View
49
Download
4
Category
Preview:
DESCRIPTION
V sodelovanju. Delavnica: TEORIJA IN PRAKSA POGAJANJ s poudarkom na POGAJANJ IH MED SINDIKATI IN DELODAJALCI. EPR Vili Grdadolnik Antropos d.o.o., Jure Srhoij 23. in 27.09.2010. TEORIJA IN PRAKSA POGAJANJ MED SINDIKATI IN DELODAJALCI URNIK 08.30 - 10.30- Predstavitev - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
1
Delavnica: TEORIJA IN PRAKSA POGAJANJ
s poudarkom na POGAJANJIH MED SINDIKATI IN DELODAJALCI
V sodelovanju
EPR Vili GrdadolnikAntropos d.o.o., Jure Srhoij23. in 27.09.2010
2
TEORIJA IN PRAKSA POGAJANJ MED SINDIKATI IN DELODAJALCI
URNIK08.30 - 10.30 - Predstavitev - Opredelitev pogajanj - Pomen pogajanj v sindikalnem delu- Vrste pogajanj – značilnosti- Pomen komuniciranja pri pogajanjih- Vaje10.30 - 10.45 - Odmor10.45 - 12.00 - Uporabljeni stili pri
pogajanjih- Ocenjevanje pogajalske metode-merila- Interesi, stališča- Batna- Watna
- Vaje
3
TEORIJA IN PRAKSA POGAJANJ MED SINDIKATI IN DELODAJALCI
12.00 – 13.00 Kosilo
13.15 – 14.30 Posebnosti pogajanj med sindikati in delodajalci
-Pomen vključevanja ter motivacije notranje javnosti v procesu pogajanj
- Razprava
4
VSEBINA
• Pogajanja
• Uporabljeni stili pri pogajanjih
• Boljša (BATNA) in slabša (WATNA) alternativa za doseganje sporazuma
• Izmenjava informacij v procesu pogajanj
• Kako naj poteka pogajanje
• Praktični primeri in vaje
5
POGAJANJA
Zakaj se pogajamo?
AlternativePrekinitev odnosov Komunikacija
Prepir Razgovor
Pretep Usklajevanje
Vojna Pogajanja, posredovanje - ARS
6
POGAJANJAKdo vse se pogaja?• SINDIKATI• DELODAJALCI• POSAMEZNIKI• ODVETNIKI• POSLOVNEŽI• UPRAVNI DELAVCI• SODNIKI• DIPLOMATI• ZAKONCI• OTROCIPogajamo se vsi. “Pogajanja so del življenja, W. Ury”
NAJ NAM JE VŠEČ ALI NE VSI SMO POGAJALCI
7
Trend premikov v načinu sojenja
“ Sodnik oziroma sodnica prevzema vlogo reševalca problemov in sprtim zagotavlja terapevtsko pravičnost namesto športne pravičnosti. Strankam ponuja nadzor nad izidom postopka namesto sojenja iz zasede. Reševanje sporov se s tem vrača tja, od koder izvira. K ljudem, kot najboljšim izvedencem za lastne probleme.
Primarni cilj postopka reševanja spora v takih okoliščinah ni več izdaja sodbe, pač pa sklepanje kompromisov in dogovorov, ki postajajo ključna pravna vrednota. “
A.Zalar
8
Trend premikov v načinu sojenja
Čeprav ljudje običajno ne tožijo zato, da bi se poravnali, pač pa zato, da bi zmagali, obstaja velika razlika med državami glede tega, koliko pravdnih zadev se konča s sodbo, koliko pa s poravnavo ali na drug način. V ZDA in Veliki Britaniji sodišča npr. izdajo sodbo le v oz. do 5 odstotkov zadev, v Sloveniji pa kar v 38 odstotkih.
9
POGAJANJA V PROCESU MEDIACIJE PROCES MEDIACIJE
I.Uvod
-predstavitev
•Navodila glede obnašanja
•Zaupnost
•Dogovor o delu
II. F.R.
-dejstva
-želje
-strahovi
-namen
-bistvo spora
-komunikacija
-spodbujati zaupanje in komunikacijo
III. PogajanjaIII. Pogajanja-pogoj dobro opravljeni predhodni koraki
-viharjenje možganov
-preverjanje opcij in možnosti
-objektivni kriteriji
-realne možnosti
IV:zaključna faza
-zapis in podpis sporazuma
10
Diplomacija je umetnost druge pripraviti do tega da kaj naredijo po vaše.
Daniel Vare, italijanski diplomat
“Pogajanja so torej umetnost nasprotno stran pripraviti do tega, da izbere najoptimalnejšo skupno rešitev.”
11
Vaja
Dve skupini :skupina A /združenje delodajalcev/skupina B/ reprezentativni sindikat/, dva opazovalca, Problem: interesni spor glede spremembe veljavne KP
dejavnosti glede dodatkov za pogoje delaNaloga:Priprava obeh skupin na pogajanja Zapišite kaj bosta posamezni skupini storili fazi priprav
na pogajanja
12
Kaj storiti v fazi priprav na pogajanja
• Izberemo pogajalsko skupino- upoštevamo postavljena merila
• Preučimo dokumentacijo , opravimo primerjave• Ocenimo stroške • pripravimo variantne predloge • določimo minimum in maximum• opredelimo druge možne oblike rešitve spora• določimo vlogo posameznikov v pogajalski skupini • opredelimo taktiko in strategijo pogajanj
13
POGAJANJA
“V zadnjih dvajsetih letih so pogajanja postala pomembno področje raziskav, akademskih in poklicnih razprav ter predmet izdelave številnih metod in tehnik ter izdaje številnih knjig , video kaset….”
