorčičeva. Tretji del ekologije pa se bo ukvarjal z vzpostavitvi-jo semenske knjižnice. V ta namen bodo med izkušenimi kmeti poiskali varuhe te pomembne prvine naravno-kulturne de-diščine, še navaja sogovornica.Socialni vidik Urbanih brazd pa bo s po-močjo raziskovalnih skupin za posamezna področja, med katere so uvrstili Rome, brezdomne, migrante, brezposelne, pre-karne delavce, mlade brez prve zaposlitve in druge, iskal preseke problematik za te

ranljive in marginalizirane skupine, ki se kažejo vse od neurejenega državljanstva, prejemanja socialnih pomoči, brezposel-nosti ali brezperspektivnosti. Poseben vi-dik bo namenjen odpiranju javnega pro-stora, poustvajanju skupnosti, drugačne mobilnosti v prostoru in med družbne-nimi sloji, identitetami, statusi, še našteva idejna voditeljica Urbanih Brazd.

PristoP od sPodajMarta Gregorčič pravi, da so Urbane brazde zastavili kot poizkus intervencij v okolje, posredovanja med ljudi. “Za razliko od države ali nevladnega sektor-ja, ki locira problem, dobi sredstva in ga poskuša popraviti, smo se mi zadeve lotili z novim pristopom in novo meto-dologijo,” razlaga Gregorčičeva. Metoda Urbanih brazd je namreč aktivistična, saj bodo s sodelavci delovali kot militantni raziskovalci. To pomeni, da se bodo lotili problemov, ki jih ne rešujeta ne država ne nevladni sektor in sicer na način, da bodo preko intenzivnih pogovorov s do-ločeno skupnostjo identificirali njihove probleme in šele na podlagi debat pripra-vili načrte za rešitve, ki se jih bodo lotile posebne delovne skupine. V njih bodo vključeni različni profili strokovnjakov, aktivisti, predstavniki obravnavane sku-pnosti in vsi zainteresirani. “Skupina, ki preučuje romsko problematiko v Mari-boru, bo ugotovila ali bi morala biti pri-oriteta še več izobraževalnih delavnic ali poskusi legalizacije nekih, sedaj nedovo-ljenih, dejavnosti Romov, pomoč mladim dekletom, da bi prišle do zaposlitve in izobrazbe ali pisanje romskega slovar-ja,” ponazori Gregorčičeva in doda: “Do ranljivih skupin bomo pristopili tako, da ne bomo delali zanje, ampak z njimi, od spodaj. Skupaj bomo odpravili težave, ki so ovira do bolj kakovostnega življenja in enakovredne družbene participacije, ko gre za izobraževanje, zaposlovanje ali politično participacijo.”

Prve reakcije ljudi na Urbane brazde so sicer pozitivne in angažirane, neodzivno-sti ljudi se ne bojijo, opaža Gregorčičeva. Cilj dvoletnega projekta je sicer kultura sobivanja z naravo in sobivanje različnih heterogenih skupin mesta. Ideja je tudi, da se razvijejo majhni primeri dobrih

Urbane brazde: intervencija militantnih raziskovalcev

Jasmina Cehnar

7,5 odstotka prebivalcev, medtem ko je državo povprečje okoli pet odstotkov, je v uspešnost terenskega delovanja kluba, ki šteje 50 članov, prepričan Šijanec. V Benediktu sicer letno opravijo 360 od-vzemov krvi.

Poleg tega že vrsto let pripravljajo razno-vrstne dogodke in akcije. Ob občinskem prazniku denimo organizirajo razstav-ni salon, v katerega vključijo razstavo umetniških del, promocijo zdravega ži-vljenja in krvodajalstva. V svoj kraj kot predavatelje povabijo tudi zdravstvene strokovnjake, sodelujejo z lokalnimi go-spodarstveniki, centroma za transfuzij-sko medicino iz Maribora in Ljubljane, podjetji kot je Krka, študentskimi organi-zacijami, radi bi se povezali tudi s Sloven-sko filantropijo. Šijanec navaja, da imajo aktivnosti kluba moralno podporo tudi iz strani RK. Leta 2008 so na iniciativo klu-ba krvodajalcev med krajani zbrali denar za nakup med Mursko soboto in Maribo-rom edini javno nameščen defibrilator. So tudi organizatorji tečaja prve pomoči in strokovnih ekskurzij, člani kluba pa niso pozabili niti na svoje nekdanje kr-vodajalce - če opazijo, da je kdo v stiski, mu pomagajo, pa četudi le s toplo besedo,

razlaga sogovornik. Pri ljudeh bi nasploh radi vzpodbujali samopomoč. “Vsak te-den bi radi organizirali dan odprtih vrat, kjer bi se ljudje pogovarjali o zdravju, družbeni klimi in medgeneracijskih raz-likah,” še usmerjenost v geronotologijo nakaže Šijanec.

drŽava naj PosKrbi za status KrvodajalcevPred tremi leti je klub na ministrstvo za zdravje podal predlog, da bi država krvo-dajalcem financirala dodatno zdravstve-no zavarovanje in da bi imeli krvodajalci na zdravstveni izkaznici zabeleženo svojo krvno skupino, s čemer bi si pri zdrav-nikih kot pacienti prihranili veliko časa. Uradnega odgovora na pobudo pa od odgovornih v ministrstvu do danes še ni bilo. “Krvodajalci ne pričakujejo ne vem kakšnih pohval, ampak da jim država po-kaže malo več pozornosti, da dobi posa-meznik vsaj malo moralnega zadoščenja,” predsednik kluba opozori da bi morala država bolj poskrbeti za status ljudi, ki, kot pravi, opravljajo najvišjo obliko hu-manitarnega dela.

Društvu finance za osnovno delovanje, torej pokritje tekočih stroškov pisarne, zagotavlja občina. Sredstva za projekte pa morajo pridobiti preko donacij, pri-javljajo se tudi na razpise, a doslej niso še nikoli uspeli, navaja Šijanec. Podobne organizacije civilne družbe za podpo-ro delovanja RK sicer poznajo v veliko evropskih državah in v večji meri bi se morale razviti tudi pri nas, saj bi to pri-neslo boljšo družbeno klimo, poveza-nost med krvodajalci, pravi predsednik kluba. Da naporom aktivistov iz Bene-dikta mnogi priznani ljudje s področja krvodajalstva izražajo podporo, saj da je klub primer dobre prakse, še doda Šija-nec.

Krvodajalski klubi bi se morali razširiti po vsej državi, saj bi z njimi med ljudmi bolj ozavestili pomen nesebičnega darovanja krvi, meni Mirko šijanec, predsednik edinega kluba krvodajalcev pri nas .

Ko se je v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja spremenil Zakon o Rdečem križu (RK), ki je ukinil kra-jevna društva RK in kot legitimno obli-ko obdržal le še območna združenja, so se krvodajalci v Benediktu v Slovenskih goricah počutili kot ribe na suhem. Kot pravi Mirko Šijanec, predsednik Kluba krvodajalcev Benedikt, so bili znotraj območnega združenja premalo samo-stojni, saj niso več mogli sami upravljati s svojimi sicer skromnimi finančnimi viri, motile so jih tudi tedanje afere na vrhu RK. Glavni razlog zakaj so se sredi leta 2003 odcepili od RK in ustanovili prvi in še zmeraj edinstveni klub krvodajalcev v Sloveniji pa je bila potreba, da intenzivno delujejo na terenu, kjer je število krvoda-jalcev iz leta v leto upadalo.

50 članov, 360 odvzeMov Krvi“Naš cilj ni, da bi bili organizatorji kr-vodajalskih akcij, to že dobro dela Rdeči križ, ampak da smo promotorji krvoda-jalstva nasploh,” poslanstvo kluba, ki sle-di vrednotam humanosti, solidarnosti in altruizma, predstavi njegov predsednik. Osrednja naloga aktivistov iz Benedikta, kjer je bil prvi organizirani odvzem krvi izveden leta 1956, je sicer osveščati obča-ne o krvodajalskih akcijah, ki jih trikrat letno pripravljajo skupaj z območnim RK in Centrom za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Z nagovarjanjem ljudi preko le-takov in drugih najrazličnejših akcij jim je uspelo, da v Občini Benedikt število krvodajalcev ni upadlo, saj kri daruje kar

Promotorji darovanja krvi na pohodu

Jasmina Cehnar

»za razliko od države ali nevladnega sektorja, ki locira problem, dobi sred-stva in ga poskuša popraviti, smo se mi zadeve lotili z novim pristopom in novo metodologijo.«

»Mi delamo z ranljivimi skupinami za njihovo opolnomočenje, medtem, ko imajo nvo pogosto pristop, da skušajo blažiti težave, denimo s humanitarno-stjo.«

Mariborsko Društvo zeliščarjev združu-je ljubitelje narave in njenih dobrot za prehrano in zdravje. Anton Poler, pred-sednik društva: »Naši člani niso zdravil-ci, plenilci ali uničevalci narave, pač pa nabirajo zdravilna zelišča le za lastno uporabo ali za darilo svojim prijateljem in znancem.« Sedež društva se nahaja v prostorih mestne četrti Magdalena na Preradovičevi ulici 1 v Mariboru. Čla-ni se tam dobivajo vsako tretjo sredo v mesecu ob 19. uri na predavanjih in na tekočih sestankih. Imajo pa tudi izde-lan načrt delovanja ter izobraževanja v naravi, kjer člani spoznavajo rastline in njihove splošne učinkovine. Ob sobotah in nedeljah organizirajo izlete ali poučne ekskurzije, na katere so vabljeni tudi ne-člani društva in njihovi otroci.

