View
0
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
Magistrsko delo
Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih
sistemov
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM NA
SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE
Mentor: red. prof. dr. EVA JEREB Kandidatka: Nataša Krajnc Zakrajšek
Kranj, december 2012
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Evi Jereb za pomoč, nasvete in vodenje skozi nastajanje
magistrskega dela.
Posebna zahvala je namenjena mojemu možu, sinu in staršem, ki so me bodrili skozi ves
študij. Zahvala sestri Mojci in bratu Tomažu, s katerima smo skupaj študirali in si v dobrih in
slabih trenutkih študija stali ob strani ter si namenili vzpodbudne besede in premagovali ovire.
POVZETEK
V prvem delu magistrskega dela je predstavljeno izobraževanje in usposabljanje. Teoretično
smo opredelili, kaj je učenje, izobraževanje, usposabljanje ter praktično usposabljanje.
Zanimalo nas je tudi, kako je zasnovano poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji,
kakšen je razvoj ideje in kako poteka bolonjska reforma pri nas. Vsi smo del izobraževalnega
sistema, zato smo slikovno ponazorili zgradbo vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Opredelili
smo se na srednješolsko izobraževanje, saj izvajamo to obliko izobraževanja na Srednji
zdravstveni šoli. Predstavili smo tudi Srednjo zdravstveno šolo Celje, kadrovsko strukturo in
potek Praktičnega usposabljanja z delom.
V drugem delu pa smo na Srednji zdravstveni šoli Celje izvedli anketo med dijaki, ki so že
bili vključeni v Praktično usposabljanje z delom. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili
oziroma ovrgli postavljene hipoteze in ugotovili, katere so prednosti in slabosti Praktičnega
usposabljanja z delom. Izdelali smo tudi obrazce, ki so predstavljeni vsebinsko kot tudi
slikovno.
V zaključnem delu smo podali ugotovitve in predloge, ki so vsekakor zanimivi za dijake, šolo
in delodajalce. Dobro sodelovanje med vsemi je pogoj za dobro opravljeno Praktično
usposabljanje z delom, ki pa je po mojem mnenju pri nas ustrezno.
KLJUČNE BESEDE:
izobraževanje,
usposabljanje,
Srednja zdravstvena šola Celje,
Praktično usposabljanje z delom.
ABSTRACT
In the first part of the thesis education and training are presented. We defined theoretically
what learning, education, training and practical training are. We were also interested in how
vocational and professional education in Slovenia are planned, how ideas are developed and
in the progress of the Bologna reform in our country. We are all part of the education system
so we illustrated the visual structure of education in Slovenia. We have defined at secondary
education because this way of education is performed in Medical school Celje. We have also
presented the Medical school Celje, staffing and the course of Practical training with work.
In the second part we carried out the questionnaire among the students who had already been
included in Practical training with work. Based on the results, we confirmed or refuted
hypotheses, determined the advantages and disadvantages of Practical training with work. We
have also forms which are presented as a content and visual.
In the final part, we gave conclusions and suggestions which are certainly interested for
students, school and employers. Good cooperation among all is the condition for well-done
Practical training with work which is, in my opinion, in our case appropriate.
KEYWORDS:
• education,
• training,
• Medical school Celje,
• Practical work with training.