14
POGAJANJA
Pogajanje je – dvosmerna komunikacija namenjena doseganju dogovora, predvsem takrat, kadar imamo z drugo stranjo nekatere interese skupne in nekatere nasprotne
15
POGAJANJA
Pogajanja so način kako dobiti kar želimo.
Gre za dvosmerno komunikacijo, ki je namenjena doseganju dogovora.
16
VRSTE POGAJANJ
• Mehkapogosto vodijo v nezadovoljstvo, izčrpanost, utrujenost
• Trda
• Načelna trda do bistva pogajanj in mehka do ljudi
17
VRSTE POGAJANJ-ZNAČILNOSTI
Mehka pogajanja:
Mehak pogajalec se želi izogniti osebnih sporom, pripravljen je popustiti, da bi dosegel dogovor, želi prijateljsko rešitev. Po pogajanjih je pogosto razočaran in se počuti izkoriščenega.
18
• Drugo pogajalsko stran ne odobrava kot nasprotnika, temveč kot prijatelja
• Ne podarja zmage temveč potrebo po dogovoru• Daje veliko ponudb, veliko popušča, zaupa, drugi
strani, je prijazen,• Odstopa, da bi se izognil soočenju s problemom• Podarjen je pomen oblikovanja in vzdrževanja
odnosov
Tako pogajanje je tvegano, dogovor je največkrat površen, slab, naredi nas ranljive, pri razpravljanju o stališčih je neučinkovit in pristranski.
19
VRSTE POGAJANJZNAČILNOSTI
Trda pogajanja:
Trd pogajalec jemlje pogajanja za dokazovanje moči, zavzame najskrajnejši položaj, skuša čim dlje vzdržati, želi zmagati, trdo se odziva, škodi odnosu z nasprotno stranjo.
20
VRSTE POGAJANJZNAČILNOSTI
Trda, mehka in druge običajne strategije nudijo alternativo med tistim, kar želimo dobiti in razumevanjem z ljudmi
21
VRSTE POGAJANJZNAČILNOSTI
Metoda načelnih pogajanj – trda do bistvapogajanj in mehka do ljudi• Omogočajo priti do tistega, kar nam pripada in
pri tem ostati spodoben. • Dopušča, da smo pošteni in nas hkrati varuje
pred tistimi, ki se želijo okoristiti z našo poštenostjo.
• So vsestransko uporabna strategija. • Lažje jo je uporabljati, če se je nauči tudi druga
pogajalska stran.
22
OCENJEVANJE POGAJALSKE METODE
Tri bistvena merila :
• Ali pripelje do dogovora
• Ali je učinkovita in
• Ali ne /vsaj/ poslabša odnosa med strankama
23
STALIŠČA
• Razpravljanje o stališčih in pozicijah ne omogoča dobrega dogovora
• Pogajalci se vkopljejo v svoja stališča/pozicije, bolj ko jih pojasnjujejo in zagovarjajo, bolj jih zavzemajo
• Manj se usmerja zadovoljevanje izhodiščnih interesov
• Je neučinkovito• Ogroža odnose
24
ProblemKako razpravljati o stališčih?
MEHAK NAČIN TRD NAČIN
Udeleženci so prijatelji. Udeleženci so nasprotniki.
Cilj je dogovor. Cilj je zmaga.
Popuščate in tako negujete odnos. Zahtevate popuščanje, ki je pogoj za odnos.
Ste mehki do ljudi in problema. Ste trdi do ljudi in problema.
Drugim zaupate. Drugim ne zaupate.
Zlahka spremenite svoja stališča. Zavzemate stališče.
25
Ponudite. Grozite.
Razkrijete svoje namene. Zavajate glede svojega namena.
Sprejmete izgubo na eni strani, da bi dosegli dogovor.
Kot ceno za dogovor zahtevate, da ima korist samo ena stran.
Iščete en sam odgovor, ki ga bo druga stran sprejela.
Iščete en sam odgovor, ki ga sprejmete sami.
Vztrajate pri dogovoru Vztrajajte pri svojem stališču.
Poskusite se izogniti tekmi volje. Poskusite zmagati v tekmi volje.
Izogibate se pritisku. Uporabite pritisk.
26
ŠTIRI ELEMENTI NAČELNIH POGAJANJ
1. Ljudje – ločite ljudi od problema !
2. Interesi – osredotočite se na interese ne na stališča
3. Možnosti – poiščite različne možne rešitve, še pred lastno odločitvijo
4. Merila – vztrajajte pri tem, da izid temelji na objektivnem merilu
27
INTERESI• Najmočnejši interesi so osnovne človekove
potrebe• V ozadju razodetih stališč iščite interese• Če pogajalec poskrbi za osnovne potrebe,
poveča možnost doseganja dogovora• Osnovne potrebe:• Varnost• Ekonomska blaginja• Občutek pripadnosti• Spoštovanje• Nadzor nad lastnim življenjem
28
VAJA PRIPRAVA NA POGAJANJA
• Def. problema: spor med delavci in delodajalci o pravicah.• Sporno: izplačilo dodatka za izmensko delo : zahteve 15% za enakomerno razporejene izmene, 30% za izmene z različnimi časi nastopov.• 2 skupini opredelita interese delavcev in interese delodajalcev ter posebej možne rešitve:
Delavcev -
našteti intereseDelodajalcev – našteti interese
Delavcev – našteti možne rešitve
Delodajalcev – našteti možne rešitve
Vsebinski predlogi rešitev:
29
TRI PRVINE NAČELNIH POGAJANJ
1. Analiza – poskušamo ugotoviti položaj, zbrati informacije, razmisliti o položaju, opredeliti lastne interese in interese druge strani
2. Načrtovanje – iščete zamisli, odločate se kaj storiti, kateri interesi so najpomembnejši kateri cilji so stvarni, poiščite dodatne možnosti in merila
3. Razprava – komunikacija za dosego dogovora (o razlikah v zaznavanju, o občutkih, o težavah) – iskanje možnosti, ki so v obojestransko korist
30
Načelni način
Udeleženci so reševalci problemov.
