KAJ LAHKO NAREDIMO ZA KAJ LAHKO NAREDIMO ZA SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE?

Dr. Andreja PšeničnyDr. Andreja Pšeničny

ZDRAVJE IN DUŠEVNO ZDRAVJE IN DUŠEVNO ZDRAVJEZDRAVJE

• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) definira zdravjezdravje kot stanje “popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja”. Zdravje torej ni le odsotnost bolezni!

• Tudi psihično zdravjepsihično zdravjepsihično zdravje ni opredeljeno kot odsotnost duševnih bolezni, temveč kot blagostanje, ki prispeva h kakovosti življenja, ker je bistveno pri vzpostavljanju in ohranjanju ravnotežja med posameznikom in okoljem. okoljem. Posamezniku omogoča, da se prilagaja in konstruktivno spopada z izzivi okolja, v katerem živi in deluje.

•• NajvažnejšiNajvažnejši kriterijkriterijkriterij psihičnega zdravja je uspešnost, s psihičnega zdravja je uspešnost, s katero posameznik rešuje probleme vsakodnevnega katero posameznik rešuje probleme vsakodnevnega življenjaživljenja (adaptacijaadaptacijaadaptacija). Če zahteve presegajo trenutne Če zahteve presegajo trenutne adaptacijske zmožnosti posameznika, se razvije psihična adaptacijske zmožnosti posameznika, se razvije psihična (duševna) motnja.(duševna) motnja.

RAZMERJE PSIHIČNO BLAGOSTANJE RAZMERJE PSIHIČNO BLAGOSTANJE ––DUŠEVNA MOTNJADUŠEVNA MOTNJA

PSIHIČNO ZDRAVJE/BLAGOSTANJEPSIHIČNO ZDRAVJE/BLAGOSTANJEPSIHIČNO ZDRAVJE/BLAGOSTANJEDDDUUUŠŠŠEEEVVVNNN

Posameznik, ki ima diagnosticirano duševno motnjo in ima v nekem trenutku dobro psihično zdravje.

dobro

Posameznik, ki nima diagnosticirane duševne motnje in ima dobro psihično zdravje.

NNNAAA

MMMOOOTTTNNNJJJAAA

zdravje.

prisotna/ diagnosticirana

neprisotna/nediagnosticirana

slabo

Posameznik, ki ima diagnosticirano duševno motnjo in ima nizko stopnjo psihičnega zdravja.

Posameznik, ki niima diagnosticirane duševne motnjo vendar ima v nekem trenutku nizko stopnjo psihičnega zdravja.

DIMENZIJE PSIHIČNEGA DIMENZIJE PSIHIČNEGA BLAGOSTANJABLAGOSTANJA

- ima pozitivno stališče do sebe, - zaveda se različnih aspektov sebe in jih sprejema,- pozitivno gleda na svoje preteklo življenje.

- “samodeterminiran” in neodvisen;- sposoben se upreti socialnim pritiskom;- svoje vedenje uravnava od znotraj;- vrednoti se glede na lastne, notranjestandarde.

- zaveda se občutka usmerjenosti v življenju;- čuti, da obstaja smisel življenja;- ima prepričanja, ki dajejo življenju smisel;- ima svoje vzroke in cilje, da živi.

- ima tople, zadovoljive, zaupne odnose z drugimi;- skrbi za dobro drugih;- sposoben je empatije, vdanosti in intimnosti;- razume dinamiko prejemanja in dajanja v medosebnih odnosih.

- ima občutek kontinuiranega razvoja,- odprt je za nove izkušnje;- ima občutek realiziranja svojih potencialov;- spreminja se v smeri večjega vpogleda vase in boljše učinkovitosti.

- ima občutek kompetentnosti pri obvladovanju okolja;- nadzoruje kompleksno množico zunanjih aktivnosti;- učinkovito izrabi priložnosti, ki mu jih ponuja okolje;- sposoben je ustvariti okolje, ki ustreza njegovim potrebam in vrednotam.

Resolucija Evropskega parlamenta o izboljšanju duševnega zdravja

prebivalstva opozarja, da:

•• v Evropi vsaka četrta oseba vsaj enkrat v življenju trpi za hujšo obliko duševne v Evropi vsaka četrta oseba vsaj enkrat v življenju trpi za hujšo obliko duševne bolezni;duševne bolezni posredno ali neposredno vplivajo na vse prebivalce EU; težave z bolezni;duševne bolezni posredno ali neposredno vplivajo na vse prebivalce EU; težave z duševnim zdravjem znatno zmanjšujejo kakovost življenja vseh posredno ali neposredno duševnim zdravjem znatno zmanjšujejo kakovost življenja vseh posredno ali neposredno prizadetih; prizadetih;

•• v Evropski uniji vsako leto 18,4 milijona prebivalcev med 18. in 65. letom trpi za hujšo v Evropski uniji vsako leto 18,4 milijona prebivalcev med 18. in 65. letom trpi za hujšo obliko depresije;obliko depresije;obliko depresije;obliko depresije;

•• težave z duševnim zdravjem imajo že zdaj zelo močan ekonomski, zdravstveni in socialni težave z duševnim zdravjem imajo že zdaj zelo močan ekonomski, zdravstveni in socialni učinek, ki se bo še povečal, saj pogostost težav zaradi staranja prebivalstva in sprememb v učinek, ki se bo še povečal, saj pogostost težav zaradi staranja prebivalstva in sprememb v družbi narašča;družbi narašča;

•••• duševne bolezni povzročajo družbi znatne gospodarske stroške, ki po nekaterih ocenah duševne bolezni povzročajo družbi znatne gospodarske stroške, ki po nekaterih ocenah

znašajo 3 do 4 % BDP držav članic Evropske unije;znašajo 3 do 4 % BDP držav članic Evropske unije;

•• vsako leto zaradi samomora umre približno 58.000 državljanov Evropske unije, kar je več, vsako leto zaradi samomora umre približno 58.000 državljanov Evropske unije, kar je več, kot je letno smrti zaradi prometnih nesreč ali HIVkot je letno smrti zaradi prometnih nesreč ali HIV--a oziroma aidsa, poskusov samomora je a oziroma aidsa, poskusov samomora je desetkrat toliko;desetkrat toliko;

•• ženske pogosteje kot moški iščejo pomoč pri specializiranih službah in prejemajo dvakrat ženske pogosteje kot moški iščejo pomoč pri specializiranih službah in prejemajo dvakrat več receptov za psihotropna zdravila kot moški in ker so farmakoveč receptov za psihotropna zdravila kot moški in ker so farmako--kinetične raziskave kinetične raziskave pokazale, da ženske ta sredstva težje prenašajo pokazale, da ženske ta sredstva težje prenašajo

Število duševnih motenj narašča po vsem svetu!