KAZALO
1 UVOD ..................................................................................................................................... 1
2 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ..................................................................... 2
2.1 UČENJE ............................................................................................................................... 2
2.2 IZOBRAŽEVANJE ............................................................................................................. 3
2.3 USPOSABLJANJE .............................................................................................................. 4
2.4 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE ...................................................................................... 5
2.5 POMEN IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA........................................................ 5
2.6 POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V EVROPI IN SLOVENIJI ............ 6
2.6.1 RAZVOJ IDEJE ................................................................................................................... 8
2.6.2 BOLONJSKA REFORMA .................................................................................................. 8
2.6.3 IZOBRAŽEVALNI SISTEM V SLOVENIJI ...................................................................... 9
2.7 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE .......................................................................... 11
3 SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE ................................................................... 13
3.1 ZGODOVINA .................................................................................................................... 15
3.2 PROGRAM BOLNIČAR - NEGOVALEC NA SZŠ CELJE ............................................ 17
3.3 PROGRAM ZDRAVSTVENA NEGA NA SZŠ CELJE .................................................. 17
3.4 PROGRAM KOZMETIČNI TEHNIK NA SZŠ CELJE ................................................... 18
3.5 OSNOVNI PODATKI ....................................................................................................... 19
3.5.1 ZAPOSLENI ....................................................................................................................... 19
3.5.2 DIJAKI .............................................................................................................................. 20
3.6 KADROVSKA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST ................................................... 21
4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z
DELOM NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE ................................................... 23
4.1 IZOBRAŽEVANJE ZA MENTORJE ............................................................................... 24
4.2 DOKUMENTACIJA ......................................................................................................... 24
5 RAZISKAVA MNENJ DIJAKOV O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU Z DELOM
.................................................................................................................................................. 25
5.1 OPIS PROBLEMA ............................................................................................................ 25
5.2 CILJI IN NAMEN .............................................................................................................. 25
5.2.1 HIPOTEZE ......................................................................................................................... 25
5.3 METODA DELA .............................................................................................................. 26
5.4 ANALIZA REZULTATOV ............................................................................................... 27
5.5 TEST HIPOTEZ ................................................................................................................. 40
5.6 UGOTOVITVE IN PREDLOGI ........................................................................................ 41
6 PREDLOGI OBRAZCEV NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE .................. 43
6.1 POGODBA ......................................................................................................................... 43
6.2 ANEKS .............................................................................................................................. 44
6.3 NAPOTNICA ..................................................................................................................... 45
6.4 OCENJEVALNI LIST ...................................................................................................... 46
7 ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 47
8 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................... 49
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 1
1 UVOD
Gospodarsko in šolsko bolj razvite države so spoznale, da kakovostnega poklicnega
izobraževanja ni mogoče organizirati brez soudeležbe in soodgovornosti delodajalcev ter
njihovih združenj. Za poklicno in strokovno izobraževanje je bistveno razvito socialno
partnerstvo. Povezovanje izobraževanja in dela ter skupna odgovornost pri izvedbi
izobraževalnih programov je pri nas eden temeljnih ciljev prenove izobraževalnih programov
po novih Izhodiščih iz leta 2001. Izhodišča je podprl tudi Zakon o poklicnem in strokovnem
izobraževanju (Ur. l. RS, št.79/06).
Socialno partnerstvo je temeljni pogoj za načrtovanje izobraževanja, pripravo izobraževalnih
programov in izvajanje praktičnega izobraževanja v podjetjih. Z namenom, da bi laže
razumeli in razlikovali različne ravni izobraževanja, katerih pomemben del je tudi praktično
izobraževanje v delovnem procesu, uporabljamo v nadaljevanju izraz praktično izobraževanje
kot nadpomenko, ki zajema praktični pouk v šoli, praktično usposabljanje z delom dijakov pri
delodajalcih in praktično izobraževanje študentov višjih strokovnih šol pri delodajalcih. Izraz
praktično usposabljanje z delom (PUD) uporabljamo torej samo za tisti del praktičnega
izobraževanja, ki ga opravljajo dijaki srednjih šol pri delodajalcih (Anica Justinek et.al., 2007,
str. 11).
Zaposlena sem na Srednji zdravstveni šoli Celje. Moje delo je poučevanje praktičnega pouka
in strokovno-teoretičnih premetov. Zadnje leto pa se ukvarjam tudi z organizacijo Praktičnega
usposabljanja z delom. V okviru izobraževanja po bolonjskem sistemu je pogoj za uspešno
končan letnik opravljeno Praktično usposabljanje z delom, ki ga dijaki opravljajo pri različnih
delodajalcih, s katerimi ima šola sklenjene pogodbe. Vso potrebno dokumentacijo smo morali
izdelati sami, za pripravo le-te pa tudi ni bilo točno podanih navodil. Dokumentacija se še
dopolnjuje zaradi zagotavljanja ustreznosti, ki je pogoj za uveljavljanje sredstev na Javnem
razpisu, ki so namenjena za plačilo dijakom in mentorjem.