Najpomembnejši cilj društva je čim več ljudi seznaniti s številnimi možnostmi, ki za ohranitev zdravja ponuja narava. Ob tem Poler nejevoljno pripomni, »da očitno to ni po volji vse močnejšemu farmacevtskemu lobiju v Evropi in sve-tu. Ko naš, že hudo osiromašen, človek s skromno pokojnino ali pa delavec, ki že nekaj mesecev ni dobil plače stopi v lekarno, ga vedno znova presenetijo vse višje cene zdravil, ki pa so običajno nare-jena iz zdravilnih rastlin. Zato v našem društvu učimo ljudi, kako si pri zdra-vstvenih težavah lahko pomagajo sami, kot so to počele naše babice in dedki. Pomembno je, da ljudje spoznajo, katere rastline lahko uporabijo brez skrbi in ka-

tera zelišča lahko ogrozijo zdravje ali pa celo povzročijo smrt, če jih nestrokovno rabimo.«

Društvo trenutno šteje nekaj čez sto članov. V zadnjem času se po besedah Polerja, zanimanje za članstvo povečuje, zato se soočajo s prostorsko stisko. »Na srečo mnogi člani, ki imajo že veliko zna-nja, ne pridejo preveč pogosto, za nove člane pa pripravljamo ponovno začetni tečaj spoznavanja in uporabe zelišč.« doda Poler. Si pa prizadevajo privabiti čim več novih članov, zato imajo dolo-čeno skromno članarino, ki se, kot pravi Poler, prizadevnim članom hitro povr-ne, saj društvo denimo pokriva stroške prevoza ekskurzij v naravo. »Brez skrbi in bojazni se nam lahko pridruži vsak, ki spoštuje naravo in ima željo po spozna-vanju zdravilnih rastlin«, zatrjuje Poler.Uvedba nove EU direktive imenovane Codex Alimentarius, bi po Polerjevem mnenju pomenila katastrofo za našo dr-žavo, saj bi to pomenilo uvedbo gensko spremenjene hrane in obolevanje ljudi zaradi mnogih novih bolezni. Postali bi povsem odvisni od farmacije, vsa na-ravna zdravila bi bila prepovedana ali označena kot nevarna in strupena. Vse vitaminske dodatke bi bilo možno dobiti le v lekarnah. »Ljudje moramo spoznati, da so rešitve za vse težave le v slogi in ra-zumu. Spoznati moramo, da je delo po-štenje in pravičnost edina prava pot do sreče vseh v naši skorumpirani državi« zaključi Poler.

Preudarna raba narave v korist človekaJasmina Godec

Zdravljenje z zelišči – kaznivo dejanje?Peticija: http://www.gopetition.com/petition/39757.html

5www.nevladna.org

Prva mariborska pravična trgovina je v Mariboru svoja vrata odprla lanskega maja. V trgovini 3 muhe na Glavnem trgu je moč kupiti izdelke proizvajalcev iz dr-žav Afrike in Azije po pravičnih cenah, kar pomeni, da največji del plačila dobijo proizvajalci in ne trgovci. Na ta način se tudi manjšim proizvajalcem iz manj razvi-tih držav omogoča čim bolj enakopraven vstop na trg, ki ga sicer obvladujejo mono-polisti oziroma multinacionalke. Na pobudo sodelavcev trgovine 3 muhe ter aktivistov in prostovoljcev, se je MOM odločila sprejeti politično zavezo, ki bo imela tudi nekatere praktične posledice. V kabinetu mariborskega župana smo povprašali, zakaj so se odločili za takšno zavezo. »Pridobitev naziva Mesto pravične trgovine prinaša lokalni skupnosti doda-no vrednost v zavezanosti odgovornemu nakupovanju, odgovornemu javnemu na-ročanju in osveščanju občanov ter ostalih lokalnih deležnikov. Gre za pomemben korak pri doseganju ciljev trajnostnega ra-zvoja«, je povedala Tatjana Štelcer, tiskov-na predstavnica MOM. Sprejeta obveza ima pet ciljev, prvi je sprejem politične za-

veze, sledi ustanovitev koordinacijske sku-pine, obveščanje javnosti, osveščanje lo-kalnih podjetij, univerze, šol in društev ter uvedba izdelkov pravične trgovine v čim več prodajnih mest. Na MOM pravijo, da bodo v okviru teh prizadevanj spodbujali in krepili prostovoljno delo, udejanjali na-čela trajnostnega razvoja v praksi ter tako izrazili svojo globalno odgovornost in za-vezanost k doseganju milenijskih ciljev.Reneju Suši, prostovoljcu v 3 muhah, se ta odločitev zdi veliko pozitivno preseneče-nje, še posebej zato, ker so mestni svetniki in svetnice sklep sprejeli soglasno. Po nje-govih besedah gre zaslugo za to pripisati tudi dejstvu, da ideja pravične trgovine skorajda nima nasprotnikov, prav tako pa se sklada s socialnim podjetništvom in delno tudi s projektom Evropske prestol-nice kulture. Ob tem je treba dodati, da so pravične trgovine v tujini že nekaj časa sodoben trend.

Vendar se od sprejetja sklepa mestnega sveta do danes ni zgodilo še nič konkre-tnega. Kot je povedal Suša, so se z MOM sicer dogovarjali o izvedbi razpisa za na-

bavo izdelkov pravične trgovine za potre-be MOM, vendar so trčili ob težavo, da v starem proračunu za to ni predvidenih sredstev, nov pa še ni sprejet. »Zdi se nam dobra priložnost za občino, da razume in prepoznava še druge civilno družbene akterje, da se Maribor pokaže kot odprto mesto, potrebno pa bi bilo, da uradni mli-ni pričeli mleti hitreje« je zaključil Suša.

Maribor želi biti prvo slovensko mesto pravične trgovine

Jasmina Godec

Da bodo kot skupina zaskrbljenih intelek-tualcev opozarjali na napake, storjene v pripravah na Evropsko prestolnico kulture (EPK), so si zadali v mariborskem društvu Zofijini ljubimci. Slepih ulic v tem projek-tu, sodeč po zapisih na njihovem blogu, ni malo. Obregnili so se tako ob finančne, projektne, kadrovske kot sistemske rešitve vodilnih. O pogledih Zofijinih ljubimcev na EPK smo se pogovarjali s filozofom in profesorjem na mariborski Filozofski fa-kulteti, dr. Borisom Vezjakom.

Zakaj akcija in protest Zofijcev glede projekta EPK?

Svojega ravnanja v primeru projekta EPK ne razumemo kot kakšen poseben načrto-vani protest, bolj kot spontano pridržanje zrcala in opozorilo. V ta namen smo se od-ločili pisati blog, saj smo zaznali, da smo v izraziti manjšini, problem pa je neizmerno velik. Med prvimi smo javno podvomili v transparentnost postopkov, koherentnost programskih vizij in nenavadne kadrovske rešitve – žal močno medijsko bojkotirane. Veselimo se, da je Maribor dobil to prilo-žnost in navijamo, da bi jo dobro izkoristil. Toda s skrivaštvom glede projekta MAKS, ki so ga vmes že preimenovali - očitno z razlogom, se projektu EPK ne piše dobro. Tudi ne s sramotnimi programskimi izho-dišči, ki lahko na usta zvabijo le trpek na-smešek tistega, ki je prebral takšen infan-tilni diletantski prosti spis, ali glede igric okoli imenovanja generalnega direktorja.

Katere so po vašem mnenju tri največje zablode EPK v Mariboru?

Nekatere zablode so zapisane v omenjenih programskih izhodiščih in artikulirane že na idejni ravni. Prva pravi, da bo Maribor leta 2012 doživel “renesančni čudež”, “pre-tres”, da bo postal nekaj drugega. Recimo tej zablodi neznosno pravljičarstvo. Druga zabloda je, da bo kulturni preporod mestu dal krila in oživil gospodarstvo. Za tako smelo trditev bi si želeli najprej videti eko-nomske študije. Tretja se zarisuje v pogle-du opazovalca in bi ji lahko rekli politična neodvisnost kulturnikov in projekta EPK. Kot imamo priložnost opazovati zdaj, so spone med politiki in kulturniki tolikšne, da bi smeli detektirati nove prepoznavne forme politizacije kulture in govoriti o svojstvenem fenomenu.

Je EPK zavožen projekt?

Nikoli nismo mislili, da bo zavožen. Sto-piti je treba na realna tla, zavrniti ošabna programska izhodišča, omejiti vpliv poli-tike, novinarjem dopovedati, da je njihova profesionalna naloga biti kritičen, ljudem naliti čistega vina in sproti kazati račune. S 50 milijoni programskih sredstev se da na-rediti marsikaj, vendar naj nam prihranijo z osladno retoriko.

Zofijinim ljubimcem je občina zavrnila vse tri prijavljene kulturne projekte. Mi-slite, da zato, ker ste preoster trn v peti vladajoče občinske garniture?