Strokovnjaki ne vedo zakaj se to dogaja, vendar ne naraščajo Strokovnjaki ne vedo zakaj se to dogaja, vendar ne naraščajo enako vse duševne motnje:enako vse duševne motnje:

-- število shizofrenih in manično depresivnih motenj ostaja število shizofrenih in manično depresivnih motenj ostaja enako; za shizofenijo zboli 1% oseb, a 10% ljudi, ki zbolijo za enako; za shizofenijo zboli 1% oseb, a 10% ljudi, ki zbolijo za shizofrenijo, umre zaradi samomora!shizofrenijo, umre zaradi samomora!

-- Povečuje se število t.i. reaktivnih motenj, tistih, ki se razvijejo Povečuje se število t.i. reaktivnih motenj, tistih, ki se razvijejo kot odziv na obremenitve okolja. Med njimi je najpogostejša kot odziv na obremenitve okolja. Med njimi je najpogostejša depresivna in različna depresivna stanja.depresivna in različna depresivna stanja.

-- Zmanjšuje ali celo izginja histerija, histerične gluhosti, Zmanjšuje ali celo izginja histerija, histerične gluhosti, hromosti praktično ni več. Ni pa manj obsesivnohromosti praktično ni več. Ni pa manj obsesivno--kompulzivnih kompulzivnih motenj, prisilnih nevroz. Tudi nekatere oblike shizofrenije so motenj, prisilnih nevroz. Tudi nekatere oblike shizofrenije so manj pogoste; ali posamezne klinične slike kot na primer manj pogoste; ali posamezne klinične slike kot na primer katatonija, katatonija,

VZROKI PSIHIČNIH MOTENJVzrok za nastanek duševnih motenj so lahko številni dejavniki, ki se med seboj Vzrok za nastanek duševnih motenj so lahko številni dejavniki, ki se med seboj prepletajo in sovplivajo. Različne šole in znanosti ponujajo različneprepletajo in sovplivajo. Različne šole in znanosti ponujajo različne teorije. teorije. Najbolj znane so biološka, psihološka in socialna razlaga (saj je tudi človek Najbolj znane so biološka, psihološka in socialna razlaga (saj je tudi človek biobio--psihopsiho--socialno bitje).socialno bitje).

1.1. BIOLOŠKABIOLOŠKA TEORIJATEORIJA nastanka duševnih motenj: človek z duševno boleznijo nastanka duševnih motenj: človek z duševno boleznijo ima spremenjeno strukturo možganov ali pa je spremenjena njihova funkcija. ima spremenjeno strukturo možganov ali pa je spremenjena njihova funkcija. Torej gre pri duševnih motnjah za odstopanja od normalne Torej gre pri duševnih motnjah za odstopanja od normalne možganske možganske strukture ali funkcijestrukture ali funkcije. .

-- Genetski: raziskave kažejo, da je tveganje za nekatere duševne motnje (shizofrenija, Genetski: raziskave kažejo, da je tveganje za nekatere duševne motnje (shizofrenija, bipolarna motnja) verjetno genetsko pogojeno bipolarna motnja) verjetno genetsko pogojeno –– podedovano.podedovano.

-- Fiziološki: Duševne motnje lahko povzroča tudi Fiziološki: Duševne motnje lahko povzroča tudi neravnovesjeneravnovesje med snovmi, ki jih (tudi med snovmi, ki jih (tudi normalno) izločajo možganske celice normalno) izločajo možganske celice (nevrotransmiterji).(nevrotransmiterji).

-- Konstitutivni: obstajajo prirojene razlike v odzivnosti na zunanje dražljaje in v Konstitutivni: obstajajo prirojene razlike v odzivnosti na zunanje dražljaje in v sposobnosti za vzpostavljanje in ohranjevanje pogojnih refleksov, ki so sposobnosti za vzpostavljanje in ohranjevanje pogojnih refleksov, ki so najosnovnejša oblika učenja. Razlike so tudi v vrojenem temperamentu: hitronajosnovnejša oblika učenja. Razlike so tudi v vrojenem temperamentu: hitro--počasno, močnopočasno, močno--šibko in širokošibko in široko--ozko doživljanje, ki določajo prirojene načine ozko doživljanje, ki določajo prirojene načine odzivanja. Ogrožujoče značilnosti: hiperodzivanja. Ogrožujoče značilnosti: hiper--hiposenzibilnost, hiperhiposenzibilnost, hiper--hipomotoričnost, hipomotoričnost, hiperhiper--hiposeksualnost… hiposeksualnost…

-- Hormonski: obolenja ščitnice, Attkinsonov in Cushingov sindrom…Hormonski: obolenja ščitnice, Attkinsonov in Cushingov sindrom…

VZROKI PSIHIČNIH MOTENJ

2.2. PSIHOLOŠKI TEORETIKI domnevajo, da lahko PSIHOLOŠKI TEORETIKI domnevajo, da lahko pomanjkanje oziroma pomanjkanje oziroma neustrezne razvojne vzpodbudeneustrezne razvojne vzpodbude (npr. nestalen odnos s pomembno (npr. nestalen odnos s pomembno osebo v zgodnjem otroštvu, hudi konflikti v družini, nedosleden način osebo v zgodnjem otroštvu, hudi konflikti v družini, nedosleden način vzgoje s skrajnostmi), vzgoje s skrajnostmi), hude travme v otroštvuhude travme v otroštvu (npr. zlorabe), zgodnja (npr. zlorabe), zgodnja daljša ločitev od staršev (npr. daljša hospitalizacija) povečajo daljša ločitev od staršev (npr. daljša hospitalizacija) povečajo tveganje za nastanek duševne motnje. tveganje za nastanek duševne motnje. Psihološki konflikt, kriza, stres Psihološki konflikt, kriza, stres ali psihološka travmaali psihološka travma (izgube, ločitve, preobremenitve…) pri (izgube, ločitve, preobremenitve…) pri človekučloveku sprožijo nastanek duševne bolezni.sprožijo nastanek duševne bolezni.

