View
0
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
I&R: P-I/1/31
Laboratorij za numerično modeliranje in simulacije
http://www.fs.uni-lj.si/lnms
INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO
1. letnik
visokošolski PA program
Predavatelj: doc.dr. Nikolaj MOLE (soba N-7) e-mail: nikolaj.mole@fs.uni-lj.si
Asistenti: asist. Andraž MAČEK, univ.dipl.inž.
asist.dr. Janez UREVC
asist.dr. Bojan STARMAN
asist. dr. Primož RUS
I&R: P-I/2/31
POGOJ ZA OPRAVLJANJE IZPITA
obvezna udeležba na 11 vajah
vaje potekajo na računalnikih v računalniški učilnici I/4 in II/1
urnik vaj je razviden iz fakultetnega urnika za 1. letnik, PA program
I&R: P-I/3/31
TERMINI VAJ – I. del
razpored študentov po terminih vaj:
s.1 in s.2 : petek 1030 – 1200 , pred. I / 4
s.3 in s.4 : petek 1030 – 1200 , pred. II / 1
s.5 in s.6 : četrtek 1430 – 1600 , pred. I / 4
s.7 in s.8 : četrtek 1430 – 1600 , pred. II / 1
s.9 in s.10 : ponedeljek 1100 – 1230 , pred. I / 4
s.11 in s.12 : ponedeljek 1100 – 1230 , pred. II / 1
I&R: P-I/4/31
TERMINI VAJ – II. del
razpored študentov po terminih vaj:
s.13 in s.14 : sreda 930 – 1100 , pred. I / 4
s.15 in s.16 : sreda 930 – 1100 , pred. II / 1
s.17 in s.18 : sreda 1130 – 1300 , pred. I / 4
s.19 in s.20 : sreda 1130 – 1300 , pred. II / 1
s.21 in s.22 : sreda 1530 – 1700 , pred. I / 4
s.23 in s.24 : sreda 1530 – 1700 , pred. II / 1
I&R: P-I/5/31
TERMINI VAJ – III. del
razpored študentov po terminih vaj:
s.25 in s.26 : ponedeljek 1330 – 1500 , pred. II / 1
I&R: P-I/6/31
DVA NAČINA OPRAVLJANJA IZPITA
1. Način:
Praktični del izpita: 1. kolokvij: urejanje teksta, obdelava številčnih podatkov (3.12. – 7.12. 2018)
2. kolokvij: reševanje matematičnih problemov (14.1. - 18.1. 2019)
Teoretični del izpita: ustni zagovor
2. Način:
Praktični del izpita: urejanje teksta, obdelava številčnih podatkov, reševanje matematičnih problemov
Teoretični del izpita: ustni zagovor
I&R: P-I/7/31
NAMEN PREDAVANJ IN VAJ
Poenotenje znanja uporabe osnovnih programskih orodij,
ki jih študenti potrebujejo pri študiju strojništva
I&R: P-I/8/31
• kratka seznanitev z zgodovino računalnikov in njihovo zgradbo
• programska oprema računalnikov
• obdelava številčnih podatkov
• urejanje besedil
• slikovna predstavitev informacij
• kombinirana uporaba programskih orodij
• numerično reševanje matematičnih problemov
• izdelava računalniškega programa
• računalniška omrežja in iskanje podatkov po medmrežju
VSEBINA PREDAVANJ IN VAJ
I&R: P-I/9/31
ŠTUDIJSKA LITERATURA
KNJIGE
Jasna Maver: Informacijska tehnologija, BiblioThecaria, ULJ, FF, 2002
Miro Gradišar: Uvod v informatiko, ULJ, EF, 2003
Ljubomir Kostrevc: Računalništvo in informatika, četrta izdaja, Pasadena, 2006
Matej Artač, Borut Batagelj, Matjaž Jogan, Žiga Kranjec, Bojan Kverh, Katarina
Mele, Peter Peer, Miha Peternel, Franc Solina: Uporabniška programska
oprema, ULJ, FRI, 2004
Larry Long, Nancy Long: Computers, Pearson Education, 2005
Ron White: How Computers Work, QUE, 2008
Jože Petrišič: MATLAB za inženirje, 2011
knjige, ki se nanašajo na posamezni računalniški program
I&R: P-I/10/31
ŠTUDIJSKA LITERATURA
INTERNETNE STRANI
http://lab.fs.uni-lj.si/lnms/
http://colos.fri.uni-lj.si/ERI/INFORMATIKA/
http://www2.arnes.si/~bmohor3/Urejanje_Besedila/
http://sl.wikipedia.org/
http://www.whatis.com/
I&R: P-I/11/31
DEFINICIJA RAČUNALNIŠTVA
Računalništvo je veda o zgradbi in delovanju računalnika ter
njegovi uporabi
DEFINICIJA INFORMATIKE
Informatika je veda o informacijah, oblikah njihovega zbiranja,
obdelave, shranjevanja, izmenjave ter oblikovanja v okviru
računalniško podprtih informacijskih sistemov
I&R: P-I/12/31
KJE VSE SE SREČUJEMO
Z INFORMATIKO V STROJNIŠTVU?
pri razvoju produktov (CAD,CAE)
pri vodenju proizvodnje (CAM)
pri nadzoru proizvodnje linije
pri avtomatizaciji proizvodnjega procesa
obdelovalni stroji (CNC)
I&R: P-I/13/31
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
• pripomočki za računanje ( + , - , * , / )
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Abacus
Abakus (2200 p.n.š.)