Žal nam je, da smo med kulturnimi dru-štvi v Mariboru skorajda edini, ki še pov-zdignemo glas proti državi in občinskim strukturam. Seveda nas ne marajo, to so nam jasno povedali tudi v medijih. Enako obžalujemo, da so se številni kulturni pro-ducenti raje podali v projekte EPK in si kar samoiniciativno zavezali usta. Zaradi tega smo v svoji kritiki vedno bolj osamljeni, medtem ko nekateri novinarji zelo odkri-to pozivajo k temu, da ta v primeru EPK ni dopustna. Če bo kaj šlo narobe, pravi-jo, bodo takšni, kot smo mi, krivi za vse! Poslanstvo društva Zofijinih je vedno bilo širiti obzorja duha in humanistične vre-dnote, gojiti kritično mišljenje in treznost presoj. Če bi v primeru EPK ravnali dru-gače, bi zanikali svoj lasten obstoj in dejav-nost, svojo zavezanost resnici in filozofsko naravo. EPK je konceptualno v veliki meri antipod vsega, kar smo počeli doslej. Za-radi njega bodo verjetno nekateri imeli moralnega mačka. Mi ga ne bomo.

Zaradi zavrnitve niste užaljeni, ampak razsvetljeni, vztrajali boste naprej, pra-vite Zofijci na svojem blogu.

Nikoli nismo zaprošali za epekajevske fič-nike, zato ne moremo biti užaljeni. Smo pa vedno sodili, da opravljamo za mesto koristno delo in se prijavljali na kulturne razpise občine, kjer je letni proračun resni-čen drobiž v primerjavi z denarci v bobnu EPK. V preteklih letih smo organizirali 250 predavanj, zdaj pa za to ni več denarja. Ves čas poskušamo biti na strani mišljenja, saj smo vendar pretežno filozofi. S pou-darkom na tem, da nam je občina zavrnila vse tri kulturne projekte, smo želeli opo-zoriti na dvoličen in mačehovski odnos do kulture v mestu, kjer produciramo že

petnajsto leto, še posebej do humanistike kot njenega integralnega dela. Po eni plati kolosalne besede o eksplozijah in šprica-nju kulture, po drugi plati ne dobiš nič, če nisi politično lojalno pri koritu. Žal tu ne gre le za politiko v ožjem smislu, temveč kulturne, novinarske in politične sprege. Principielne razloge smo navedli malo prej – težko bi vzeli denar in iskreno sodelovali v puhlem pravljičarstvu o “nezaslišanosti”, ki ga prinaša leto 2012.

Kaj ste želeli doseči s pismi mariborske-mu županu, kjer ste ga najprej prosili za prostovoljni prispevek za delovanje va-šega društva, ko pa ni bilo odgovora, pa mu sami poslali donacijo?

Naša intenca je bila iskrena: ne le župana ampak tudi vodilne v zavodu EPK in dru-ge vljudno zaprositi za osebno donacijo. Na koncu nismo prejeli niti enega vlju-dnostnega pisma, kaj šele kakšen evro na-kazila. Žalostni zaradi takega razpleta smo se odločili, da vsem doniramo mi in smo jim poslali po dvanajst simbolnih centov. Tudi na to ni bilo odziva, smo pa veseli, da lahko darujemo vsaj mi. Očitno je naša usoda biti ignoriran: tako kot v EPK na-povedujejo “nezaslišanost”, se na nas lepi “neslišanost”. Če je kdo naše dejanje razu-mel kot provokacijo, se mu opravičujemo. V resnici smo želeli biti le edukativni. Vsi ti neodzivi nenazadnje kažejo, da imamo v svoji oceni bolj prav, kot smo slutili.

Neznosno pravljičarstvo

Jasmina Cehnar

Mreža NVO varujejo naše zdravje, ki je bila vzpostavljena leta 2009 in danes zdru-žuje že 65 organizacij z zdravstvenega po-dročja, nadaljuje s svojimi prizadevanji za izboljšanje zdravja prebivalstva, prav tako pa s povezovanjem in opolnomoče-njem nevladnega sektorja. Nosilka mreže je Slovenska zveza za tobačno kontrolo in javno zdravje iz Maribora. Prav te dni bo mreža z zdravstvenim in finančnim mi-nistrstvom, prav tako pa z ministrstvom za javno upravo usklajevala predlog za ustavitev Ustanove NVO varujejo naše zdravje, preko katere bi se iz tobačnega in alkoholnega evra financiral nevladni sektor, ki deluje na področju promocije zdravja, izvaja preventivne zdravstvene akcije in podobno. Za ustanovitev takšne institucije, prav tako pa za povišanje tro-šarin na alkohol in tobak, ki jo predlagajo v mreži, bi bilo sicer potrebno dopolniti Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in Zakon o omejevanju porabe alkohola, je povedala Darija Lorbek, pro-jektna sodelavka.

od trošarin letno oKoli 300 Milijonov“Za slovenske nevladne organizacije je značilna nizka stopnja finančne stabilnosti in tudi nizka stopnja financiranja s strani države, v primerjavi z nevladnim sektor-jem v tujini. Poglavitna težava sektorja so finančni stroški za izvajanje programov in projektov, kar onemogoča trajnostno delovanje organizacij,” razloge za doda-tno financiranje NVO s področja zdrav-ja, ki so sicer v Sloveniji slabo zastopane, navajajo v mreži. Nevladne organizacije imajo slabo administrativno podporo in posledično slabo uspešnost na razpisih. Poleg tega svoje napore pojasnjujejo tudi z argumenti, da se vsak v preventivo vlo-ženi evro obrestuje kar šestkrat, kar ima

dolgoročne pozitivne učinke na gospo-darstvo, poleg tega se preventiva odraža tudi na zmanjšanju kroničnih nenale-zljivih bolezni kot so diabetis tipa dve, bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, alkoholizem in ostale bolezni, ki se nave-zujejo na nezdrav življenjski slog. Država sicer samo od trošarin letno dobi med 320 in 350 milijonov evrov, kakšen delež tega denarja bi se stekal v Ustanovo, pa bo odvisno od dogovora, a v prvi vrsti že-lijo v mreži doseči implementacijo ideje o ustanovitvi Ustanove, pravi Lorbekova. Podporo ustanovitvi takšne institucije je sicer že dalo ministrstvo za zdravje, pove Mihaela Lovše, vodja omenjenega pro-jekta. “ Sredstva iz naslova trošarin bi pri-pomogla h krepitvi NVO, k večjem zapo-slovanju znotraj njih, večjem doprinosu k preventivi v smislu podpore nacionalnih programov promocije zdravja,” je še ob vsem tem prepričana Lovšetova.

PrePovedali bi Kajenje v avtihPoleg povišanja trošarin bodo v Mreži NVO varujejo naše zdravje, kjer sicer za svoje člane med drugim izvajajo svetova-nje, mentorstvo in razne delavnice, mi-nistrstvu za zdravje ta mesec podali tudi pobudo o uvedbi specializiranih trgovin za prodajo tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja tobaka in prepo-ved kajenja v avtomobilih. Glede prvega predloga Lorbekova pravi, da bi z njim povečali nadzor in zmanjšali dostopnost prodaje tobaka predvsem mladim, glede prepovedi kajenja v avtomobilu pa Lo-všetova trdi, da imajo v rokah izsledke raziskave, ki dokazujejo, da kdor kadi in vozi potencialno ogroža promet. Vse te zahteve bi prav tako zahtevale spremem-bo Zakon o omejevanju uporabe tobač-nih izdelkov, zato še ni znano, kdaj bi našteto lahko zaživelo v praksi.

S trošarinami na tobak bi krepili NVO

Jasmina Cehnar

Mreža nvo varujejo naše zdravje si prizadeva del trošarin na tobak in alkohol preusmeriti v financiranje nevladnega sektorja s področju zdravja.

boris vezjak za zofijine ljubimce o zmotah in zablodah vodilnih v ePK: “Prihranijo naj nam osladno retoriko”.

Boris Vezjak

Mestna občina Maribor je lanskega novembra sprejela zavezo podpori pravične trgovine in zavezo k nakupu izdelkov pravične trgovine za lastno porabo. Maribor tako želi postati prvo slovensko mesto pravične trgovine.

V dveh preteklih desetletjih se je Maribor preveč usmeril samo v avtomobilski pro-met, zapostavili pa smo druge primernejše oblike prevoza, pravi Boris Keuc iz Mari-borske razvojne agencije in dolgoletni član Mariborske kolesarske mreže. Zato so se na Mariborski razvojni agenciji skupaj z me-stno občino Maribor prijavili na evropski javni poziv za krepitev regionalnih poten-cialov in tako pridobili 490 tisoč evrov. Ce-loten projekt, ki poleg Centra za trajnostno mobilnosti obsega še druge aktivnosti, je vreden 700 tisoč evrov. Poleg obnove pro-storov na Partizanski cesti, kjer bo domo-vanje Centra za trajnostno mobilnost, so sestavni del operacije tudi kolesarjem in pešcem prijazna prenova Žolgarjeve ulice pred OŠ Boris Kidrič in France Prešeren, nova kolesarska infrastruktura v mestnem središču, priprava načrta trajnostne mobil-nosti v mestu in okolici ter pilotni projekt promocije in uvedbe trajnostnih prevoznih sredstev na delo.