3.3. Sociologi vSociologi v SOCIALNIH TEORIJAHSOCIALNIH TEORIJAH nastanka duševnih motenj pa nastanka duševnih motenj pa predpostavljajo, da je lahko duševna bolezen povezana ali pa je celo predpostavljajo, da je lahko duševna bolezen povezana ali pa je celo direktna posledica pomembnih dogodkov in stanj v človekovem direktna posledica pomembnih dogodkov in stanj v človekovem okolju.okolju.

DEJAVNIKI PSIHIČNIH MOTENJDEJAVNIKE PSIHIČNEGA ZDRAVJA LAHKO STRNEMO V TRI RAVNI: DEJAVNIKE PSIHIČNEGA ZDRAVJA LAHKO STRNEMO V TRI RAVNI:

-- Raven družbenih, ekonomskih in socialnih strukturRaven družbenih, ekonomskih in socialnih struktur: : Družbeni in okoljski dejavniki, kot so revščina, industrializacija, Družbeni in okoljski dejavniki, kot so revščina, industrializacija, diskriminacija, diskriminacija, vojna in nasilje igrajo ključno vlogo v vseh vidikih duševnega zdravja populacije in vojna in nasilje igrajo ključno vlogo v vseh vidikih duševnega zdravja populacije in so dejavniki tveganja za ohranjanje duševnega zdravja (WHO, 2005).so dejavniki tveganja za ohranjanje duševnega zdravja (WHO, 2005).

-- Raven lokalne skupnostiRaven lokalne skupnosti: : Lokalna skupnost je mikrookolje, vpeto v širši družbeni sistem, ki vpliva na Lokalna skupnost je mikrookolje, vpeto v širši družbeni sistem, ki vpliva na Lokalna skupnost je mikrookolje, vpeto v širši družbeni sistem, ki vpliva na Lokalna skupnost je mikrookolje, vpeto v širši družbeni sistem, ki vpliva na posameznikovo dojemanje sveta, interpretacijo okolja in njegova način razmišljanja posameznikovo dojemanje sveta, interpretacijo okolja in njegova način razmišljanja in delovanja. Je življenjsko okolje posameznika, ki oblikuje njegovo vedenje s in delovanja. Je življenjsko okolje posameznika, ki oblikuje njegovo vedenje s pomočjo zahtev in priložnosti, z omejitvami in svoboščinami, z nagradami in pomočjo zahtev in priložnosti, z omejitvami in svoboščinami, z nagradami in kaznimi. Vpliva na posameznikovo samopodobo, kakor tudi na interepretacijo kaznimi. Vpliva na posameznikovo samopodobo, kakor tudi na interepretacijo duševnega zdravja.duševnega zdravja.

-- Raven posameznika:Raven posameznika:Pomemben vpliv ima posameznikov notranji svet, njegova čustvena prožnost, ki se Pomemben vpliv ima posameznikov notranji svet, njegova čustvena prožnost, ki se nanaša na to, kako človek občuti samega sebe, kako interpretira dogodke in se nanaša na to, kako človek občuti samega sebe, kako interpretira dogodke in se

zmore zmore soočati s stresnimi in drugimi neugodnimi okoliščinami. Samozavest, soočati s stresnimi in drugimi neugodnimi okoliščinami. Samozavest, zmožnost za zmožnost za soočanje s problemi in druge življenjske veščine, možnost odločanja in soočanje s problemi in druge življenjske veščine, možnost odločanja in nadzora nad nadzora nad lastnim življenjem lastnim življenjem –– vse to povečuje emocionalno prožnost in zmanjšuje vse to povečuje emocionalno prožnost in zmanjšuje duševne duševne stiske.stiske.

RAVEN DRUŽBENIH, EKONOMSKIH IN RAVEN DRUŽBENIH, EKONOMSKIH IN SOCIALNIH STRUKTURSOCIALNIH STRUKTUR

Dejavniki tveganjaDejavniki tveganja Dejavniki preventiveDejavniki preventiveNeorganiziranost skupnostiNeorganiziranost skupnostiSlabi socialni pogojiSlabi socialni pogojiRasna nepravičnost in diskriminacijaRasna nepravičnost in diskriminacijaVojnaVojnaNasilje in kazniva dejanjaNasilje in kazniva dejanja

Družbena participacijaDružbena participacijaDružbena odgovornost in tolerantnostDružbena odgovornost in tolerantnostIntegracija etničnih manjšinIntegracija etničnih manjšinDružbena podpora in povezovanje skupnostiDružbena podpora in povezovanje skupnostiSocialne službeSocialne službeNasilje in kazniva dejanjaNasilje in kazniva dejanja

Dostop do drog in alkoholaDostop do drog in alkoholaBrezdomstvoBrezdomstvoRevščinaRevščinaIzolacija in odtujitevIzolacija in odtujitevPomanjkanje možnosti izobraževanjaPomanjkanje možnosti izobraževanjaStanovanjska problematikaStanovanjska problematikaTransportna problematikaTransportna problematikaSlaba prehranaSlaba prehranaStopnja brezposelnostiStopnja brezposelnostiStres na delovnem mestuStres na delovnem mestu

Socialne službeSocialne službeOpolnomočenjeOpolnomočenje

RAVEN LOKALNE SKUPNOSTIRAVEN LOKALNE SKUPNOSTI

Dejavniki tveganjaDejavniki tveganja Dejavniki preventiveDejavniki preventive-- slaba kakovost odnosov,slaba kakovost odnosov,- občutek izolacije, občutek izolacije, -- konflikti,konflikti,

diskriminacija,diskriminacija,

-- dostop do zdravstvenih storitev,dostop do zdravstvenih storitev,-- občutek varnosti znotraj občutek varnosti znotraj skupnosti,skupnosti,-- socialna vključenost in podpora,socialna vključenost in podpora,-- diskriminacija,diskriminacija,

-- stigmatizacija,stigmatizacija,-- pomanjkanje avtonomnosti, pomanjkanje avtonomnosti, -- občutek odtujenosti.občutek odtujenosti.