Menim, da je bila uvedba Praktičnega usposabljanja z delom prenagljena, brez natančnih
navodil. Ni bilo izdelanih obrazcev za izvedbo samega izobraževanja. Ključni pogoj za
uspešno izvajanje Praktičnega usposabljanja z delom je temeljita izdelava obrazcev; pogodba,
napotnica, ocenjevalni list, aneksi k pogodbi, dnevniki. Prav tako ne smemo pozabiti na dobro
sodelovanje z delodajalci.
Namen magistrskega dela je predstavitev Praktičnega usposablja z delom na Srednji
zdravstveni šoli Celje, ki je pogoj za uspešno opravljen letnik vseh izobraževalnih programov,
ki jih poučujemo na naši šoli.
Cilj magistrskega dela je opredelitev izobraževanja in usposabljanja, predstavitev poklicnega
in strokovnega izobraževanja. Predstavili bomo naše programe, ki jih izvajamo na šoli:
program zdravstvena nega, program bolničar – negovalec in program kozmetični tehnik. Na
splošno bomo predstavili Praktično usposabljanje z delom, da pa je le-to kvalitetno in dobro
izvedeno, so potrebni obrazci, ki jih bomo izdelali in prikazali v magistrskem delu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 2
2 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Možina et al. menijo (1998, str. 177), da je izobraževanje dolgotrajen in načrten proces
razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogočajo vključitev v
družbeno življenje in delo ter oblikovanje znanstvenega pogleda na svet. Izobraževanje vpliva
na posameznikov intelektualni razvoj, pomaga odkrivati še neznane talente in zmožnosti ter
izboljšuje njegovo delovanje in razmišljanje (Vukovič, Miglič 2006).
V Wikipediji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Izobra%C5%BEevanje) lahko zasledimo, da je
pojem »izobraževanje« slovenski izraz za dejavnost, ki razširi znanje, tako kognitivno kot
konativno, obenem je tudi dejavnost obvladovanja veščin. Običajno mislimo ob izobraževanju
na dejavnost povečevanja znanja kot na tradicionalno šolsko obliko poučevanja učitelja, kjer
se odvija izobraževanje otrok in mladostnikov. Od uveljavitve paradigme vseživljenjskega
izobraževanja se izobraževanje pojmuje kot osnovna dejavnost pridobivanja znanja.
Izobraževanje se lahko odvija kot samo izobraževanje, kot formalno ali neformalno
izobraževanje, kot izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih. Tradicionalna, šolska,
formalna oziroma frontalna oblika izobraževanja zajema poučevanje učitelja in učenje učenca,
pri čemer je vedno rezultat novo znanje, akademsko, razvitost sposobnosti oziroma
obvladovanje veščin. Izobraževanje se vedno pojavlja skupaj z vzgojo, pri čemer dosega tudi
manj otipljive, a celo pomembnejše cilje: dobro presojo, pravičnost in modrost. Z
izobraževanjem se najpogosteje, čeprav ne izključno, ukvarjajo različne šole. Izobraževanje
lahko označimo tudi kot organizirano dejavnost družbe, ki jo v formalnih oblikah izvajajo
javne ali privatne šole, vrtci in druge izobraževalne institucije. Običajno se zaključi v naprej
določenem času, zaključek izobraževanja pa pomeni doseganje izobraževalnega standarda, ki
ga posameznik lahko izkazuje s potrdilom.
Vzgoja in izobraževanje je vseživljenjski proces, ki zajema predšolske in šolske otroke,
mladostnike ter odrasle ljudi različnih starosti. Cilj izobraževanja je zagotoviti mladim ljudem
in odraslim podlago za razumevanje tradicij in idej, ki vplivajo na družbo, v kateri živijo,
njihovo kulturo in druge kulture ter naravne zakone ter da bi si pridobili naravne in druge
spretnosti, ki so potrebne za sporazumevanje (Potokar, 2003, str. 195).