Cilj je dober rezultat, ki ga dosežete na učinkovit in po možnosti “prijateljski “ način.
Ločite ljudi od problema.
Bodite mehki do ljudi in trdi do problema.
Ne ozirajte se na zaupanje.
MEHAK NAČIN
TRD NAČIN
Udeleženci so prijatelji.
Udeleženci so nasprotniki.
Cilj je dogovor. Cilj je zmaga.
Popuščate in tako negujete odnos.
Zahtevate popuščanje, ki je pogoj za odnos.
Ste mehki do ljudi in problema.
Ste trdi do ljudi in problema.
Drugim zaupate.
Drugim ne zaupate.
Problem
Kako razpravljati o stališčih?
RešitevSpremenite način – pogajajte se o bistvu
31
Osredotočite se na interese, ne na stališče.
Raziskujte interese.
Izogibajte se stališčem.
Oblikujte možnosti v obojestransko korist.
Oblikujte možnosti za izbiro, odločite se kasneje.
Zlahka spremenite svoja stališča
Zavzemite stališče
Ponudite. Grozite.
Razkrijete svoje namene.
Zavajate glede svojega namena.
Sprejmete izgubo na eni strani, da bi dosegli dogovor.
Kot ceno za dogovor zahtevate, da ima korist samo ena stran.
Iščete en sam odgovor, ki ga bo druga stran sprejela.
Iščete en sam odgovor, ki ga sprejmete sami.
32
Vztrajate pri dogovoru
Vztrajajte pri svojem stališču.
Poskusite se izogniti tekmi volje.
Poskusite zmagati v tekmi volje.
Izogibate se pritisku.
Uporabite pritisk.
Vztrajajte pri uporabi objektivnih meril.
Poskusite doseči rezultat, ki temelji na od volje neodvisnih meril.
Bodite razumni in odprti za argumente, dopustite načela ne pa pritisk.
33
LASTNOSTI POGAJALCEV
• Upoštevanje čustev, vrednot, pogledov, nepredvidljivosti
• Lastnosti pogajalcev so lahko v pomoč ali v pogubo
• Nerazumevanje poveča predsodke in vodi do nepredvidljivih izidov
• Med pogajanji se vprašajmo ali posvečamo dovolj pozornosti težavam, ki se pojavljajo zaradi osebnostnih lastnosti pogajalcev
34
ZAZNAVANJE
Pomen razumevanja kako razmišlja nasprotna stran
• Postavite se v kožo nasprotne pogajalske strani (kako vidite problem in svet, je odvisno od tega kje sedite, vidimo tisto kar hočemo videti)
• Najpomembnejša sposobnost pogajalca je sposobnost videti položaj tako, kot ga vidi nasprotna stran
35
PRIMER RAZLIČNEGA ZAZNAVANJA
ZAZNAVANJE SINDIKATA
• Plača je prenizka• Življenjski stroški naraščajo• V dejavnosti so plače višje
• Plača je prenizka, glede na povečanje zahtev dela
• Produktivnost je primerna
ZAZNAVANJE DELODAJALCA
• Plača je primerna• Stroški dela so previsoki• Ponekod imajo tudi nižje
plače• Stroški dela onemogočajo
višji dobiček• Produktivnost bi lahko bila
višja
36
VAJA
Opišimo čim več razlik v dojemanju najemnika in lastnice stanovanja, ki se pripravljata na pogajanja o podaljšanju najemne pogodbe in višini najemnine
A – zaznavanje najemnika
B – zaznavanje lastnice stanovanja
37
IZMENJAVA INFORMACIJ V PROCESU POGAJANJ -
KOMUNIKACIJA
Brez komunikacije ni pogajanj.
Osnovni problemi v komunikaciji:
• Ne-pogovarjanje ali nerazumevanje
• “Pogajalci” ne slišijo drugo stran
• Nerazumevanje
38
KAJ LAHKO IZBOLJŠAMO PRI KOMUNIKACIJI
1. Dejavno poslušamo in potrdimo, kar smo slišali
2. Govorimo razumljivo – pogovarjamo se (pogajanja niso debata, niso sojenje, niso vpitje, niso obtoževanje , niso…)
3. Govorite o sebi, ne o nasprotni strani4. Govorite z namenom5. Oblikujte delovni odnos6. Soočite se z problemom in ne z ljudmi7. Osredotočite se na interese in ne na
stališča
39
KAJ LAHKO IZBOLJŠAMO PRI KOMUNIKACIJI
• Interesi opredeljujejo problem
• V ozadju stališč so tako skupni in združljivi, kot tudi nasprotujoči si interesi
• Ugotovimo kakšne interese ima nasprotna pogajalska stran (vprašamo zakaj, zakaj ne)
• Na čigavo odločitev želim vplivati
• Oživite interese
40
NAMEN POGAJANJ
• Namen pogajanj je zagotovitev interesov• Če želite, da nasprotna stran upošteva vaše
interese: pojasnite interese, bodite natančni• Sprejmite nasprotne interese kot del problema• Postavite problem pred odgovor • Glejte naprej in ne nazaj !• Bodite natančni a prilagodljivi• Bodite neizprosni do problema in mehki do ljudi
41
OBLIKUJTE MOŽNOSTI V KORIST VSEH POGAJALSKIH
STRANI
OVIRE pri oblikovanju možnosti:
• Ni diagnoze
• Sprejemamo prenagljeno sodbo
• Iščemo en odgovor
• Položaj ALI- ALI
42
OBLIKUJTE MOŽNOSTI V KORIST VSEH POGAJALSKIH
STRANI REŠITVE:• Iskanje možnih rešitev namesto obsojanja
(možganska nevihta)• Iščite več možnosti (pripravite prostor za
pogajanja)• Iščite skupne prednosti (ugotovite skupne
interese)• Poiščite načine kako poenostaviti odločitev
43
VIHARJENJE MOŽGANOV• Opredelite namen• Izberite sodelavce• Spremenite okolje• Razvite neformalno ozračje• Izberite moderatorja• Razjasniti pravila igre (tudi kritiziranje)• Sprostite domišljijo• Zapisujte zamisli• Označite najbolj obetavne zamisli• Izboljšajte najbolj obetavne zamisli• Določite čas za udeležence, da ocenijo zamisli in se
odločijo
44
VIHARJENJE MOŽGANOVVAJA
Vodstvo sindikata organizira možgansko nevihto v dveh skupinah o tem, kaj storiti namesto stavke – moderator sprašuje udeležence po zamislih in jih zapisuje
Označite najbolj obetavne zamisli, izboljšajte najbolj obetavne zamisli
Predstavite jih vsem udeležencem
45
ŠTIRJE OSNOVNI KORAKI K OBLIKOVANJU MOŽNIH REŠITEV
PROBLEMAKAJ JE NAROBE KAJ BI LAHKO STORILI
TEORETIČNO
PRAKTIČNO
II.korak. Analiza
Spoznajte problem. Zunanje znake razvrstite v kategorije. Predlagajte rešitve. Opazujte, kaj manjka. Ugotovite ovire pri reševanju problema
III.korak. Pristopi
Katere so možne strategije in predlogi?