-- socialna vključenost in podpora,socialna vključenost in podpora,-- občutek sprejetosti,občutek sprejetosti,-- trdna socialna mreža,trdna socialna mreža,-- priznavanje različnostipriznavanje različnosti-- vznajemna soodgovornost, vznajemna soodgovornost, -- možnost samoaktualizacije.možnost samoaktualizacije.

RAVEN POSAMEZNIKARAVEN POSAMEZNIKA

Osebnostne Osebnostne značilnostiznačilnosti

Zadovoljenost potrebZadovoljenost potreb Sposobnosti in veščineSposobnosti in veščine

- samopodoba- hiper/hipoaktivnost, hiper/hiposenzibilnost…- energetska opremljenost, - čustvena stabilnost

OSNOVNE: OSNOVNE: -- telesne,telesne,-- varnost, varnost, -- čustvene; čustvene;

- soočanja z realnostjo,soočanja z realnostjo,--prepoznavanja, priznavanja prepoznavanja, priznavanja in izražanja čustev, in izražanja čustev, -- navezovanja in ohranjanja navezovanja in ohranjanja stikov,stikov,- čustvena stabilnost

(anksioznost, depresivnost, samokritičnost, ranljivost,, negativna čustva…)

- ekstravertnost (druženje, toplina, pozitivna čustva)- odprtost (globoko doživljanje, avanturizem…)- prijetnost (zaupanje, prilagojenost…)

- vestnost (samodisciplina, čut dolžnosti, učinkovitost…)

VIŠJE:VIŠJE:socialne (pripadnost, socialne (pripadnost, potrditev, uveljavljanje) potrditev, uveljavljanje) -- spoštovanje, dostojanstvo, spoštovanje, dostojanstvo, svobodasvoboda-- intelektualne,intelektualne,-- osebna rast. osebna rast.

stikov,stikov,-- soočanje in obvladovanje soočanje in obvladovanje obremenilnih situacij obremenilnih situacij (frustraijska toleranca),(frustraijska toleranca),-- spreminjanje okoliščin in spreminjanje okoliščin in odnosov, odnosov, -- soočanje z intenzivnimi soočanje z intenzivnimi občutki, obvladovanje in občutki, obvladovanje in uravnoteženje impulzov.uravnoteženje impulzov.

SKUPINE PSIHIČNIH (DUŠEVNIH) SKUPINE PSIHIČNIH (DUŠEVNIH) MOTENJMOTENJ

•• Motnje čustvovanja Motnje čustvovanja (anksiozne motnje, depresivna motnja, izgorelost, bipolarna motnja…)(anksiozne motnje, depresivna motnja, izgorelost, bipolarna motnja…)–– anksiozne motnje: funkcionalne motnje (panični napadi, fobije, OKM, PTSM, GAM) , disociativne anksiozne motnje: funkcionalne motnje (panični napadi, fobije, OKM, PTSM, GAM) , disociativne

motnje (fuga, depresonalizacija, disociacija identitete), somatoformne motnje (somatizacije)motnje (fuga, depresonalizacija, disociacija identitete), somatoformne motnje (somatizacije)–– depresivne motnje depresivne motnje

Duševne motnje se pojavljajo kot čiste ali kot mešane slike.Duševne motnje se pojavljajo kot čiste ali kot mešane slike.

–– izgorelostizgorelost–– bipolarna motnjabipolarna motnja

•• Kognitivne motnjeKognitivne motnje (demenca, Alzheimerjeva bolezen…)(demenca, Alzheimerjeva bolezen…)

•• Bolezni odvisnostiBolezni odvisnosti (alkohol, droge, nekemične zasvojenosti…)(alkohol, droge, nekemične zasvojenosti…)

•• Psihične motnje, ki so posledica organskih spremembPsihične motnje, ki so posledica organskih sprememb ( epilepsija…)( epilepsija…)

•• Psihotične (blodnjave) motnjePsihotične (blodnjave) motnje (shizofrenija, paranoidna motnja…)(shizofrenija, paranoidna motnja…)

•• Osebnostne motnjeOsebnostne motnje (borderline osebnostna motnja …)(borderline osebnostna motnja …)

SIMPTOM, SINDROM, MOTNJASIMPTOM, SINDROM, MOTNJA

• SIMPTOM: subjektivne navedbe bolnika•• ZNAK: objektivno opazovanjeZNAK: objektivno opazovanje

se združujejo vse združujejo v

•• SINDROM (stalna klinična slika, ločljivost od drugih sindromov)SINDROM (stalna klinična slika, ločljivost od drugih sindromov)

•• MOTNJO (jasni kriteriji, predvidljiv razvoj, redke mešane slike)MOTNJO (jasni kriteriji, predvidljiv razvoj, redke mešane slike)

SIMPTOMI MOTENJSIMPTOMI MOTENJ

MOTNJAMOTNJA SIMPTOMISIMPTOMIANKSIOZNOSTANKSIOZNOST Tesnobnost, zaskrbljenost, nemir, panični napadi (hitro bitje srca, Tesnobnost, zaskrbljenost, nemir, panični napadi (hitro bitje srca,

bolečine v prsih, težave pri dihanju…), vrtoglavica, potenje, bolečine v prsih, težave pri dihanju…), vrtoglavica, potenje, razdražljivost, motnje spanja, težave pri koncentraciji, trepetanje, razdražljivost, motnje spanja, težave pri koncentraciji, trepetanje,

OBSESIVNOOBSESIVNO--KOMKOM--PULZIVNA MOTNJAPULZIVNA MOTNJA

ObsesijeObsesije so vztrajne in ponavljajoče se misli, impulzi ali predstave, so vztrajne in ponavljajoče se misli, impulzi ali predstave, kompulzijekompulzije pa so ponavljajoča dejanja ali rituali, s katerimi si oseba pa so ponavljajoča dejanja ali rituali, s katerimi si oseba poskuša olajšati tesnobo, ki ji jo povzročajo obsesije.poskuša olajšati tesnobo, ki ji jo povzročajo obsesije.

FOBIJAFOBIJA Bolezenski strah pred situacijami, predmeti, živalmi…, ki sproži Bolezenski strah pred situacijami, predmeti, živalmi…, ki sproži preplavljanje s čustveno napetostjo in izogibanje objektu tako, da preplavljanje s čustveno napetostjo in izogibanje objektu tako, da moti normalno življenje. moti normalno življenje.