Ideja za projekt je, po besedah Keuca, na-stala v Mariborski kolesarski mreži že pred nekaj leti, vendar razen načelnega dogovora na občini ni bilo večjih premikov. »Če želi-mo v prihodnje pričeti načrtno spreminjati prometno politiko mesta v smeri trajno-stnega razvoja, je eden od pomembnih ukrepov vzpostavitev Centra, ki bi koordi-niral in promoviral aktivnosti trajnostnega razvoja prometa v mestu. Kolesarji, pešci in uporabniki javnega potniškega prevoza

morajo tako dobiti prednost v mestu«, pra-vi Keuc. Pri omenjenem projektu je poleg Mariborske razvojne agencije in strokovnih služb na nivoju mesta zaželjeno sodelovanje nevladnih organizacij, strokovne javnosti in predvsem uporabniki/prebivalci mesta in okolice. Zelo pomembna pa bo tudi medij-ska podpora.

Keuc nam tudi pove, da trenutno pri samem izvajanju še ni nobenih problemov, obnova kolesarske infrastrukture se bo nadaljevala takoj ko bodo vremenske razmere to do-voljevale, v teku so tudi priprave na razpise za izbor najugodnejših ponudnikov za vse ostale podoperacije. »Javni potniški promet je zelo nazadoval, kolesarska in pešaška infrastruktura zelo zaostajata za realnimi potrebami, zadnji čas je, da spremenimo svoje potovalne navade in mesto vrnemo njegovim prebivalcem. Z izboljšanjem po-tovalnih možnosti bo mesto pridobilo na kvaliteti bivanja, mestna uprav bo prihra-nila kar nekaj davkoplačevalskega denarja, občani bodo v boljši zdravstveni kondiciji in okolje se bo precej izboljšalo. Eno kolo več – en avto manj«, je prepričljiv Keuc.

Center za trajnostno mobilnost

Jasmina Godec

na pobudo Mariborske kolesarske mreže v Mariboru nastaja center za trajnostno, ki bo svoja vrata odprl kmalu na Partizanski cesti.

»javni potniški promet je zelo nazado-val, kolesarska in pešaška infrastruktura zelo zaostajata za realnimi potrebami, zadnji čas je, da spremenimo svoje potovalne navade in mesto vrnemo prebivalcem.«

6 marec 2011

Zagotovitev varne ekonomske priho-dnosti v tretjem življenjskem obdobju je prav gotovo ena pomembnejših nalog v življenju vsakega posameznika. Ob tem pa je potrebno urediti veliko formalnih in za marsikoga zapletenih opravkov. Dru-štvo za pomoč pri upokojevanju svojim uporabnikom nudi preverjanje različnih upokojitvenih možnosti, svetovanje glede dokupov delovne dobe in uveljavljanja manjkajoče pokojninske dobe, urejanje pokojninske dobe za delo na kmetiji, pre-verjanje višine pokojnine ter tudi sestavo zahtevnejših vlog in pritožb.

Predsednika društva Jože Jandl, nam je povedal, da imajo ob upokojevanju največ težav zlasti osebe brez dobro organiziranih služb, ki bi jih pomagale pri upokojevanju in jih ažurno informirale o uveljavljanju njihovih zakonskih pravic. Jandl pove tudi, da se ljudje ob upokojevanju soočajo z zelo različnimi ovirami: »Ljudje ne po-znajo upokojitvenih pogojev, ne vedo ka-tera doba se šteje v pokojninsko in katera v zavarovalno dobo, kaj je malus, kako je z znižanjem starostne meje za upokojitev za otroke, kaj pomeni služenja vojaškega roka, kako uveljaviti manjkajočo pokoj-ninsko dobo, kako uveljaviti pokojninsko dobo za delo na kmetiji za obdobje 1972 – 1983 ali kako se izračuna višina pokoj-nine.« V društvu takšne ljudi napotijo na potrebna mesta, jim posredujejo upoko-jitvene pogoje ali pa kar v društvu zanje uredijo zadevo.

soritve niso brezPlačneStoritve, ki jih nudijo pa niso brezplačne. Tako nam Jandl pojasni, da »popolnoma brezplačnih informacij ne moremo nuditi, te lahko dobijo jih na Območni enoti Za-voda za zaposlovanje ali na Zavodu za po-kojninsko in invalidno zavarovanje. Brez-plačnih informacij ne moremo nuditi tudi iz praktičnih razlogov, saj nas ljudje kličejo ob nedeljah, praznikih ali pozno zvečer in celo za sicer splošno dostopne informacije. Po drugi strani pa v društvu ne moremo zagotavljati ustreznega strokovnega zna-nja brez potrebnih materialnih in drugih vložkov, saj moramo obiskovati seminarje, plačevati članstva v združenjih, spremljati zakonodaje in sodne prakse, ob vsem tem pa še zagotavljati prostor, računalniško opremo, literaturo in podobno.« Jandl prav tako pove, da svetovanje zaračunajo samo, če se s stranko tako dogovorijo. Svetovanje ponavadi poteka tako, da skupaj s stranko najprej ugotovijo koliko pokojninske dobe ji manjka, stranka pa lahko to dobo uve-ljavlja sama ali pa se dogovori z društvom, da to opravi zanjo. Če se odloči za slednje se z društvom dogovori za ceno in druge pogoje in društvo nadaljuje postopek. V nasprotnem primeru pa si zadevo stranka ureja sama. Vsekakor do te faze stranka ne plača nič.

Društvo je po mnenju Jandla dokaj pre-poznavno. Meni, da jih pozna veliko ljudi. Ocenjujejo tudi, da se večina ljudi obrne na ZPIZ, prijatelje in znance.

S pravimi informacijami do lažje upokojitve

Jasmina Godec

v sloveniji že od leta 2008 deluje društvo za pomoč pri upokojevanju, prostovoljna in nepridobitna organizacija, ki posameznikom svetuje pri uveljavljanju zakonskih pravic pri upokojevanju.

številne države pričenjajo v svoje odločevalske procese uvajati dosežke znanosti o dobrobiti. novice s pete Mednarodne konference o bruto domačem zadovoljstvu.

Raziskovanje sreče doživlja pravo eksplo-zijo. Zagovornike lahko najdemo med ekonomisti, ki verjamejo, da je bruto do-mači proizvod (BDP) preveč omejeno orodje za merjenje družbene uspešnosti, med psihologi in sociologi, ki mislijo, da se njihove vede preveč osredotočajo na nevroze in družbene probleme in prema-lo na aktivnosti ter politike, ki resnično prispevajo k družbenemu zadovoljstvu in med politiki, ki jih zanima uporaba razi-skovalnih dosežkov.

Na peti mednarodni konferenci o bruto domačem zadovoljstvu, ki se je nedavno odvila v Braziliji, so se zbrali zagovorniki zadovoljstva iz vsega sveta in primerjali različne dosežke s področja praktične rabe »znanosti o sreči«.

znanost srečeNič presenetljivega ni na znanstvenem od-kritju, da onstran določenega minimalne-ga denarnega prihodka sreča in zadovolj-stvo nastajata vsled močnih in številnih človeških stikov, občutka obvladovanja lastnega življenja in zaposlitve, smiselnega dela, dobrega zdravja, temeljne finančne varnosti, zaupanja v druge in v vlado in vsled drugih kategorij, ki niso neposredno vezane na višino denarnega nadomestila.

Organizatorji konference so me povabili, da bi udeležencem spregovoril o povezavi med delom (nadurami), zdravjem in za-dovoljstvom. Trdil sem, da je za zadovolj-stvo, zdravje in dolgoživost ključen krajši delovnik. Združene države Amerike, drža-va z najdaljšimi delovniki v industrijskem svetu, se v primerjavi z državami severne Evrope odreže precej slabše na področjih prostega časa, dolgoživosti in splošnega zdravja prebivalstva, pri čemer imajo dva-krat večji ogljični odtis – dejavniki, ki so neposredno povezani.

Aktualne študije življenskega zadovolj-stva lahko neposredno primerjajo anke-tne podatke iz mnogih držav in tako lažje razumejo vpliv ekonomskih in političnih odločitev na državljasnko zadovoljnost. V minulih letih so takšne ankete kazale, da je najvišjo stopnjo zadovoljstva drža-vljanov moč najti na Danskem, Finskem, Nizozemskem in Švedskem, torej državah z močno izraženo družbeno solidarnostjo, ravnotežjem v razmerju med življenjem in

delom, majhnimi razlikami med prihod-ki, visokimi davki in močnimi socialnimi varnostnimi mrežami.

