Znanje, ustvarjalnost in Znanje, ustvarjalnost in konkurenčnost konkurenčnost Slovenije Slovenije

Dr. Žiga TURK@ 4. strateška konferenca tehnoloških platformGZS, 24. oktober 2008

Konkretni cilji (SRS Konkretni cilji (SRS 2005)2005)

v desetih letih ujeti povprečje gospodarske razvitosti EU. Zaostanek smo prepolovili, blizu 92% EU, rast več kot 3% nad

rastjo v EU … Socialni razvoj in večje blagostanje:

število ljudi, ki so potrebni socialne pomoči je padlo za tretjino, stopnjo brezposelnosti smo skoraj prepolovili.

Trajnostni razvoj: število rojstev po dolgem času spet raste, dokončanih je bilo veliko

čistilnih naprav, gradimo čiste energetske objekte. Slovenija kot mednarodno ugledna in prepoznavna država:

dobivamo čestitke za uspešno predsedovanje EU. Povabili so nas v OECD, ki je družba najbolj uglednih in vplivnih držav na svetu.

Vendar …Vendar …

obstoječi vzorec gospodarske rasti ima svoje meje

prihodnja konkurenčnost slovenskega gospodarstva bo odvisna tudi od njegove zmožnosti, da dviga dodano vrednost izdelkov in storitev z večjim naslanjanjem na znanje in ustvarjalnosti

in tudi od tega, da bo država poceni, učinkovita, enostavna (ampak o tem danes ne bom govoril)

R&R v strateških R&R v strateških dokumentih: SRSdokumentih: SRS

SRS "prioritetno usmerjati raziskovalno razvojne dejavnosti v tehnološka področja kjer lahko gospodarski potencial povežemo z gospodarsko dejavnostjo in dosežemo dvig dodane vrednosti"

SRS "prioritete" elektronske komunikacije in informacijska tehnologija, biotehnologija in farmacija, nanotehnologija in novi materiali, procesne tehnologije, okoljske tehnologije

To ponovita: Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za

obdobje 2006-2010 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za

obdobje 2007-2013

R&R v strateških R&R v strateških dokumentih: Lizbonska dokumentih: Lizbonska strategijastrategija

sklep Evropskega Sveta spomladi 2008:

"Slovenija mora oblikovati učinkovito strategijo na področju raziskav in inovacij in zagotoviti njeno učinkovito izvajanje."

Odgovor na izzive:Odgovor na izzive:Svet za konkurenčnostSvet za konkurenčnost

Svet ustanovljen na pobudo Službe vlade za razvoj 24.1.2008.

Marca 2008 oblikovane sedem sektorskih in tri horizontalne skupine, da bi oblikovale predloge prioritetnih področij raziskav in razvoja ter predloge sistemskih ukrepov na področju

organiziranja prostora znanja, poslovno-finančnega okolja in kreativnih industrij.

V skupinah je sodelovalo preko 150 članov iz podjetij, raziskovalne in visokošolske sfere

Začeli z delom v maju 2008.

IzhodiščaIzhodišča

Izhajali so iz ključni izzivov razvite Evrope: globalizacija, družba izobilja, komunikacijska revolucija in tehnološki napredek nasploh, staranje prebivalstva in nenazadnje problematika energetike in klimatskih

sprememb. strateški dokumenti

LS, SRS, reNRP … … drugo

tehnološke platforme, centri odličnosti, grozdi, tehnološke mreže …

Naloge Sveta za Naloge Sveta za konkurenčnostkonkurenčnost

presoja in izbor s strani razvojnih skupin predlaganih ožjih področij raziskav in tehnološkega razvoja,

presoja predlogov za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd. in njihovo upoštevanje pri pripravi strateških in izvedbenih dokumentov vlade ter letnih programih dela javnih agencij in javnih skladov,

spremljanje in vrednotenje učinkovitosti sprejetih odločitev (usmeritev, ukrepov).

Naloge razvojnih Naloge razvojnih skupin: identifikacija skupin: identifikacija nišniš

gospodarska dejavnost

gospodarska dejavnost

razvita gospodarska dejavnost

gospodarska dejavnost

razvita gospodarska dejavnost

gospodarska dejavnost

gospodarska dejavnost

razi

skov

alno

pod

ročj

e

razi

skov

alno

pod

ročj

e

odlično

raz

isko

valn

o po

droč

je

razi

skov

alno

pod

ročj

e

odlično

raz

isko

valn

o po

droč

je

razi

skov

alno

pod

ročj

e

razi

skov

alno

pod

ročj

e

razi

skov

alno

pod

ročj

e

Sestava sveta za Sestava sveta za konkurenčnostkonkurenčnost

politika minister, pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, minister, pristojen za gospodarstvo, minister, pristojen za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, minister, pristojen za finance, minister, pristojen za šolstvo in šport, minister, pristojen za javno upravo, minister, pristojen za okolje in prostor, minister, pristojen za obrambo, minister, pristojen za zdravje,

predstavniki ključnih ustanov predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) predsednik Inženirske akademije Slovenije, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, predsednik Rektorske konference Republike Slovenije, predsednik Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije (KORIS).

razvojne skupine

Naloge razvojnih skupinNaloge razvojnih skupin

opredelitev in izbor ožjih področij raziskav in razvoja znotraj področij prioritet opredeljenih v strateških dokumentih oziroma drugih področij za katere bo izkazan interes gospodarstva, predmet raziskav in razvoja so izdelki, storitve in procesi

(tehnološki in netehnološki), oblikovanje predlogov za usklajeno in učinkovito

izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd.,

predloge navedene v prejšnjih točkah posredujejo sektorski razvojni sveti Svetu za konkurenčnost.