DEPRESIJADEPRESIJA Žalost, pomanjkanje samozaupanja, volje in energije, upočasnjenost,Žalost, pomanjkanje samozaupanja, volje in energije, upočasnjenost,oobčutek malodušja, krivde,bčutek malodušja, krivde, motnje spanja, apetita, spomina in motnje spanja, apetita, spomina in koncentracije, pesmizem in obup, skrb in bojazen pred prihodnostjo, koncentracije, pesmizem in obup, skrb in bojazen pred prihodnostjo, pasivnost, socialna izolacija…pasivnost, socialna izolacija…

IZGORELOSTIZGORELOST Psihofizična, čustvena in kognitivna izčrpanost, ki ji sledi dolgotrajen Psihofizična, čustvena in kognitivna izčrpanost, ki ji sledi dolgotrajen upad energije po znižanju izločanja kortizola, oslabljen imunski sistem, upad energije po znižanju izločanja kortizola, oslabljen imunski sistem, labilna samopodoba, jeza, upad volje in motivacije…labilna samopodoba, jeza, upad volje in motivacije…

BIPOLARNA BIPOLARNA MOTNJAMOTNJA

Obdobja depresije se izmenjujejo z obdobji manijeObdobja depresije se izmenjujejo z obdobji manije ((zelo živahno zelo živahno mišljenje, slaba pozornost, pozabljivost, precenjevanje svojih mišljenje, slaba pozornost, pozabljivost, precenjevanje svojih sposobnosti, zelo visoka samozavest, ki je največkrat povsem pretirana, sposobnosti, zelo visoka samozavest, ki je največkrat povsem pretirana, veličinske blodnje…veličinske blodnje…

DEJAVNIKI TVEGANJA DEJAVNIKI TVEGANJA -- SOCIALNISOCIALNI

Duševna obolenja so univerzalna. Prizadevajo ljudi vseh dežel in vseh družb, Duševna obolenja so univerzalna. Prizadevajo ljudi vseh dežel in vseh družb, posameznike vseh starosti, starce in otroke, moške in ženske, bogate in revne, posameznike vseh starosti, starce in otroke, moške in ženske, bogate in revne, podeželane in meščane. Toda ne prizadevajo vseh enako.podeželane in meščane. Toda ne prizadevajo vseh enako.

Boj ogroženi so ljudje z nižjo izobrazbo, slabšim socialnim statusom, Boj ogroženi so ljudje z nižjo izobrazbo, slabšim socialnim statusom, nezaposleni, ljudje z družbenega obrobja, nasploh deprivilegirani. nezaposleni, ljudje z družbenega obrobja, nasploh deprivilegirani. Za to sta dva razloga:Za to sta dva razloga:

–– generiranjegeneriranje: Osebe, ki izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo manj : Osebe, ki izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo manj –– generiranjegeneriranje: Osebe, ki izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo manj : Osebe, ki izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo manj možnosti in so slabše opremljeni, da bi uspeli v življenju. Zaradi te svoje možnosti in so slabše opremljeni, da bi uspeli v življenju. Zaradi te svoje deprivilegiranosti so bolj izpostavljeni stresom in s tem večji možnosti, da bodo deprivilegiranosti so bolj izpostavljeni stresom in s tem večji možnosti, da bodo odreagirali s kako od duševnih motenj.odreagirali s kako od duševnih motenj.

–– drsenje navzdoldrsenje navzdol: Nekatere duševne motnje se začnejo že v mladosti. Zaradi njih človek : Nekatere duševne motnje se začnejo že v mladosti. Zaradi njih človek težje zaključi šolanje, se težje zaposli, pristanejo v nižjem socioekonomskem razredu, težje zaključi šolanje, se težje zaposli, pristanejo v nižjem socioekonomskem razredu, kot bi sicer. Če ljudje zbolijo kasneje v življenju, ko so že dosegli določeno socialno kot bi sicer. Če ljudje zbolijo kasneje v življenju, ko so že dosegli določeno socialno uvrstitev, so zaradi svoje duševne motnje degradirani in spet zdrsijo navzdol: izgubijo uvrstitev, so zaradi svoje duševne motnje degradirani in spet zdrsijo navzdol: izgubijo službo ali so premeščeni na nižja, slabše plačana delovna mesta. službo ali so premeščeni na nižja, slabše plačana delovna mesta.

Spol ne vpliva na pogostost, razen pri depresivni motnji, kjer zboli 2 Spol ne vpliva na pogostost, razen pri depresivni motnji, kjer zboli 2 –– 3 x več žensk.3 x več žensk.

DEJAVNIKI TVEGANJA DEJAVNIKI TVEGANJA –– OSEBNIOSEBNI

• Držinska predispozicija: eden ali oba starša s psihično motnjo,• Vrojene (konstitucijske) značilnosti: hiper/hiposenzibilnost,

hiper/hipoaktivnost…

• Osebna zgodovina: pretrda ali premehka vzgoja, čustvene in vzgojne prikrajšanosti, čustveno hladni ali pretirano zaščitniški starši, daljše ločitve od staršev v zgodnjem otroštvu, čustvene, starši, daljše ločitve od staršev v zgodnjem otroštvu, čustvene, telesne ali spolne zlorabe, druga travmatična doživetja v zgodnjem otroštvu (smrt staršev, ločitev…),

• Osebnostne značilnosti: nizka ali labilna samopodoba, impulzivnost, čustvena ranljivost, depresivne poteze, zaskrbljenost, pretirana samokritičnost in perfekcionizem, nizka frustracijska toleranca, pesimizem, nihanje razpoloženja, težave pri vzpostavljanju stikov in bližine, pretirano navezovanje…

DEJAVNIKI TVEGANJA DEJAVNIKI TVEGANJA –– SPROŽILNE SPROŽILNE SITUACIJESITUACIJE

AKUTNE OBREMENITVE IN KRONIČNE OBREMENITVEAKUTNE OBREMENITVE IN KRONIČNE OBREMENITVE : Čim šibkejša je : Čim šibkejša je osebnostna struktura (več obremenilnih dejavnikov je v osebni zgodovini), tam osebnostna struktura (več obremenilnih dejavnikov je v osebni zgodovini), tam manjša obremenitev oziroma krajši čas obremenitev je potreben, da se manjša obremenitev oziroma krajši čas obremenitev je potreben, da se sprožijo bolezenski simptomi.sprožijo bolezenski simptomi.