Študije so prav tako pokazale, da imajo tudi mnoge države z relativno nizkimi pri-hodkovnimi stopnjami, kot sta Kostarika in Kolumbija, visoko stopnje življenjskega zadovoljstva. Neko skupino britanskih raz-iskovalcev je to navedlo na uvedbo plane-tarnega indeksa sreče, ki primerja rezultate življenskega zadovoljstva, življenjske dobe in ekološkega ogljičnega odtisa, da bi tako ustvarili navzkrižno ocenjevanje srečnosti. Mnoge tako imenovane države v razvoju se uvrščajo na vrh njihovega indeksa.

bruto nacionalno zadovoljstvoDržava, ki srečo jemlje zelo zares, je majh-no himalajsko kraljestvo Butan, gostitelj prve konferenco o bruto domačem zado-voljstvu. Butanski kralj je leta 1972 razgla-sil, da je »bruto domače zadovoljstvo po-membnejše kot bruto domači proizvod«. Od takrat je Butan koncept zapisal v ustavo in poskrbel za načine njegovega iz-vajanja ter merjenja. Karma Ura, direktor Centra za študije Butana in eden govorcev na prvi konferenci, je v zvezi s tem razlo-žil, da so skozi čas razločili devet aspektov, ki štejejo kot dejavniki pri analizi sreče: psihološka dobrobit, dobro zdravje, pora-ba časa (razmerje med delom in prostim časom), vitalnost skupnosti, izobrazba, ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, dobra vlada in finančna varnost. Sodelavci centra so razvili vprašalnik, s katerim ocenjujejo življensko zadovoljstvo na vsakem od omenjenih področij. Vpra-šalnik vključuje vprašanja kot »kako varni se počutite pred človeškim škodovanjem«, malo, povprečno ali zelo?

Rezultate vprašalnikov Butanci uporablja-jo za oblikovanje javnih politik. Vsaka vla-dna odločitev temelji na zagotovilu, da ne bo zniževala, temveč celo zviševala splo-šno življensko zadovoljstvo. Ena od analiz vprašalnikov je vlado privedla do odloči-tve, da se Butan ne bo pridružil Svetovni trgovinski organizaciji.

Butanske raziskave, parametre in rezultate je mogoče najti na njihovi izvrstni spletni strani. Kljub temu, da je Butan ena revnej-ših svetovnih držav, imajo njeni prebivalci

visoko bruto domače zadovoljstvo, po-sebej tisti na podeželju in prav posebej z ozirom na vire, ki so jim na voljo.

redefiniranje naPredKaButan še zdaleč ni edina država, kjer je ukvarjanje s srečo in zadovoljstvom po-stalo tema pogovorov. Francoski predse-dnik Nicolas Sarkozy, pred leti šampijon ekonomske rasti in ekonomije ameriškega stila, je s precej drugačno idejo poskrbel za časopisne naslovnice: vzpostavil je odbor za preverjanje merjenja francoskega na-predka, ki sta ga vodita nobelovca Joseph Stiglitz in Amartya Sen. Odbor je pozval k osredotočanju na indikatorje napredka kot so zdravje, družinska kohezija in prosti čas namesto poudarka na bruto domači pro-izvod. Sarkozy je napotke odbora sprejel in predlagal njihovo sprejetje tudi s strani Evropske unije.

Evropska komisija je lanskega avgusta ob-javila poročilo »Onstran BND: merjenje napredka v spreminjajočem se svetu«. V njem priporoča natančnejše poročanje o ekonomski neenakosti kot tudi uvedbo družbenih ter okoljskih kazalcev. Slednji bi vključevali spremljanje in merjenje onesnaženja zraka in vode, klimatske spremembe, rabo energije, biodiverziteto, odpadke in rabo virov.

John Hall, vodja Globalnega projekta za merjenje napredka družb pri Organiza-ciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, OECD, je poročal, da razvijajo novo gar-nituro kazalcev za ocenjevanje napredka držav članic. Namen »Globalnega projek-ta« je tudi zbiranje dobrih praks v obliki družbenih in ekonomskih politik, za kate-re se je jasno izkazalo, da dvigujejo življen-sko zadovoljstvo. Oktobra se je na tretjem svetovnem forumu držav članic OECD v južnokorejskem Busanu zbralo 2000 znanstvenikov in raziskovalcev iz stotih držav z namenom premisliti politike, ki se osredotočajo na zadovoljstvo namesto na gospodarsko rast. Zdaj gre za pravo giba-nje, je zadevo komentiral Hall.

John de Graaf je članek napisal za revijo YES!, neprofitni medij za vzpodbujanje naprednih idej in konkretnih akcij. John je izvršni direktor organizacije Take Back Your Time in dokumentarni filmar.

Uvajanje znanosti o sreči v prakso

John de Graaf, YES!

»Dekle z duševno motnjo išče prosto-voljca ali prostovoljko z znanjem spe-cialne pedagogike ali razrednega pouka za učenje branja, pisanja in računanja«. Takšen opis je le eden izmed množi-ce povpraševanj v kategoriji iskanja prostovoljne pomoči pri učenju, ki jih lahko najdemo na spletni strani prosto-voljstva www.prostovoljstvo.org.

Na spletni strani lahko najdemo števil-ne organizacije iz mnogih slovenskih krajev, ki nudijo možnost prostovolj-ne brezplačne pomoči pri učenju. Prav tako lahko najdemo tudi napotek za ti-ste, ki bi se želeli vključiti v mrežo pro-stovoljstva in s svojim znanjem poma-gati tistim, ki pomoč potrebujejo.

V Andragoškem zavodu Maribor se lahko v program prostovoljske pomo-či vključijo mladi in odrasli na začetku šolskega leta. Njihovo prostovoljsko

delo obsega sodelovanje v programu projektnega učenje za mlajše odrasle, učno pomoč, pomoč pri mladinskih projektih in interesnih dejavnostih ter druženju z mladostniki. V Dijaškem domu Lizike Jančar vključujejo prosto-voljce in prostovoljke v začetku šolske-ga leta oziroma po dogovoru in sicer v posamezne projekte učne pomoči, dru-ženje z dijakinjami, pomoči pri prire-ditvah, izvedbo različnih predavanj ali kulturnih večerov.

Prav tako se je moč priključiti k pro-stovoljnemu delu na številnih srednjih šolah: Prvi in Drugi gimnaziji, Škofij-ski gimnaziji Antona Martina Slom-ška, Srednji ekonomski šoli, Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Maribor. Med vsemi omenjenimi pa je še veliko število drugih centrov, kot je denimo Svetovalni center za otroke, mlado-stnike in starše Maribor. K prostovolj-

ski pomoč pri učni snovi pa se je moč vključiti tudi na OŠ Gustava Šiliha.

Katere kvalifikacije potrebuje posame-znik, ki želi nuditi učno pomoč? Urška Breznik iz Mladinsko informacijskega svetovalnega centra INFOPEKA, kjer opravljajo usposabljanja za prostovolj-sko delo, je povedala, da vsako leto v začetku šolskega izvajajo enomeseč-ne tečaje za mlade med 15. in 29. le-tom starosti. Po uspešno opravljenem usposabljanju lahko tako usposobljeni prostovoljci nudijo pomoč otrokom in mladostnikom s šolskimi težavami in težavami pri učenju. V okviru uspo-sabljanja potekajo tudi konzultacije z defektologinjo in specialno pedagogi-njo. Inštrukcije v Infopeki se izvajajo v njihovih prostorih, za pomoč pa jih večkrat prosijo tako posamezniki kot tudi Centri za socialno delo in dijaški domovi.

Kam naj se za pomoč obrnejo tisti, ki nimajo denarja za klasične inštrukcije, za katero vemo, da je potrebno odšteti kar nekaj denarja. rešitev je prostovoljna pomoč pri učenju.

Kam po učno pomoč in kako prostovoljno pomagati?

Jasmina Godec

rreb

DSprejemamo:

– manjše okrasne predmete: nakit, šatulje, svečnike, različne obeske, denarnice ...– slike, knjige, brošure, albume, razglednice, značke, družabne igre ...– manjše pohištvo: stojala, mizice, stole, svetila ...– manjše tehnične izdelke: ure, fotoaparate, glasbila ...– manjše športne rekvizite– male gospodinjske aparate in potrebščine: posodo, pribor, kozarce, vaze ...– manjše gospodinjske potrebščine, izdelke iz: lesa, keramike, stekla, plastike,– izdelke iz tekstila: blago, posteljnino, zavese, brisače, prte, okrasne prtičke, rute ...– moška, ženska in otroška oblačila– moško, žensko in otroško obutev– otroške igrače.

Ne sprejemamo:– velikega pohištva: postelj, jogijev, omar, miz ...– velikih gospodinjskih aparatov: hladilnikov, štedilnikov, pralnih strojev,– nedelujočih, slabo ohranjenih električnih aparatov in tehničnih izdelkov– računalnikov, tiskalnikov ...

Delovni čas: Pon – pet: 9.00 – 17.00, sobota: 9.00 – 12.00Zaprto ob nedeljah in praznikih.

Vabimo vas, da nas pokličete ali obiščete, pobrskate po naših policah, pokramljatez našimi prostovoljci in nam posredujete vaša mnenja o projektu. Veselimo sevašega obiska.

Ropotarnica je socialni projekt, ki ga izvaja Društvo za razvijanje socialnih projektovin promocijo aktivnega življenja AKTIVIRAJ SE.

»ROPOTARNICA« - POSREDOVALNICA RABLJENIH PREDMETOV

Koroška cesta 39, 2000 Maribor, tel.: 030 278 577

V nepridobitni posredovalnici po nizkih cenah posredujemo rabljene stvari,

ki jih donirajo posamezniki in podjetja. Denar od prodanih predmetov

nepridobitno namenjamo za samopomoč brezposelnim osebam, razvoj

humanitarne dejavnosti, razvijanje prostovoljstva in ekološke cilje.