I&R: P-I/14/31
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
• računski stroji
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Charles_Babbage
Diferenčni stroj na parni pogon (izdelal Charles Babbage leta 1822)
I&R: P-I/15/31
• računski stroji
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Herman_Hollerith
Vnos podatkov z uporabo luknjanih kartic (patentiral Herman Hollerith leta1887)
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
I&R: P-I/16/31
• računski stroji
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Tabulating_machine
Herman Hollerith leta1896 ustanovi podjetje, iz katerega nastane leta 1924 podjetje IBM
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
I&R: P-I/17/31
• elektro-mehanični računalniki (zasnovani na elektro-mehanskih stikalih)
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Z3
Z3 - prvi programabilni popolnoma avtomatski računalnik (izdelal Konrad Zuse leta 1941)
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
I&R: P-I/18/31
• elektro-mehanični računalniki (zasnovani na elektro-mehanskih stikalih)
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Harvard_Mark_I
IBM Mark I – uporabljena so bila elektro-mehanska stikala (izdelan leta 1944)
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
I&R: P-I/19/31
• elektronski računalniki
prva generacija (uporaba elektronk in ožičenih povezav)
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Eniac
ENIAC – za stikala je bilo uporabljeno 18000 elektronk (izdelan leta 1946)
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
I&R: P-I/20/31
druga generacija (uporaba tranzistorjev in tiskanih vezij)
• elektronski računalniki
vir: http://www.computermuseum.li/Testpage/Honeywell400
HONEYWELL 400 (izdelan leta 1959)
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
I&R: P-I/21/31
• elektronski računalniki
tretja generacija (uporaba integriranih vezij)
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/IBM_360
IBM serije 360 (izdelan leta 1964)
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
I&R: P-I/22/31
• elektronski računalniki
četrta generacija (uporaba mikroprocesorjev, visoko razviti programski jeziki)
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/IBM_PC_XT
IBM PC XT (izdelan leta 1983)
prvi mikroprocesor
mikroprocesor
pentium
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
I&R: P-I/23/31
• elektronski računalniki
peta generacija:
vzporedno procesiranje na nekaj 1000 mikroprocesorjih
kvantni računalnik (superpozicija kvantnih stanj)
DNA-računalnik
povezava med komponentami izvedena z optičnimi vlakni
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
I&R: P-I/24/31
Moorov zakon
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
število tranzistorjev,
ki jih lahko vgradimo
na enako veliko
površino silicijeve
rezine, se podvoji
vsakih 18 mesecev,
pri čemer se cena
izdelka bistveno ne
spremeni
vir: http://www.extremetech.com/computing/116561-the-death-of-cpu-scaling-from-one-core-
to-many-and-why-were-still-stuck
I&R: P-I/25/31
ZGODOVINA RAČUNALNIKOV
Moorov zakon
I&R: P-I/26/31
ZGRADBA ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA (hardware)
koncept elektronskega računalnika s shranjenim programom je leta 1945
razvil John von Neumann s sodelavci in obsega pet funkcijskih enot:
krmilna enota
računska enota
pomnilnik
vhodna enota
izhodna enota
I&R: P-I/27/31
ZGRADBA ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA
procesna enota
krmilna enota
aritmetično
logična enota
centralna procesna enota (CPU) notranji pomnilnik
podatkovne povezave
krmilni signali
• model računalnika
bralno-pisalni
pomnilnik
(RAM)
registri
bralni
pomnilnik
(ROM)
izhodna enota
vhodna enota zunanji
pomnilni
medij
I&R: P-I/28/31
ZGRADBA ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA
ključne značilnosti von Neumann-ovega elektronskega računalnika:
5 funkcijskih enot
zgradba računalnika se ne spreminja od problema do
problema
program se vstavlja v računalniški pomnilnik in se
sestoji iz zaporedja ukazov
v istem pomnilniku se nahajajo program, vhodni
podatki ter vmesni in izhodni rezultati
I&R: P-I/29/31
• namizni računalnik
vir. http://en.wikipedia.org/wiki/Personal_computer_hardware
ZGRADBA ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA
I&R: P-I/30/31
• notranjost računalnika
vir. http://en.wikipedia.org/wiki/Personal_computer_hardware
ZGRADBA ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA
I&R: P-I/31/31
bistveni podatki o centralni procesni enoti:
podnožje procesorja (motherboard chipset)
število jeder (number of cores)
širina podatkovnega vodila (data path width , [b])
delovni takt (core speed, [Hz])
takt podatkovnih vodil (bus speed, [Hz])
velikost predpomnilnika (cache memory, [B])
ZGRADBA ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA
Recommended