Kakšne so teoretične rešitve? Skušajte si zamisliti, kaj bi lahko naredili
IV.korak. Zamisli za izvedbo
Kaj bi lahko storili? Katere posebne ukrepe bi lahko izpeljali za reševanje problema?
I.korak. Problem
Kaj je narobe? Kateri zunanji znaki se pojavljajo? Kakšna so nezaželena dejstva, v primerjavi z zaželenimi razmerami?
46
RAZLIKE V INTERESIH
“Janez Novak ne mara juhe,
njegova žena ne prikuhe,
in kadar nista narazen,
je krožnik prazen.”
47
SKUPNI INTERESISkupni interesi obstajajo v vsakem pogajanju
Analizirajmo:• Ali imamo skupen interes, po ohranjanju
odnosa?• Kakšne možnosti imamo za sodelovanje in
iskanje skupnih koristi?• Kakšni bi bili stroški in druge posledice
prekinitve pogajanj?• Ali obstajajo skupna načela, ki jih vsi
spoštujemo?
48
VAJA• Definicija problema: problem usposabljanja starejših
delavcev – delodajalec je sprejel odločitev, da delavcev starejših od 50 let ne bo pošiljal na dodatna usposabljanja. Spor s sindikatom.
• Naloga:a. Definirajte interese skupine starejših delavcevb. Definirajte interese sindikatac. Definirajte interes delodajalcev,d. Nato opredelite skupne interesee. Vsaka skupina oblikuje strategijo pogajanj. Skupina
A – predstavniki sindikata B-starejših delavcev, skupina C – predstavniki delodajalcev
49
SKUPNI INTERESI
Skupni interesi so priložnost, z njimi mora vsaka pogajalska stran nekaj pridobiti
Skupni interes predstavimo kot skupen cilj
Bodimo konkretni in usmerjeni v prihodnost
Prejšnje poudarjanje skupnih interesov v pogajalskem procesu omogočijo, da pogajanje poteka bolj gladko
50
RAZLIKE V INTERESIH
OBLIKA VSEBINA
Simbolični vidik Praktični vidik
Kratkoročna rešitev Dolgoročna rešitev
Rešitev problema Odnos
Napredek Tradicija
Prestiž Rešitev
Cena Ugled
51
UPORABA OBJEKTIVNIH MERIL
• Poštenost
• Učinkovitost
• Strokovnost
• Smiselnost
• Pravičnost
• Upoštevanje predhodni primerov,prakse, običajev
52
UPORABA OBJEKTIVNIH MERIL
• Nepristranski standardi (tržna vrednost, strokovna ocena, strokovni standardi, tradicija)
• Nepristranski postopki (ocena strokovnjaka, ki svetuje , ocenjevalca, izvedenca)…
53
BATNA
B - best
A - alternative
T - to
N - negotiated
A - agreement
54
BATNA
Boljša alternativa za doseganje pogajalskega dogovora – najboljša alternativa dogovoru, ki bi ga dosegli s pogajanji
Pripravljenost za pogajanja se zmanjšuje, čim boljši izid pogajalska stranka pričakuje pri reševanju spora na drug način (npr.: Stavka, Kolektivni delovni spor, Posredovanje, Arbitraža ipd.)
55
BATNAV primeru močnejšega pogajalskega položaja nasprotne stranke, ni metode, ki bi zagotovila uspeh
Vse navedene metode šibkejšo stran zaščitijo, da ne sklene dogovora, ki bi ga kasneje morala preklicati, pomaga izkoristiti prednosti, da dogovor čim bolj zadovolji naše interese
Razlog za pogajanja je želja doseči boljši izid, kot če se nebi pogajaliPreučite svojo “Batno”:Kakšne so alternative?Kakšna je najboljša alternativa dogovoru, ki bi ga dosegli s pogajanji ?
V primeru da ne oblikujemo batne, nas bo strah posledic prekinitve pogajanj
Boljša ko je batna ( alternativna možnost pogajanjem), večjo moč imamo!
56
VAJA
• Spor o interesu:Sindikat želi doseči sprejem podjetniške kolektiven
pogodbe , delodajalec temu nasprotuje .Pogajanja o osnovnem problemu neuspešna .
Vsaka skupina določi BATNO!