7www.nevladna.org

Čeprav so srečanja Svetovnega druž-benega foruma (World social forum, WSF)) vedno razlog za veselje, nihče od nas nima veliko razlogov za prazno-vanje, ko se oziramo na minulo leto. Njegov vrhunec je bila katastrofa na okoljski konferenci v Kopenhagnu, kar je bila izjemno slaba novica za vse člove-štvo, prav tako pa smo bili priča dvema osupljivima srečanjema skupine najbolj razvitih držav G-20, katerih cilj je bil čimprejšnja vrnitev k običajnemu vsak-danu. Zdravilo skupine G-20 za obvaro-vanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) pred njegovim zlomom se je gla-silo polog v višini 750 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja in to brez kakršnih koli varnostnih pogojev. In MDS bo tako lahko še naprej nemoteno izvajal svojo razsuvajočo politiko struk-turnih prilagoditev. Skupina G-20 se je sicer kratko vznemirila zaradi davčnih oaz, vendar so stvar uredili s smešno objavo, v kateri so povedali, da ni razlo-ga za zaskrbljenost, ker na črnem listi OECD trenutno ni držav kršiteljic.

Medtem so se z davkoplačevalskim de-narjem od mrtvih obujene banke vrni-le na stara pota. Del davkoplačevalskih milijard so banke vrnile, kar pa ne po-meni, da je spet vse v najlepšem redu. Morda bo uvedenih nekaj nepomemb-nih kozmetičnih omejitev, a zagotovo ne takšnih, ki bi resnično posegale v delo-vanje največjih institucije, ki so preveli-ke za propad, ne pa za poroštva. Bančni sistem ZDA je porabil več kot pet mili-jard dolarjev za lobiranje, da bi se znebil nekaj ducat predpisov in neposredna posledica teh prizadevanj je bila finanč-na kriza. V začetku leta 2009 so učenjaki, ki skoraj nikjer po svetu niso napovedali finančnega zloma, ponudili slaboten in napačen izgovor, da pač »nihče ni pred-videl teh dogodkov«. Konec istega leta so prav tako soglasno razglasili, da je »krize konec«. Nič od naštetega ni res, kajti mnogo ljudi je napovedalo krizo, a jih nihče ni poslušal. In krize po no-benih standardih ni konec, morda le po standardih nekaj zanesenjaških borznih trgov. Kljub temu banke odlično poslu-jejo, tako je Goldman Sachs novembra 2009 pridelal 100 milijonov dolarjev na dan.

Ob razširitvi skupine najbolj razvitih držav iz G-7 na G-20, se je bilo vredno vprašati ali bo razširjeno članstvo kaj vplivala na spremembo politike. No, zdaj vemo, da so novinci tako hvaležni, da smejo sedeti za isto mizo s starimi mački, da nimajo namere spreminjati stvari. Ostalih 172 držav, ki v G-20 ni zastopanih, pa lahko od nove sestave pričakuje malo ali ničesar. Konferenca v Kopenhagen, na primer, je samo potrdi-la njihovo nepomembnost.

Nikoli ne podcenjujte moči finančnih inovacij - zdaj, ko so bile banke resnično rešene, prodajajo nov izdelek, strukturi-ran kot drugorazredna posojila na pod-lagi “zavarovane dolžniške obveznosti” ali CDO. Namesto nakupa tisočih dru-gorazrednih posojil, ki jih zapakirajo in prodajo strankam po vsem svetu, banke zdaj z velikim popustom kupujejo zava-rovalne police starih in kronično bolnih ljudi, pri čemer pazijo, da gre za bolezni, kot so AIDS, Alzheimer, rak, sladkorna in druge, ki jih zapakirajo in vlagateljem prodajo statistično možnost prezgodnje smrti in velikih dobičkov, ko zavaroval-nica izplača celotne zapadle zneske. Do zdaj smrt ni predstavljala tržne dobrine, toda tudi to je zdaj odpravljeno.

Po vseh standardih, razen bančnih in borznih, kriza vsekakor še ni minila. Brezposelnost se je povečala, prav tako prekarne zaposlitve. Neenakosti niso nikoli bile tako velike, bodisi znotraj dr-žav ali med njimi. Banke nočejo posojati majhnim in srednje velikim podjetjem. Veliko dvig cen hrane, ki je leta 2008 pahnil dodatnih 100 milijonov ljudi v stalno lakoto, so povzročili predvsem s sejanjem za bio goriva, s čemer so iz-rinili pridelavo živil v ZDA in Evropi, predvsem pa so za dvig cen hrane krive špekulacije na borzah dobrin. Nezasli-šana podražitev se je umirila nekoliko pozneje istega leta, toda leta 2009 so se je cene začela ponovnodvigati in se še danes. Sklepi, ki jih lahko oblikujemo o be-dnem stanju v gospodarstvu, so nasle-dnji. Triumf neoliberalizma se nadaljuje in še naprej prinaša velike dobičke ne-znatni manjšini, tisti manjšini, ki jo v ve-liki meri podpirajo vlade skupine G-20. Te pa ne kažejo, da bi počele karkoli, kar

bi bilo v nasprotju z željami bank. Če si organizacijo sveta za hip predstavljamo kot niz koncentričnih krogov, je prvi in zagotovo najbolj vpliven od vseh krogov Finančni trg, ki je zdaj v veliki meri lo-čen od realnega gospodarstva. Več kot 80 odstotkov dejavnosti Finančnega trga je posojanje finančnemu sektorju, ne pa vlaganje v proizvodnjo, distribucija ali porabo. Naslednji krog je Gospodarstvo, ki je prosto in se lahko seli tja, kjer so stroški dela in davki najnižji. Finance in Gospodarstvo skupaj oblikujejo Družbo in diktirata njeno delovanje. Jasno je, da ne deluje za zadovoljitev potreb drža-vljanov. Zadnja in najmanj pomemben od vseh krogov je Okolje. Kopenhagen je še enkrat pokazal, da najmanjši in naj-manj pomembni krog ostaja področje, od koder črpamo surovine in ki je hkrati smetišče za naše odpadke.

Izziv za Svetovni družbeni forum in za vse, ki se čutijo kot njegov del, pa naj se tega zavedajo ali ne je, obrniti vrstni red sfer, in sicer tako, da prepoznamo oko-lje, kot to, kar v resnici - pogoj za mo-žnost nadaljevanja človekovega obstoja in civilizacije. Spoštovati moramo ome-jitve našega planeta, saj v nasprotnem ne moremo pričakovati, da bomo pre-živeli. Naslednji krog v obrnjeni shemi je Družba, demokratično organizirana tako, da so pripoznane in zadovoljene vse osnovne posameznikove potrebe priznane in zadovoljene, javne storitve so samoumevne, zaposlitvene možnosti povečane, neenakosti zmanjšane. Go-spodarstvo mora biti organizirano za zadovoljevanje potreb Družbe na način kooperativnega podjetništva. Trg ostaja pomemben element in deluje v skladu s tradicionalnimi silami ponudbe in povpraševanja, kajti trgi so učinkoviti in spodbujajo inovacije samo tako dolgo, dokler so regulirani. Centralno planira-nje v stilu Sovjetske zveze ni potrebno, a usmerjeni državni izdatki se uporabljajo kot orodje za spodbujanje razvoja posa-meznih panog in dejavnosti, še posebej zelenih. In še zadnji krog, Finance so orodje v službi Gospodarstva, ne pa nji-hov gospodar.

Predstavljam si, da bi to moral biti širši okvir letošnjega Svetovnega družbenega foruma. Imam pa tudi precej konkre-

tnih predlogov, ki jih lahko natančneje razdelam: - vsaj delno nacionalizacijo oziroma

podružbljenje vseh bank, ki preje-majo javni denar in njihovo obvezo k posojanju z nizkimi stroški malim in srednje velikim socialnim/zelenim podjetjem. Tako bi pospešili prehod k ekonomiji obnovljivih virov ener-gije in k kooperativnem upravljanju,

- delovna mesta proizvajajoče keyne-sianske okoljske infrastrukturne projekte, financirani s pomočjo po-sebnih obveznic (v Evropi bi to po-menilo spremembo narave delovanja Evropske centralne banke)

- začeti razpravo o omejitvi prihod-kov: če dobi najslabše plačana oseba 100 denarnih enot, kolikšna naj bo zgornja meja za najvišjo plačo: 500, tisoč ali 10 tisoč? Obstaja neskončno študij o revnih, ne pa o bogatih,

- pričeti mednarodno kampanje o davčnih oazah, vključno z davki na finančne transakcije vseh vrst, ki se vsaj delno namenijo za financira-nje ukrepov zmanjšanja podnebnih sprememb v revnih državah. Vno-vična vzpostavitev davkov za bogate posameznike, ki jih je neoliberalizem odpravil in jih uporabiti za financira-nje javnih storitev,

- uvesti mednarodni računovodski sis-tem, ki razkriva in izključuje transfer cen in repatriacija kapitala multina-cionalk

- vračanje (v Evropi uvajanje) Glass-Steagall ločevanja bančnih funkcij, kjer je kredit javno dobro in s tem za-nje veljajo pravila nadzora. Vnovična vzpostavitev različnih zakonodajnih ukrepov, predvsem na trgih surovin, ki so bile odpravljene v zadnjih 10 do 15 letih,

- odpis dolga v dobro pogozdovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti v najmanj razvitih državah.