10 najmočnejših stresorjev:10 najmočnejših stresorjev:•• zakončeva smrtzakončeva smrt•• razvezarazveza•• razvezarazveza•• ločeno zakonsko življenjeločeno zakonsko življenje•• prestajanje zaporne kazniprestajanje zaporne kazni•• smrt bližnjega družinskega članasmrt bližnjega družinskega člana•• telesna poškodba ali bolezentelesna poškodba ali bolezen•• porokaporoka•• poravnava zakonskih nesoglasijporavnava zakonskih nesoglasij•• upokojitevupokojitev•• zdravstvene težave družinskega članazdravstvene težave družinskega člana

PREPREČEVANJE

Vse aktivnosti namenjene zaščiti in izboljšanju duševnega zdravja Vse aktivnosti namenjene zaščiti in izboljšanju duševnega zdravja ljudi lahko razdelimo na primarno, sekundarno in terciarno preventivo.ljudi lahko razdelimo na primarno, sekundarno in terciarno preventivo.

•• PRIMARNA PREVENTIVAPRIMARNA PREVENTIVA•• LLLL programi primarne preventive morajo biti usmerjeni na vse programi primarne preventive morajo biti usmerjeni na vse

biološke,biološke,•• psihološke in socialne dejavnike, ki pozitivno ali negativno vplivajo napsihološke in socialne dejavnike, ki pozitivno ali negativno vplivajo na•• duševno zdravje ljudiduševno zdravje ljudi•• duševno zdravje ljudiduševno zdravje ljudi•• LLLL najbolj zahtevna: predvideti nevarnost, da se razvije določeno najbolj zahtevna: predvideti nevarnost, da se razvije določeno

obolenje aliobolenje ali•• motenost ter jo preprečitimotenost ter jo preprečiti•• LLLL težava je v tem, da tu odpovedo diagnostični sistemi, ki temeljijo težava je v tem, da tu odpovedo diagnostični sistemi, ki temeljijo

nana•• odkrivanju znakov obolenja ali motenosti, ker teh znakov še ni!odkrivanju znakov obolenja ali motenosti, ker teh znakov še ni!•• LLLL nevtralizacija učinka rizičnih dejavnikov in stimulacija varovalnihnevtralizacija učinka rizičnih dejavnikov in stimulacija varovalnih•• dejavnikov (v posamezniku in okolju)dejavnikov (v posamezniku in okolju)

PREPREČEVANJE

•• Ukrepe primarne preventive delimo naUkrepe primarne preventive delimo na•• @@@@ specifičnespecifične•• @@@@ splošnesplošne•• @@@@ Specifični ukrepi Specifični ukrepi se izvajajo s ciljem se izvajajo s ciljem •• @@@@ Specifični ukrepi Specifični ukrepi se izvajajo s ciljem se izvajajo s ciljem

preprečiti nastanek tistih psihičnih motenj, preprečiti nastanek tistih psihičnih motenj, katerih izvor je jasno ugotovljen.katerih izvor je jasno ugotovljen.

•• @@@@ Cilji Cilji splošnih ukrepov splošnih ukrepov pa so odpraviti pa so odpraviti ali ublažiti škodljive dejavnike in okrepiti ali ublažiti škodljive dejavnike in okrepiti koristnekoristne

PREPREČEVANJE

–– Splošni ukrepi na področju psihičnih motenjSplošni ukrepi na področju psihičnih motenj::–– @@@@ zagotavljanje ustreznih pogojev za normalen zagotavljanje ustreznih pogojev za normalen

zgodnji razvoj (psihološke svetovalnice in ambulante, zgodnji razvoj (psihološke svetovalnice in ambulante, sredstva obveščanja, šole za starše, psihologi v vrtcih sredstva obveščanja, šole za starše, psihologi v vrtcih in šolah...)in šolah...)in šolah...)in šolah...)

–– @@@@ pomoč v kriznih situacijah kasneje v razvoju pomoč v kriznih situacijah kasneje v razvoju (psihološke svetovalnice in ambulante, psihoterapevti, (psihološke svetovalnice in ambulante, psihoterapevti, kadrovske službe...)kadrovske službe...)

–– @@@@ zdrav življenjski stil, ki ščiti pred psihičnimi zdrav življenjski stil, ki ščiti pred psihičnimi motnjamimotnjami@@@@

PREPREČEVANJE

•• SEKUNDARNA PREVENTIVASEKUNDARNA PREVENTIVA•• @@@@ zgodnje odkrivanje, diagnosticiranje in zgodnje odkrivanje, diagnosticiranje in

zdravljenje obolelihzdravljenje obolelih•• @@@@ učinkovitost: število bolnikov, ki obstajajo v učinkovitost: število bolnikov, ki obstajajo v

določenem časovnem obdobju v populacijidoločenem časovnem obdobju v populacijidoločenem časovnem obdobju v populacijidoločenem časovnem obdobju v populaciji•• @@@@ pri zdravljenju psihičnih motenj kakor tudi pri pri zdravljenju psihičnih motenj kakor tudi pri

zdravljenju somatskih bolezni se dosežejo boljši zdravljenju somatskih bolezni se dosežejo boljši rezultati, če se lerezultati, če se le--te odkrijejo zgodaj in če se te odkrijejo zgodaj in če se terapija začne čim prejterapija začne čim prej

•• @@@@ ukrepi temeljijo na ukrepi temeljijo na prognoziprognozi•• @@@@ ustaviti ali upočasniti razvoj motnje/bolezniustaviti ali upočasniti razvoj motnje/bolezni

PREPREČEVANJE

•• TERCIARNA PREVENTIVATERCIARNA PREVENTIVA• @@ odpraviti ali vsaj zmanjšati posledice bolezniodpraviti ali vsaj zmanjšati posledice bolezni•• LLLL ohraniti sposobnosti, ki jih ogroža bolezenohraniti sposobnosti, ki jih ogroža bolezen•• LLLL učinkovitost: stopnja invalidnosti bolnikovučinkovitost: stopnja invalidnosti bolnikov•• LLLL pomagati posamezniku (ali družini), da tudi takrat, ko so pomagati posamezniku (ali družini), da tudi takrat, ko so

nekeneke•• težave že kronificirane in neozdravljive, da najdejo način, kako težave že kronificirane in neozdravljive, da najdejo način, kako •• težave že kronificirane in neozdravljive, da najdejo način, kako težave že kronificirane in neozdravljive, da najdejo način, kako

živetiživeti•• kolikor mogoče polno in koristno ter kako se izogniti dodatnimkolikor mogoče polno in koristno ter kako se izogniti dodatnim•• zapletomzapletom•• LLLL cilj rehabilitacije je, da bolnika ponovno vrne v čim bolj cilj rehabilitacije je, da bolnika ponovno vrne v čim bolj

normalnonormalno•• žvljenje v družini, družbenem in delovnem okolju.žvljenje v družini, družbenem in delovnem okolju.