57
WATNA
W - worst
A - alternative
T - to
N - negotiated
A – agreement
58
WATNA
• Najslabša alternativa za pogajalski sporazum
• Ima pomemben vpliv na motivacijo pogajalca
• Pomemben element je strah pred alternativo npr.: sodnim postopkom
• Watna pomeni najslabšo alternativo za pogajalsko stran, kjer ponavadi za rešitev ne potrebuješ druge pogajalske strani
59
KAKO NAJ POTEKA POGAJANJE
PRIPRAVE NA POGAJANJANepripravljeni pogajalci ne smejo na pogajanja !Slaba priprava: • Podaljšuje pogajanja • Povečuje verjetnost nepotrebnih popuščanj • Zmanjšuje verjetnost doseganja cilja • Povečuje verjetnost neprijetnih zapletenih in težkih pogajanj• Povečuje verjetnost neustreznega dogovora
za nepripravljeno stranko ali prekinitev pogajanj
60
PRIPRAVA NA POGAJANJAVključuje:• Določitev ciljev • Predvidenih ovir• Ukrepov za odpravo ovir• Opredelitev strategije• Zbiranje informacij• Določitev pogajalcev• Opredelitev časa pogajanj• Lokacije pogajanj• Pristojnosti pogajalcev• Javnosti
61
DOLOČITEV CILJEV
• Pogajalec mora v naprej vedeti, kaj se od njega pričakuje, kaj mora oziroma želi doseči
• Določitev vsebine pogajanj (razlikovanje med bolj in manj pomembnimi cilji)
62
DOLOČITEV CILJEV
• Prvi cilj: zagotoviti, da bodo obravnavane vse vsebine, ki jih želimo obravnavati
• Drugi cilj: zagotoviti, da vsebine,ki jih ne želimo ne bodo predmet pogajanj
• Tretji cilj: oceniti, kaj hoče na pogajanjih doseči nasprotna stran
• Četrti cilj: zagotoviti, da bomo strategijo uresničili v pripravljalnih stopnjah in pogajanjih (pristop, vrstni red, obravnava težav, popuščanje, vloga posameznih pogajalcev
63
DOLOČITEV CILJEV
Opredeliti pogajalski interval:
• Idealno
• Zaželeno
• Minimalno
64
STRATEGIJA POGAJANJ
Gottlieb in Healy predlagata:• Osredotoči se na svoje prednosti• Bodi potrpežljiv• Obvladaj se• Prekupčuj• Poosebi pogajanja• Premoščuj razlike• Sklepaj kompromise
65
STRATEGIJA POGAJANJ
Kriterij uspešnosti posamezne strategije:
• Učinkovitost
• Skupna ali splošna koristnost
• Enaka koristnost za pogajalske stranke
66
STRATEGIJA POGAJANJ
Z vidika uspešnosti pogajanj:
• Razdruževalna strategija – združevalna strategija• Dobim – dobim (zadovoljni obe pogajalski strani)• Dobim – izgubim (ena stran pridobi na račun tega
da je druga izgubila)• Izgubim – izgubim (nezadovoljni obe stranki)
67
STRATEGIJA PARNERSTVA
• Nov koncept, nova filozofija• Sodelovanje in skupna odgovornost za
urejanje določenih problemov in odnosov• Dobim – Dobim strategija – upošteva
dolgoročne interese in cilje (npr.: področje trgovine)
• Urejanje odnosov med delodajalci in sindikati – socialno partnerstvo
68
ZBIRANJE INFORMACIJ
1. Informacije so moč
2. Omogočajo pravilnejše ravnanje
3. Omogočajo uspešnejša pogajanja
4. Informacije o predmetu pogajanj (o pomembnih dejstvih – kdo, kdaj, kaj, kje, kako, s čim, zakaj, do kakšne mere)
5. Informacije o nasprotni stranki (omogočajo načrtovanje učinkovitega ravnanja v pogajanjih)
69
DOLOČITEV POGAJALCEV1. Prednosti posameznega pogajalca:• ni šibkega člena• Ni razlik med člani• Takojšnja odločitev2. Prednost pogajalske skupine:• Omogoča neposredno uporabo specialističnih znanj• Omogoča posvetovanje skupine med pogajanji samimi• Omogoča rotiranje vodij pogajanj• Zahteva manj časa za pripravo na pogajanja
70
ZAČETEK IN TRAJANJE POGAJANJ
“Čas je ključna variabla pogajanj”Pomembno:• Kdaj se bodo pogajanja začela• Določitev termina konca pogajanj – pomembno
vpliva na potek pogajanj• Vpliv časovne stiske• Določitev lokacije pogajanj• Ureditev prostora• Tehnični pripomočki• Pristojnosti pogajalcev
71
ZAČETEK IN TRAJANJE POGAJANJ
• Spoznavanje strank• Predstavljanje • Določitev dnevnega reda• Določitev vsebine• Določitev zaporedja obravnave vsebin• Predstavitev začetnik pozicij (maksimalne
zahteve)• Utemeljitev zahtev• Ugotovitev pristojnosti in pooblastil
72
Pogajalske taktike
• Postavljanje ekstremnih zahtev• Agresivnost• “Dobri in grdi fantje”• Igralsko obnašanje ( uporaba čustev)• Omejene pristojnosti (zavlačevanje)• Vzemi ali pusti• Taktika “rezanja salame”• Slepilni manever (oprostite napačno smo se
razumeli)• “pod običajnimi pogoji”• Oprostite to je pa pomota
73
Pogajalske taktike
• Uporaba groženj• Zasmehovanje nasprotnika• Izsiljevanje• Zadnji rok• Uničevalna vprašanja• Kaj pa če…• Taktika izčrpavanja “nasprotnika”• Taktika “kdaj”, “kje” in “kako”
74
Zakaj pogajanje obtičijo?