Edina dobra stvar, ki je prišla iz kopen-hagna je povezovanje družbenih gibanja z okoljskimi aktivisti; zdi se, da končno razumejo, da vsak zase ne morejo zma-gati. Svetovni družbeni forum si mora prizadevati za krepitev in poglabljanje tega zavezništva in v to sestavo vključiti tudi mirovniške in organizacije za nena-silno reševanje konfliktov. Naše vlade ne

bodo storile ničesar, če jih v to ne bomo prisilili.

Še sem prepričana, da bi Svetovni druž-beni forum moral uvesti poseben dan v letu za proteste v vsaki državi, podobno kot je bil 15. februar 2003 dan mednaro-dnih demonstracij proti invaziji na Irak. Skupna problematika, z različnimi in lahko razumljivimi slogani kot so delov-na mesta, pravičnost, okolje ... in mnogo dobrih idej z vseh koncev sveta, primer-nih za televizijsko objavo in širjenje. Vsi novinarji, s katerimi sem se pogovarjala, trdijo, da gibanja ni več. Zagotovo giba-nje ni vidno in morda smo v letu 2009 zamudili izjemno priložnost. Rada bi verjela, da bodo naslednja boljša, bolj fokusirana, bolj energično, bolj smiselna in da bomo v njih, za spremembo, začeli zmagovati.

Susan George je svetovno znana akti-vistka »gibanja vseh gibanj«, ugledna članica Transnational Institute (TNI) in častna predsednica ATTAC-France, zveze za obdavčitev finančnih transakcij za pomoč državljanom.

Svetovni družbeni forum (SDF) je pro-stor odprtega druženja, kjer se srečujejo družbena gibanja, mreže, nevladne or-ganizacije in druge organizacije civilne družbe, ki nasprotujejo neoliberalizmu in svetu, ki mu vlada kapital. Od prve-ga svetovnega srečanja leta 2001 je SDF potekal v obliki svetovnega procesa iskanja in oblikovanja alternativ proti neoliberalni politiki. Opredelitev SDF je zapisana v Listini o načelih (Charter of Principles), temeljnem dokumentu Sve-tovenga družbenega foruma. Svetovni socialni forum je tudi pluralen in raznolikosti, nekonfesionalen, nevla-dni in nestrankarski. Predlaga vodenje za pospešitev decentraliziranja koordi-nacije in povezovanja med organizacija-mi, ki se ukvarjajo s konkretnimi ukrepi za oblikovanje boljšega sveta, na kateri koli stopnji, od lokalnih do mednaro-dnih, vendar ne namerava biti organ, ki bi predstavljal svetovno civilno družbo. Svetovni družbeni forum ni niti skupina niti organizacija.

Join the movement! www.forumsocialmundial.org.br

Svetovni družbeni forum deset let poznejeSusan George

PoMoč Pri razPisih za nvoRegionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja z letošnjim letom uvaja nov pro-gram podpornih sto-ritev na področju pri-dobivanja razpisnih sredstev. Zavedamo se, da je uspešna prijava na razpise bistvenega pomena za obstoj in razvoj nevladnih organizacij, saj nevladnikom občinska, nacionalna in evropska javna sredstva predstavljajo poglavitni vir financiranja. Če želimo okrepiti slovenski nevladni sektor, za kar si v regional-nih stičiščih prizadevamo, je izjemnega pomena prav podpora na tem področju. V Zavodu PIP, v okviru katerega deluje regionalno stičišče za Podravje, imamo na področju prijav na razpise večletne izkušnje in potrebna znanja in veščine, ki jih želimo s pomočjo zu-nanjih strokovnjakov ponuditi tudi podravskim nevladnim organi-zacijam.

V okviru projektne pomoči zbiramo in pregledujemo aktualne raz-pise in z njimi seznanjamo nevladne organizacije. Ker vsak razpis ni primeren za vsako organizacijo, potencialnemu prijavitelju svetuje-mo o primernosti posameznega razpisa. Po tem, ko skupaj ocenimo izpolnjevanje razpisnih pogojev, pristopimo k zahtevnem opravilu priprave razpisne dokumentacije. Ob tem je potrebno upoštevati zahteve in pravila pisanja projektov, pomembno je poznavanje refe-renčnih strateških dokumentov, predvsem pa je ključnega pomena kvaliteta ideje projekta, torej vsebina, ki jo organizacija želi uresni-čiti. Gre torej za kompleksen proces v katerem nevladnim organiza-cijam nudimo pomoč od izbire razpisa do oddaje projektne doku-mentacije. Ker želimo, da organizacija, ki pridobi razpisna sredstva s čim manj težavami prične izvajati svoj projekt, svetujemo tudi v prvi fazi izvajanja projekta.

Nevladne organizacije, ki želijo pomoč pri razpisnih prijavah vabi-mo, da se na nas obrnejo na naslov info@nevladna.org ali nas po-kličejo na (02) 234 21 38.

Letošnjega Svetovnega družbenega foru-ma (World social forum, WSF), ki je mi-nuli mesec potekal v Dakarju, glavnem mestu Senegala, se je v imenu Sloge, naci-onalne platforme za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, udeležila tudi slo-venska predstavnica Barbara Vodopivec iz društva Humanitas. Kot je povedala, se je okoli 60 tisoč aktivistov iz vsega sveta na šestdnevnem forumu, ki se je otvoril z vzkliki proti diktaturam, pohlepu, neoli-beralnim politikam, privatizaciji naravnih virov in opozorili na nevarnost podneb-nih sprememb ter zavzemanjem za mir in človekove pravice, udeležilo številnih predavanj, delavnic, koncertov in manjših regionalnih protestov. Namen slovenske udeležbe pa je bil v prvi vrsti najti par-tnerske organizacije, s katerimi bi lahko sodelovali v tekočih projektih na podro-čju mednarodne razvoj pomoči, ki jih društvo Humanitas vodi v Burkini Faso, Gani, Ugandi, Keniji in sicer na področju pravične trgovine, botrstva otrok in odgo-vornega turizma. Ključnega pomena za Slovenijo je bilo torej mreženje, izmenjava informacij in kritična refleksija, za katero v NVO tekom vsakodnevnega dela obi-čajno zmanjka časa, pravi Vodopivčeva. “Vsekakor je bila pozitivna plat videti, kaj so ta hip globalno najpomembnejše teme, katerim procesom se bo v prihodnosti da-jalo večji poudarek, kaj počnejo kolegi na drugih kontinentih, kako razmišljajo, kje smo različni, kje kompatibilni in kje lahko

skupaj nastopimo,” je po prihodu domov razmišljala Barbara Vodopivec o vsebin-sko zelo razvejanem forumu.

nvo dobro zastoPajo Po-dročje Mednarodne ra-zvojne PoMočiGlavni namen obiska Svetovnega družbe-nega foruma v Dakarju je bilo spremlja-nje prvega srečanja generalne skupščine Mednarodnega foruma nacionalnih NVO platform (International Forum of Natio-nal NGO Platforms, IFP), kjer se je zbralo 65 predstavnikov različnih nevladnih plat-form in regionalnih koalicij. Na srečanju, ki je potekalo tik pred družbenim forumom, so udeleženci spregovorili o pomenu in dodani vrednosti mednarodne platforme, sprejeli pa so tudi ključne dokumente in postopke, kot so članstvo, vloge in naloge platforme ter njenih teles, razlaga Vodo-pivčeva. Ali bo slovenska platforma sode-

lovala v IFP, ki je bil ustanovljen leta 2008, ta hip sicer še ni znano, saj v Slogi o tem še niso razpravljali. Bi pa bilo članstvo dobro zaradi povezovanja s sorodnimi organiza-cijami, iskanja partnerjev za različne pro-jekte, izmenjave informacij in sodelovanja ter vključevanje domače civilne družbe v globalne procese in srečanja kot so G8 ali G20, še pravi sogovornica.

Na vprašanje, zakaj je delovanje sloven-skih NVO na področju mednarodne ra-zvojne pomoči šibko, Barbara Vodopivec odgovarja, da stanje sploh ni slabo in da na tem področju delujejo številne domače organizacije. Še posebej se je to področje dobro razvilo po letu 2004, ko smo vsto-pili v EU in postali mednarodni donatorji. Na lanski razpis za razvojne projekte Mi-nistrstva za zunanje zadeve se je denimo prijavilo kar 70 projektov, izbranih pa jih je bilo 34, kar za slovenski prostor ni malo, še argumentira Vodopivčeva.

Po partnerje na svetovni družbeni forum

Jasmina Cehnar

svetovnega družbenega foruma se je udeležila tudi slovenska predstavnica, predvsem z namenom mreženja in izmenjave informacij.

Konec lanskega leta se je Zveza športnih društev Ravne na Koroškem uspešno prijavila na razpis Ministrstva za javno upravo in pridobila sredstva za delovanje koroškega regionalnega stičišča nevladnih organizacij. Stičišče z imenom Korociv ima zagotovljena sredstva za dveletno de-lovanje, namen projekta pa je zagotavlja-nje pomoči pri razvijanju koroškega ne-vladnega sektorja, nadgradnja obstoječih temeljev civilnega dialoga ter dvig stopnje znanja v NVO do te mere, da bodo lahko uspešno vplivale na procese v družbi.