Sestava razvojnih Sestava razvojnih skupinskupin

gospodarstvo + RR sektor, 15 ljudi vabljeni tudi strokovnjaki iz državne

uprave široka zastopanost področij, ne pa

vsaka niša ne gre za zastopanje inštitucij delo odprto tudi za ne-člane

Sektorske razvojne Sektorske razvojne skupine za …skupine za …

1. življenje in zdravje, 2. informacijske in komunikacijske

tehnologije, 3. materiale in nanotehnologije, 4. okolje in gradbeništvo, 5. energetiko in trajnostne vire energije, 6. vozila, transport in logistiko, 7. procesno tehnologijo,

Horizontalne razvojne Horizontalne razvojne skupine za …skupine za …

8. poslovno – finančno okolje• ker moramo znanje pretvarjati v denar in

delovna mesta9. za kreativne industrije

• fifteen years ago companies competed on price; now it’s quality; tomorrow it’s design. (Robert Hayes)

10. za organiziranost javnih razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij

• ker morajo biti tudi te inštitucije in ljudje v njih konkurenčni

• odprtost, podjetnost, odličnost

Delo razvojnih skupinDelo razvojnih skupin

12.5.2008 - sestanek z vodji skupin, diskusija tega dokumenta

21.5.2008 – Skupni sestanek članov, vodij razvojnih skupin in Sveta za konkurenčnost

kick-off sestanki skupin 1.7.2008 - zaključen outline za vsako

skupino, določeni uredniki podpoglavij 1.9.2008 - predstavitev vmesnih rezultatov 1.11.2008 - dokumenti so gotovi

RezultatiRezultati

9.9.2008: PPT prioritet razvojnih skupin

21.10.2008: prvi javno predstavljeni osnutek vmesnega poročila

1.11.2008: vmesno poročilo pripravljeno za naslednjo vlado

organizacijski okvir in sodelavci

Struktura vmesnega Struktura vmesnega poročilaporočila

povzetek uvod ključna priporočila

po skupinah sistemska

povzetki poročil Razvojnih skupin dodatki

polna poročila skupin oblike povezovanja na področjih dela skupin članstvo in sodelavci

Ključna priporočila Ključna priporočila (izbor ŽT)(izbor ŽT)

Večji del domačih sredstev za R&R je treba vlagati ciljno. Ta dokument identificira prednostne teme na posameznih področjih.

Tehnologije povezane s klimatskimi spremembami ter informacijske tehnologije so rdeča nit, ki se vleče skozi vsebinske predloge vseh sedmih razvojnih skupin.

Izrazito horizontalne in potrebne podpornih mehanizmov, ki spodbujajo interdisciplinarnost, so tudi področja materialov, nanotehnologij in procesne tehnologije.

Skrb za kreativne industrije in sploh vse, kar dodaja nefunkcionalne vrednostne atribute izdelkom in storitvam je bila doslej v Sloveniji zanemarjena in mora najti svoje mesto v organizacijski in podporni shemi države in zbornic.

Ključna priporočila (po Ključna priporočila (po izboru ŽT)izboru ŽT)

Postopno je potrebno večati vlaganja v raziskave in razvoj in sveža sredstva nameniti za (a) za kolaborativne projekte med gospodarstvom in inštitucijami znanja, (b) tehnološke projekte, (c) za nagrajevanje izjemne znanstvene kvalitete in (d) za koncentracijo sredstev na prebojnih področjih.

Posodobiti je potrebno organiziranost inštitucij znanja, ki naj temelji na ravnotežju med avtonomijo in odgovornostjo. Omogoča naj podjetno vodenje inštitucij, kadrovsko odprtost, medsebojno in mednarodno povezovanje, ter notranjo in zunanjo konkurenco za pedagoge, raziskovalce in študente.

Odpraviti je treba preostale ovire in spodbuditi priliv talentov - raziskovalcev, razvojnikov, študentov iz tujine.

Raziskovalcem in razvojnikom je treba skozi različne oblike (izobraževanje, podporne pisarne, financiranje) približati podjetništvo. Potrebno je zbližati in iskati sinergije med podpornimi okolji za R&R ter za podjetništvo.

Vpliv na Program reform Vpliv na Program reform za izvajanje lizbonske za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji 2008strategije v Sloveniji 2008

Sprejela vlada 9.10.2008. Do leta 2013 nameniti skupaj 3% BDP

za raziskave in razvoj, saj cilja do 2010 ne bo možno realno doseči.

Delež sredstev za terciarno izobraževanje (javnih in zasebnih) pa naj bi ciljno raven 2% BDP dosegel v letu 2010.

Kako naprejKako naprej

inovacija … vladanje 2.0 … dragocena platforma za dialog v

trikotniku država-znanost-gospodarstvo "imamo eno znanost in eno

gospodarstvo" prvič nekje skupaj razmišljata o

prihodnjih strategijah, iščeta soglasje rezultati državo zavezujejo, da jih

upošteva

Okvir finančne krizeOkvir finančne krize

katarza realnejša cena denarja nižja pričakovanja po dobičkih priložnost za reforme

motivacija je tu ugodna makroekonomska dediščina

"politika je umetnost možnega, reforme pa območje možnega širijo"