1. Kadar ena ali več strank ni dovolj zavezana
2. Kadar čustva preprečujejo ali ovirajo uspešna pogajanja
3. Kadar se pojavijo ovire na dinamiki pogajanj
4. Kadar imajo stranke ali njihovi svetovalci neutemeljena pričakovanja glede rezultatov pravnega postopka
75
Zakonitosti pogajanj
1. Vsako popuščanje je polovica zadnjega popuščanja
2. Za vsako naslednje popuščanje je potrebno še enkrat toliko časa kot za prejšnje
3. Prvi dve razumni ponudbi sta polovica poti do sporazuma
4. Pogajalskega procesa ni mogoče skrajšati zaradi strahu pred izgubo
76
Ovire v dinamiki pogajanj
1. Nezmožnost ali bojazen dati prvo ponudbo ali predlagati popuščanje
2. Ni na voljo dovolj informacij3. Bojazen pred precedenčnim primerom 4. Ni področja možnega sporazuma5. Eden ali več udeležencev nima dovolj
komunikacijskih veščin
77
Zakaj opreznost?
- Bojazen pred prevelikim popuščanjem- Zaščita pred bojaznijo vdaje
Slabe strani opreznosti:- Omejuje možnosti za prilagajanje- Opreznost je pogosto ekstremna- Ovira ustvarjanje možnosti
78
PROCES ISKANJA SPORAZUMA
• Vzpostavljanje primernega vzdušja in odnosov• Dokazovanje (zahteve, podatki, jamstva,
utemeljitev, prepričevanje in izmenjava informacij)• Skupno odločanje• Nakazovanje in razširitev možnosti• Predlaganje• Prekinitev pogajanj (omogoča predelavo novih
informacij, premislek, “ohladitev glav”, uskladitev itd.)
• Preprečevanje• Popuščanje
79
ZAKLJUČEK POGAJANJ• Temeljni dilemi• Prepoznati pravi trenutek za zaključevanje• Vsebinski vidik• Sporazum strank o glavnih zadevah (zadovoljstvo
obeh strani)• Težave skrite v podrobnostih• Prepozno zaključevanje pogajanj• Prezgodnjo zaključevanje• Prednost tistega, ki prvi ponudi zaključek• Pogajanja se zaključijo, ko obe stranki dosežeta
največ od tega, kar ocenjujeta za mogoče
80
ZAKLJUČEK POGAJANJTehnike zaključevanja• “Zadnja ponudba” (ne moremo je večkrat uporabiti na
istih pogajanjih)• Prepričljiv in nedvoumen• Poizkušanje, domnevanje• Povzetek za zaključevanje• Tehnika grožnje s posledicami• Prekinitev za premislek• Nasprotna stran ne pristane na ponujeni zaključek• Izmikanje• Pogajalec nasprotni strani nikdar povsem ne zaupa
81
SPORAZUMNatančna določitev:• Vsebina sporazuma• Za koga sporazum velja• Kdaj in od katerimi pogoji sporazum začne veljati• Od kdaj se uporablja• Kako dolgo bo veljal• Kaj je kdo dolžan narediti za uresničevanje sporazuma• Kakšne posledice nosi kršitelj sporazuma• Določitev organov za kasnejše reševanje sporov iz
sporazuma ali razlago posameznih določil sporazuma• Pregled procesa in dosežkov
82
MEDIACIJA V DELOVNEM PRAVU – ALTERNATIVA SODNEMU
REŠEVANJU SPOROV
• Večja restriktivnost pravne ureditve – manjša svoboda pri sporazumnem urejanju
• Večji pomen evaluativni mediaciji in znanju mediatorjev s področja delovnega prava
83
DELOVNI SPOR
Definicija Dr. Strohsacka:Delovni spor je pravni spor med strankami individualnega ali kolektivnega delovnega razmerja, katerega temelj je v heteronomnem in avtonomnem delovnem pravu, njegov predmet pa so pravice, obveznosti, pravna razmerja in/ali interesi, ki izvirajo iz delovnega razmerja, ki je rešen/končan s posebnimi rešitvami, po posebnem postopku in pred posebnimi organi.
84
Po vsakem prepiru se lahko vprašamo dvoje: 'Kaj lahko v bodoče naredim,
da do prepira ne pride?' in 'Kako lahko ta
prepir prispeva k izboljšanju odnosa ali moji
osebni rasti?'
85
DELOVNI SPOR
Značilnosti in razlikovanja od drugih sporov:
• Značaj spora (delovni in pravni)• Stranke• Temelj spora• Predmet (pravica, obveznost, pravno razmerje ali
interes)• Način rešitve spora• Poseben postopek• Organi, ki v njem sodelujejo
86
INDIVIDUALNI DELOVNI SPORIIndividualni delovni spor je spor med delavcem in delodajalcem, katerega predmet so individualna pravica, obveznost ali pravno razmerje o (5. člen ZODSS):
a. Sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja
b. O pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki
c. O pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom
87
INDIVIDUALNI DELOVNI SPORI
d. V zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja
e. O opravljanju del otrok, vajencev, dijakov in študentov
f. O kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom
g. O volenterskem opravljanju pripravništvah. O sporih za katere tako določa zakoni. O odškodninskem sporu, po določbah ZODSS, kjer
je kot sospornik tožena zavarovalnica
88
Individualni delovni spori
Stranke:
- Delavec
- Delodajalec
- Kandidati
- Učenci ali študenti
- Volonterski pripravniki
89
- Postopek pri delodajalcu
- ARS postopek
- Postopek pred DSOD
Postopek reševanje IDS
90
Najpogostejši IDS
- Sklenitev PZ in sestavine plače
- Sprememba PZ ali sklenitev nove
- Delovni čas
- Letni dopust
- Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
91
VAJADefinicija problema: delavec se je pri delu poškodoval, na
razpolago ni imel vseh zaščitnih sredstev, uporabljal je zgolj del.Delodajalec se je do njega vedel ignorantsko in se ni odzival na
zahteve po odškodnini: Odločila sta se za pogajanja- priprava!