PREPREČEVANJE – kaj lahko storimo sami

•• ZASE: ZASE: –– Poskrbimo za zadovoljitev svojih temeljnih potreb ob pravem času in na Poskrbimo za zadovoljitev svojih temeljnih potreb ob pravem času in na

ustrezen način. SKRB ZASE NI EGOIZEM!ustrezen način. SKRB ZASE NI EGOIZEM!–– Poskrbimo za dovolj razbremenilnih dejavnosti Poskrbimo za dovolj razbremenilnih dejavnosti -- počitka in sprostitve počitka in sprostitve -- v v

svojem življenju. svojem življenju. –– Trudimo se biti nenehno v stiku s samim sabo in prepoznavamo svoja Trudimo se biti nenehno v stiku s samim sabo in prepoznavamo svoja

čustvena stanja, potrebe in želje.čustvena stanja, potrebe in želje.–– Gradimo in vzdržujemo kakovostne čustvene odnose.Gradimo in vzdržujemo kakovostne čustvene odnose.–– Skrbimo za dobro psihofizično kondicijo.Skrbimo za dobro psihofizično kondicijo.–– Če pri sebi opažamo več dejavnikov tveganja (osebna zgodovina, Če pri sebi opažamo več dejavnikov tveganja (osebna zgodovina,

lastnosti…), se posvetujemo s strokovnjaki, kako se varovati navzlic večji lastnosti…), se posvetujemo s strokovnjaki, kako se varovati navzlic večji ranljivosti.ranljivosti.

–– Poiščemo informacije o simptomih duševnih motenj in se, če jih opazimo, Poiščemo informacije o simptomih duševnih motenj in se, če jih opazimo, čim prej posvetujemo s strokovnjakom. Pozorni bodimo na dolgotrajne čim prej posvetujemo s strokovnjakom. Pozorni bodimo na dolgotrajne spremembe počutja in hitra intenzivna nihanja razpoloženja.spremembe počutja in hitra intenzivna nihanja razpoloženja.

–– Če zbolimo, upoštevamo navodila strokovnjakov glede načina in trajanja Če zbolimo, upoštevamo navodila strokovnjakov glede načina in trajanja zdravljenja.zdravljenja.

–– Vključimo se v skupino za samopomoč.Vključimo se v skupino za samopomoč.–– Zdravljenje psihičnih motenj je ponavadi dolgotrajno in je tem bolj Zdravljenje psihičnih motenj je ponavadi dolgotrajno in je tem bolj

uspešno, čim bolj aktivno sodeluje pacient.uspešno, čim bolj aktivno sodeluje pacient.–– Zdravila sama po sebi ne odpravijo vzrokov za psihične motnje, pogosto se Zdravila sama po sebi ne odpravijo vzrokov za psihične motnje, pogosto se

simptomi vrnejo, ko jih prenehamo jemati. Zato je nujna kombinacija s simptomi vrnejo, ko jih prenehamo jemati. Zato je nujna kombinacija s psihoterapijo.psihoterapijo.

PREPREČEVANJE – kaj lahko storimo sami

•• ZA PARTNERJE, SORODNIKE, PRIJATELJE:ZA PARTNERJE, SORODNIKE, PRIJATELJE:–– Zgradimo in vzdržujemo kakovosten čustven odnos,Zgradimo in vzdržujemo kakovosten čustven odnos,–– Če opazite znake psihičnih motenj, poskušamo nanje opozarjati in človeka Če opazite znake psihičnih motenj, poskušamo nanje opozarjati in človeka

brez prisile usmerjati, da si poišče strokovno pomoč,brez prisile usmerjati, da si poišče strokovno pomoč,–– V procesu zdravljenja nudimo oporo in potrpljenje ter vzpodbujamo, da V procesu zdravljenja nudimo oporo in potrpljenje ter vzpodbujamo, da

vztraja navzlic občasnim korakom nazaj. vztraja navzlic občasnim korakom nazaj.

•• ZA OTROKE:ZA OTROKE:–– Zgradimo in vzdržujemo pozitiven, konstruktiven, sprejemajoč odnos,Zgradimo in vzdržujemo pozitiven, konstruktiven, sprejemajoč odnos,–– Poiščemo informacije, se izobrazimo o otrokovem razvoju in njegovih Poiščemo informacije, se izobrazimo o otrokovem razvoju in njegovih

razvojnih potrebah,razvojnih potrebah,–– Omogočimo mu varno, nekonfliktno in konsistentno okolje,Omogočimo mu varno, nekonfliktno in konsistentno okolje,–– Potrudimo se uglasiti z otrokom, Odzivamo na otrokove potrebe, Potrudimo se uglasiti z otrokom, Odzivamo na otrokove potrebe, –– Začrtamo jasne meje,Začrtamo jasne meje,–– Čustveno se vživimo (podoživljanje občutkov iz svojega otroštva),Čustveno se vživimo (podoživljanje občutkov iz svojega otroštva),–– Podpremo njegovo pot osamosvajanja!Podpremo njegovo pot osamosvajanja!

VRSTE ZDRAVLJENJA

• Z zdravili (medikamentozno)• Psihoterapevtsko• Kombinirano

Pri blagi ali srednje močni motnji čustvovanja lahko zadostuje Pri blagi ali srednje močni motnji čustvovanja lahko zadostuje že psihoterapevtski pristop, pri močni pa ponavadi že psihoterapevtski pristop, pri močni pa ponavadi kombiniramo oba pristopa.kombiniramo oba pristopa.kombiniramo oba pristopa.kombiniramo oba pristopa.