Glavni cilji Korociva so torej povečati vpliv nevladnih organizacij na oblikova-nje politik, regijsko ter nacionalno pove-zovanje, vzpostavitev mreže NVO, okre-pitev mreženja in povezovanje NVO, zagotavljanje brezplačnih podpornih storitev za NVO, povečanje zaposlitev v nevladnem sektorju, dvig ravni znanj v nevladnih organizacijah ter ozaveščanje in informiranje javnosti o delu in pome-nu nevladnih organizacij.

Sodelavci koroškega stičišča bomo cilje dosegali z vzpostavitvijo učinkovite baze podatkov, z brezplačnimi izobraževanji nevladnikov, brezplačnimi svetovanji, s posredovanjem informacij ter dobrih praks ter z iskanjem in posredovanjem kontaktov v regiji in širše. V Korocivu smo pripravili več tematskih svetovanj s področja prava, računovod-stva, davkov in pomoči pri projektnih dokumentacijah. Prek obveščanja o raz-pisih v državi in regiji bomo vzpodbujali prijave NVO na razpise in pritok novega denarja, servisne storitve za NVO ter usposabljanja pa bodo dvignila izobraz-beno raven in število zaposlenih v ne-vladnem sektorju. Kot regijsko stičišče bomo ustvarili pogoje za nastanek in krepitev civilnega dialoga.

Za dobro delovanje in optimalen izko-ristek vseh virov pa je seveda potreben tudi odziv koroških nevladnikov, zato se obračamo na vse nevladne organizacije, društva, zasebne zavode in ustanove in jih pozivamo, da nas obiščejo v naših prostorih ali pa si ogledajo našo sple-tno stran. Na njej so tudi naši kontakti,

podrobna predstavitev projekta ter naše brezplačne storitve. Veseli bomo, če nas boste obiskali in nam sporočili svoje potrebe ali želje in podali nasvete. De-lovanje stičišča je namreč uresničevanje vizije nevladnega sektorja v Sloveniji kot enakopravnega stebra družbe v razmer-ju do države oziroma javnega ter gospo-darskega sektorja. Nevladni sektor ima tudi močne mednarodne povezave in je lahko medij za širše globalne premike. V Sloveniji trenutno deluje dvanajst re-gionalnih stičišč, njihov osnovna naloga

pa je mreženje nevladnih organizacij, vzpostavljanje infrastrukture za uspe-šnejše delovanje nevladnega sektorja, izobraževanje in usposabljanje kadrov v NVO, vzpostavljanje in krepitev civilne-ga dialoga in podobno.

Koroško regionalno stičišče nvo – korociv.siNa gradu 6, 2390 Ravne na Koroškemjure.strah@korociv.si, www.korociv.si.

krepitev nevladnega sektorja

zag

ovo

rniš

tvo

in c

iviln

i dia

log

usp

osa

blja

nje

svet

ova

nje

v o

kvir

u n

evla

dn

ih o

rgan

izac

ijza

go

tavl

jan

je s

ervi

sne

po

dp

ore

nev

lad

nim

org

aniz

acija

m

pra

vno

, rač

un

ovo

dsk

o in

dav

čno

pom

oč p

ri pr

ipra

vi p

roje

ktov

loka

lnih

NVO

www.korociv.siinfo@korociv.si

040 292 841

KOrOšKa cesta 14raVNe Na KOrOšKem

8 marec 2011

Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije? Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih za-gat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij ra-čunovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Plačujete za računalniške programe? Porabljate skromna finančna sredstva za nakup dragih računalniških programov in operacijskih sistemov? Uporabljate piratske programe? Temu se lahko izo-gnete. Uporabljajte odprto kodne programe, ki so na voljo brezplačno in lahko popolnoma nadomestijo znane plačljive računalniške programe. Na Regionalne stičišču nevladnih organizacij Podravja smo pripravili nabor računalniških pro-gramov in operacijski sistem, ki zadovoljuje potrebe dela za NVO. Poimenovali smo ga OKNO (odprta koda za nevladne organizacije) in je brezplačno na voljo na DVD-ju ali snemljiv s spletne strani www.nevladna.org. Več informacij na 02 234 21 38 ali info@nevladna.org.

izdajate lastne publikacije?Če izdajate lastne publikacije in bi jih želeli razširiti naokrog nam o tem pošljite obvestilo. Objavili ga bomo v naslednji številki tega časopis, v našem rednem elektronske informatorju in naši v spletni knjižnici.

iščete stike ali ponujate partnerstvo?Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kdo smo in kje nas najdeteZavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s po-dročja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alterna-tivnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobra-ževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo.• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za

pravosodje• javna služba svetovanja potrošnikom na državni ravni na podlagi koncesije

Vlade Republike Slovenije in svetovanje potrošnikom na regionalni ravni• informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct

(www.evropejec.si)• stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org)• spodbujanje aktivnega državljanstva mladih (www.aktivendrzavljan.si)• alternativno reševanje sporov.

PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si. PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si. Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

Paleta aktivnosti pomurskega stičišča zajema brezplačne podporne ukrepe za nevladne organizacije, kot so projektno, pravno, davčno in računovodsko sve-tovanje, pomoč pri pripravah projek-tnih predlogov, informiranje o razpisih, dogodkih, novicah, usposabljanjih in drugih relevantnih vsebinah, pomoč pri pripravi zaključnih računov, vzpo-stavitev in vzdrževanje spletnih strani, pomoč pri promociji NVO (brezplačne videostrani, promocijske tv oddaje, ob-jave na spletni strani) idr. Veliko pozor-nosti namenjamo razvoju nevladnega sektorja v Pomurju, česar pa ni mogoče brez usposobljenih članov, ki delujejo v sektorju. S tem namenom organiziramo številne vsebinsko zanimive in uporab-ne delavnice.

Zasledujemo tudi cilje razvoja na podro-čju civilnega dialoga, pri čemer odpira-mo prostor za dialog z NVO na različ-

nih ravneh: od občinskih, regionalnih, pa tudi na državnem nivoju, kadar je to potrebno. Tako smo npr. v pogajanjih z Združenjem SAZAS, s katerim želimo doseči sporazum, ki bi nevladne organi-zacije deloma razbremenil visokih stro-škov plačevanja nadomestil za avtorske pravice.

Baza NVO Pomurja, ki smo jo vzposta-vili v okviru projekta, sedaj vključuje že preko 320 nevladnih organizacij iz regi-je, kar dokazuje, da kot organizacija po-stajamo vse bolj prepoznavni v regiji in resnično stičišče nevladnih organizacij. LRF za Pomurje je vključena tudi v pri-pravo Regionalnega razvojnega progra-ma, pri čemer bomo preko posvetov ozi-roma delovnih skupin aktivno vključili predstavnike nevladnih organizacij in v sodelovanj z njimi pripravili usklajen nabor programov in projektov za vklju-čitev v RRP. Na ta način želimo utrditi

vlogo nevladnih organizacij v Pomurju ter povečati možnosti za izvajanje nji-hovih dejavnosti, s čimer bomo pripo-mogli k kadrovski in finančni okrepitvi organizacij, omogočili večjo zaposljivost in hitrejši ter kakovostnejši razvoj sek-torja v regiji.

V okviru projekta aktivno sodelujemo tudi z ostalimi stičišči po Sloveniji ter Centrom nevladnih organizacij Slove-nije (CNVOS) v okviru vzpostavljenega Sveta nevladnih podpornih organizacij (SNPO). Na nacionalni ravni pripra-vljamo skupne regijske akcije, s katerimi želimo povečati vidnost sektorja v me-dijih, kakor tudi med drugimi družbe-nimi akterji, kot so lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za vsemi projektnimi ak-tivnostmi pa stoji enotni cilj - povečati ali v večji meri omogočiti pomembnost nevladnega sektorja ter s tem tudi njego-vo vidnost v družbenem prostoru.

Tudi v Pomurju stičišče nevladnih organizacij

Matejka Horvat, strokovna sodelavka LRF Pomurje

Naročite se na naše elektronske informacije:info@nevladna.org

tudi pomurska regija razpolaga s svojim stičiščem nvo, ki ga vodi lokalna razvojna fundacija za Pomurje, s sedežem v Martjancih in dislociranimi enotami v lendavi, ljutomeru in Gornji radgoni.

Pomoč nevladnim organizacijam tudi na Koroškem

Jure Strah, Koroško regionalno stičišče NVO – Korociv.si

v ravnah na Koroškem so nedavno odprli stičišče nevladnih organizacij Korociv, ki bo brezplačno pomagalo nevladnim organizacijam.

krepitev nevladnega sektorja

zag

ovo

rniš

tvo

in c

iviln

i dia

log

usp

osa

blja

nje

svet

ova

nje

v o

kvir

u n

evla

dn

ih o

rgan

izac

ijza

go

tavl

jan

je s

ervi

sne

po

dp

ore

nev

lad

nim

org

aniz

acija

m

pra

vno

, rač

un

ovo

dsk

o in

dav

čno

pom

oč p

ri pr

ipra

vi p

roje

ktov

loka

lnih

NVO

www.korociv.siinfo@korociv.si

040 292 841

KOrOšKa cesta 14raVNe Na KOrOšKem