KAJ ŽELIM ? KAJ LAHKO
PONUDI DRUGI?
Predpostavi želje Kaj lahko ponudim?
Delodajalca /delavca !
92
KOLEKTIVNI DELOVNI SPORI
Definicija Dr. Janeza Novaka:
Kolektivni delovni spor je spor med strankami kolektivnih delovnih razmerij ali med osebami, ki jim je priznan položaj stranke katerega predmet so kolektivna pravica, obveznost, pravno razmerje ali interes, ki ga po določenem postopku stranke lahko rešijo same ali pa v njem sodeluje in/ali spor zgladi tretja stranka, ki je lahko tudi sodišče.
93
KOLEKTIVNI DELOVNI SPORI
Dva temeljna pogoja za KDS:
a. Stranka mora biti organizacija, ki predstavlja delavce ali delodajalce
b. Predmet spora mora biti skupna ali skupinska pravica, obveznost ali pravno razmerje
94
KOLEKTIVNI DELOVNI SPORI
Kolektivni delovni spor je spor med strankami kolektivnih delovnih razmerij o (6. člen ZODSS):
a. O veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami KP ali med strankami KP in drugimi osebami
b. O pristojnosti za kolektivno pogajanje
c. O skladnosti KP z zakonom, medsebojni skladnosti KP in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in SKP
d. O zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij
95
KOLEKTIVNI DELOVNI SPORI
Kolektivni delovni spor je spor med strankami kolektivnih delovnih razmerij o (6. člen ZODSS):
e. O sodelovanju delavcev pri upravljanju
f. O pristojnosti sindikata v zvezi z delovnimi razmerji
g. V zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata
h. O vprašanjih za katere je tako določeno v ZODSS
96
Kolektivni delovni spori - stranke
- Osebe, organi, organizacije, skupine delavcev
- Združenja predstavniških organizacij delavcev ali delodajalcem
- Tri skupine strank: v skladu s predpisom, ko izkažejo upravičen skupinski interes, nosilke pravic in obveznosti
97
Predmet KDS
- Interesni delovni spor
- Spor o pravici
- Spor o interesu
98
SOCIALNI SPORI
Socialni spori so spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča.
99
SOCILNI SPORI
V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v zadevah iz prejšnjega odstavka na način in po postopku, ki ga določa ta zakon.
100
SOCIALNI SPORI
Socialno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih socialnih sporih: 1. na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja: a) o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja;b) o pravici do in iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja; c) o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje; č) o določitvi ali ukinitvi mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje;
d) o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje; e) o priznanju in dokupu zavarovalne dobe;
f) o pravici do državne pokojnine; g) v zvezi z matično evidenco;
101
SOCIALNI SPORI
2. na področju zdravstvenega zavarovanja:
a) o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
102
SOCIALNI SPORI
3. na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja:
a) o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
b) o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
c) o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene;
d) o posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katerega je odločilen premoženjski cenzus
103
SOCIALNI SPORI
4. na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov:
a) o pravici do in iz zavarovanja za starševsko varstvo ter plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
b) o pravici do družinskih prejemkov;
104
SOCIALNI SPORI
5. na področju socialnih prejemkov:
a) o socialno varstvenih dajatvah;
b) o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.
105
SOCIALNI SPORI
Socialno sodišče je na navedenih področjih pristojno odločati tudi v naslednjih socialnih sporih:
- o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev, - - o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih
pooblastil (zavod) povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva (zavarovancu) oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva.
- Socialno sodišče je pristojno odločati tudi v socialnih sporih, za katere tako določa zakon.
106
SOCIALNI SPORI
• Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani je pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto, za odločanje v socialnih sporih pa za območje Republike Slovenije
107
SOCIALNI SPORI
Procesna predpostavka : Kadar je v socialnih sporih z zakonom ali s kolektivno
pogodbo določen obvezen postopek za mirno rešitev spora, je tožba dopustna pod pogojem, da je bil postopek predhodno začet, pa ni bil uspešen.
Šteje se, da postopek ni bil uspešen, če med strankama ni bil dosežen sporazum v 30 dneh od začetka postopka za mirno rešitev spora.
Če je za vložitev tožbe z zakonom določen rok, začne ta rok teči po izteku 30 dnevnega roka.
108
SOCIALNI SPORI
REVIZIJA:Revizija je dovoljena v naslednjih socialnih sporih: 1. v socialnih sporih, v katerih je dovoljena revizija po
določbah zakona, ki ureja pravdni postopek; 2. v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih
zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja;
3. če jo dopusti sodišče.
109
SOCIALNI SPORI
Sodišče druge stopnje dopusti revizijo: - če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o
pomembnem pravnem vprašanju, - če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse
vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev,
- če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
V delovnih in socialnih sporih ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti.
110
SOCIALNI SPORI
• Zaslišanje zavarovanca se lahko izvede tudi v pisni obliki, če se zaradi zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov ne more udeležiti naroka in temu ne nasprotuje nobena od strank.
• V sporih o pravicah do in iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja je javnost izključena, na naroku so lahko navzoče osebe, ki jim na predlog zavarovanca iz upravičenih razlogov to dovoli sodišče.
111
SOCIALNI SPORI
Kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno.
112
SOCIALNI SPORI
• V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka.
• V teh sporih krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka. Če je po nalogu sodišča treba založiti določen znesek za stroške izvedbe tega dokaza, ga založi zavod.