Pri drugih psihičnih motnjah je največkrat medikamentozno Pri drugih psihičnih motnjah je največkrat medikamentozno zdravljenje predpogoj za to, da je sploh mogoče začeti s zdravljenje predpogoj za to, da je sploh mogoče začeti s psihoterapijo.psihoterapijo.

VRSTE PSIHOTERAPIJ

1.1. PSIHODINAMSKE (ANALITIČNE) TERAPIJE izhajajo iz spoznanja o nezavednih motivih in PSIHODINAMSKE (ANALITIČNE) TERAPIJE izhajajo iz spoznanja o nezavednih motivih in pomenu zgodnjih odnosov in zgodnjih konfliktnih situacij (travm). Psihodinamski pristopi pomenu zgodnjih odnosov in zgodnjih konfliktnih situacij (travm). Psihodinamski pristopi so usmerjeni na razreševanje in preoblikovanje čustvenih vzorcev, adaptacijskih in so usmerjeni na razreševanje in preoblikovanje čustvenih vzorcev, adaptacijskih in obrambnih mehanizmov ter vzorcev medosebnih odnosov, ki vplivajo na človekove obrambnih mehanizmov ter vzorcev medosebnih odnosov, ki vplivajo na človekove vedenjske odzive. posameznikove osebnosti. Psihodinamske terapije so dolgotrajne vedenjske odzive. posameznikove osebnosti. Psihodinamske terapije so dolgotrajne -- več več mesecev ali več let, učinek je odvisen od motiviranosti pacienta za spreminjanje, vendar mesecev ali več let, učinek je odvisen od motiviranosti pacienta za spreminjanje, vendar so te, če do njih pride, relativno trajne.so te, če do njih pride, relativno trajne.

2.2. KOGNITIVNO VEDENJSKE TERAPIJE (KVT) izhajajo iz predpostavke, da misli vplivajo na KOGNITIVNO VEDENJSKE TERAPIJE (KVT) izhajajo iz predpostavke, da misli vplivajo na čustva in vedenje, ne pa zunanja dejstva, ko so ljudje, situacije in dogodki. S čustva in vedenje, ne pa zunanja dejstva, ko so ljudje, situacije in dogodki. S spreminjanjem načina, kako mislimo, vplivamo na občutenje situacije in vedenje v njej, spreminjanjem načina, kako mislimo, vplivamo na občutenje situacije in vedenje v njej, čustva in vedenje, ne pa zunanja dejstva, ko so ljudje, situacije in dogodki. S čustva in vedenje, ne pa zunanja dejstva, ko so ljudje, situacije in dogodki. S spreminjanjem načina, kako mislimo, vplivamo na občutenje situacije in vedenje v njej, spreminjanjem načina, kako mislimo, vplivamo na občutenje situacije in vedenje v njej, tudi če se okoliščine ne spremenijo .tudi če se okoliščine ne spremenijo .So zato praktično usmerjene v definiranje konkretnih ciljev in uporabljajo aktivne tehnike So zato praktično usmerjene v definiranje konkretnih ciljev in uporabljajo aktivne tehnike za njihovo doseganje. Pogosto uporabljaza njihovo doseganje. Pogosto uporablja tehnike relaksacije, sistematične tehnike relaksacije, sistematične desenzibilizacije ter trening samouveljavljanja in socialnih veščin. KVT traja nekaj tednov desenzibilizacije ter trening samouveljavljanja in socialnih veščin. KVT traja nekaj tednov do nekaj mesecev. Prvi učinki so relativno hitri, študije pa opozarjajo na to, da niso nujno do nekaj mesecev. Prvi učinki so relativno hitri, študije pa opozarjajo na to, da niso nujno dolgotrajni (v povprečju do enega leta).dolgotrajni (v povprečju do enega leta).

3.3. HUMANISTIČNE PSIHOTERAPIJE, ki izhaja predvsem iz neoanalitičnih šol, ego in self HUMANISTIČNE PSIHOTERAPIJE, ki izhaja predvsem iz neoanalitičnih šol, ego in self psihologije ali gestalt psihologije. Predstavljajo jo npr. transakcijska analiza,sistemska psihologije ali gestalt psihologije. Predstavljajo jo npr. transakcijska analiza,sistemska terapija, gestalt terapija, integrativna psihoterapija, personterapija, gestalt terapija, integrativna psihoterapija, person--centred terapija itd.centred terapija itd.

VRSTE STROKOVNJAKOV

1.1. PSIHOLOG je diplomant fakultetnega študija psihologije, ukvarja se s PSIHOLOG je diplomant fakultetnega študija psihologije, ukvarja se s psihološkim svetovanjem, tehnikami sproščanja ipd..psihološkim svetovanjem, tehnikami sproščanja ipd..

2.2. SPECIALIST KLINIČNE PSIHOLOGIJE je po zaključenem SPECIALIST KLINIČNE PSIHOLOGIJE je po zaključenem podiplomskem specialističnem študiju usposobljen za diagnostično podiplomskem specialističnem študiju usposobljen za diagnostično in svetovalno delo.in svetovalno delo.

3.3. ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATER je po zaključenem fakultetnem ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATER je po zaključenem fakultetnem 3.3. ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATER je po zaključenem fakultetnem ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATER je po zaključenem fakultetnem študiju medicine in specialističnem študiju psihiatrije usposobljen za študiju medicine in specialističnem študiju psihiatrije usposobljen za diagnostične postopke, predpisovanje zdravil in izvajanje drugih diagnostične postopke, predpisovanje zdravil in izvajanje drugih terapevtskih postopkov.terapevtskih postopkov.

4.4. PSIHOTERAPEVT po zaključenem podiplomskem izobraževanju iz PSIHOTERAPEVT po zaključenem podiplomskem izobraževanju iz psihoterapije izvaja psihoterapevstko zdravljenje. Cilj obravnave je psihoterapije izvaja psihoterapevstko zdravljenje. Cilj obravnave je olajšati ali odpraviti simptome, spremeniti moteče drže in vedenjske olajšati ali odpraviti simptome, spremeniti moteče drže in vedenjske vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje obravnavanih. vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje obravnavanih.