113
SOCIALNI SPORI
ZAČASNE ODREDBE: Med postopkom lahko sodišče na predlog stranke ali
po uradni dolžnosti: - odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z
izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda,
- - naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.
114
SOCIALNI SPORI
• e zavod v primeru molka organa po vložitvi tožbe izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je vložena tožba.
• V tem primeru sodišče zahteva od tožeče stranke, da v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na izdani upravni akt.
115
SOCIALNI SPORI
Sodišče s sodbo tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit ter da je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit.
Če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi.
116
ZAKAJ ARS ?
• Prihranek časa• Prihranek denarja• Stranke lahko v večji meri izrazijo poglede na spor• Večaj stresnost klasičnih postopkov• Negativni učinki pravdanja na stranke in okolico • Praviloma nobena od strank ne izgubi• Stranke so aktivno vključene v reševanje spora in so
zato bolj pripravljene izpolniti obveznosti po sprejetem dogovoru
• Rešitve so lahko bolj izvirne in prilagojene okoliščinam primera
• Spor se reši z dogovarjanjem in stranke lahko ohranijo medsebojno razmerje
117
ARS in DELOVNI SPORI
• V ZDA in VB (Zakon iz leta 1896) je bila mediacija v kolektivnih (alternativa stavki in izprtju) in individualnih delovnih sporih ena prvih mediaciji.
• Razlog je v trajnosti razmerja med delavci in delodajalci , ki se po sporu ponavadi nadaljujejo, pomembno je , da se spor reši brez nepotrebnega stopnjevanja nasprotij in čim manj boleče.
118
ARS in DELOVNI SPORI
Pomirjanje in posredovanje sta uveljavljena načina mirnega reševanja kolektivnih interesnih sporov, vse pomembnejšo vlogo pa imata tudi pri mirnem reševanju individualnih delovnih sporov.
Arbitraža se je uveljavila predvsem pri reševanju kolektivnih delovnih sporov. Zakon o delovnih razmerjih omogoča tudi arbitražno reševanje individualnih delovnih sporov, če je tak način reševanja sporov predviden s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
119
ARS in DELOVNI SPORI
Načini mirnega reševanja sporov so običajno dogovorjeni s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi in so prostovoljni. Zakon le redko določi obveznost strank v sporu, da morajo spor najprej rešiti na miren način (take določbe ima zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju - v tem primeru je miren način reševanje spora obvezen). Obe stranki v sporu morata soglašati z mirnim reševanjem spora in sprejeti obvezo, da bosta izvršili odločitev, ki bo v tem postopku sprejeta.
120
ARS in DELOVNI SPORI
205. člen ZDR(arbitraža)
(1) S kolektivno pogodbo se lahko določi arbitražo za reševanje individualnih delovnih sporov. V tem primeru mora kolektivna pogodba določati sestavo, postopek in druga vprašanja, pomembna za delo arbitraže.
121
ARS in DELOVNI SPORI
205. člen ZDR(arbitraža)
(2)Če je s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca in delavca, predvidena arbitraža za reševanje individualnih delovnih sporov, se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi oziroma najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo.
122
ARS in DELOVNI SPORI
205. člen ZDR(arbitraža)
(3) Razveljavitev arbitražne odločitve se lahko zahteva le v primerih, ki jih določa zakon o delovnih in socialnih sodiščih.
(4) Če arbitraža ne odloči v roku, določenem s kolektivno pogodbo, najkasneje pa v roku 60 dni, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
123
ARS in DELOVNI SPORI
204. člen (ZDR)
(uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo)
(1) Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
124
ARS in DELOVNI SPORI
204. člen (ZDR)(uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo)
(2)Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
125
ARS in DELOVNI SPORI
204. člen (ZDR)
(uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo)
(3) Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.
126
ARS in DELOVNI SPORI
204. člen (ZDR)
(uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo)
(4) Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
127
ARS in DELOVNI SPORI
204. člen (ZDR)(uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo)
(5)Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
128
ARS in DELOVNI SPORI
228. člen (ZDR)(posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem)
(1) Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec oziroma delodajalec predlaga posredovanje inšpektorja za delo v sporu.
129
ARS in DELOVNI SPORI
228. člen (ZDR)(posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem)
(2) Če je posredovanje predlagal le delavec ali le delodajalec, inšpektor za delo najprej pridobi soglasje druge stranke za reševanje spora s posredovanjem.
130
ARS in DELOVNI SPORI
228. člen (ZDR)(posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem)
(3) Inšpektor za delo lahko posreduje v sporu med delavcem in delodajalcem z namenom, da delavec in delodajalec sporazumno rešita spor.
131
ARS in DELOVNI SPORI
228. člen (ZDR)(posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem)
(4) Inšpektor za delo lahko posreduje v sporu med delavcem in delodajalcem vse do izvršljive arbitražne odločitve o spornem vprašanju oziroma do odločitve sodišča prve stopnje o spornem vprašanju.
132
ARS in DELOVNI SPORI
228. člen (ZDR)(posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem)
(5) Sporazum o razrešitvi spornega vprašanja med delavcem in delodajalcem ne sme nasprotovati morali ali prisilnim predpisom.
133
Pogosto ne moremo izbirati konfliktov, v
katerih se bomo znašli, vedno pa lahko
izbiramo, kako se bomo nanje odzvali.
134
Bistvo mirnega reševanja sporov je v hitrosti rešitve spora, roki za mirno rešitev spora so kratki. To je bistvena prednost mirnega reševanja sporov pred dolgotrajnim postopkom pred delovnimi sodišči (na prvi, drugi in marsikdaj tudi tretji stopnji-revizija), ki lahko traja tudi več let.
Trendi pripada delovnih sporov
Socialni spori
135
Če krivimo druge za to, kar mislimo,
čutimo ali storimo, s tem delamo drugim
krivico in sebe naredimo nemočne žrtve.
Recommended