2.1 UČENJE
Učenje je temeljna človekova dejavnost. Človek se dejansko uči vse življenje. Rečnik (1999a:
35) dodaja, da je učenje bistven proces oblikovanja in razvoja človekove osebnosti, zato ga
psihologija opredeljuje kot »proces spreminjanja posameznika pod vplivom individualnih
izkušenj z razmeroma trajnim učinkom« (Slivar, 1999, str. 25).
Mumford (1995, str. 3) pravi, da govorimo o uspešnem učenju, ko ljudje pokažejo, da vedo
(dejstva, spoznanja) ali znajo narediti nekaj, česar prej niso (sposobnost).
Učenje je v naši predstavi lahko običajno zelo ozko vezano na šolsko učenje ob knjigi, kot
prikazuje slika 1. Največkrat si predstavljamo sedenje ob knjigi ali zvezku, spremljajoča
čustva pa so napor, nelagodje, dolgčas, včasih tudi strah. Sam pojem učenja pogosto
povezujemo z negativnimi čustvi. Asociacije na besedo učenje med učenci so odkrile dokaj
negativno čustveno obarvanost tega pojma.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 3
Slika 1: Deklica med učenjem, povzeto 1. 9. 2012
(http://www.hrabritelefon.hr/hr/stranica/105/los-skolski-uspjeh-djeteta)
Učenje je kompleksen pojav, ki je kljub obsežnemu preučevanju še vedno dokaj neraziskan.
Jelenc (1996, str. 10) pravi, da je učenje »vsaka dejavnost, namerna in nenamerna ali
naključna, s katero posameznik spreminja samega sebe. Pri tem vplivajo nanj kulturno okolje,
dejavnosti, ki jih sprejema ali se jih udeležuje, ali pa njegova načrtna dejavnost, da vire učenja
iz okolja tako ali drugače strukturira in jih prilagodi svojim potrebam«.
2.2 IZOBRAŽEVANJE
»Izobraževanje je dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovega znanja,
sposobnosti in navad, ki mu omogočajo vključitev v družbo in delo« (Jereb, 1998, str. 177).
Pomaga odkrivati posameznikove potencialne zmožnosti za boljše delovanje in razmišljanje.
Močno vpliva na intelektualni razvoj.
Izobraževanje delimo na dva segmenta, na splošno in strokovno. Jereb (1998) navaja, da
govorimo s splošnem izobraževanju takrat, kadar je temeljni cilj procesa pridobivanje znanja
in sposobnosti, nujnih za življenje, strokovno izobraževanje pa je namenjeno pridobitvi
poklica, pri čemer posameznik v izobraževalnem procesu pridobiva znanje, spretnosti in
navade, ki so nujni za opravljanje konkretnega poklica. Strokovno izobraževanje je torej
načrten proces razvijanja posameznikovega znanja, spretnosti in navad ter pridobivanja
delovnih izkušenj za strokovno izvajanje poklica. Ker je povezano z določeno dejavnostjo, je
označeno s področjem, ki ga zajema (npr. tehnično, družboslovno). Obe izobraževanji se
prepletata, še posebej je na višjih ravneh meje med njima težko opredeliti.
Namen izobraževanja je omogočiti, da mladi in odrasli razvijejo razumevanje tradicij in idej,
ki vplivajo na družbo, v kateri živijo, in prispevajo k njenemu razvoju. Vključuje spoznavanje
kulture in naravnih zakonov ter pridobivanje jezikovnih in drugih spretnosti, ki so temeljne za
učenje, osebnostni razvoj, ustvarjalnost in medsebojno sporazumevanje (Glossary of Training
Terms, 1981).
V sodobni družbi je – tudi zaradi hitrosti njenega spreminjanja – temeljnega pomena, da vsak
posameznik pridobi kakovostno splošno izobrazbo in kakovostno znanje. Zato bo kakovostno
in široko znanje, ki ga preko ciljev in standardov znanja opredeljujejo kurikulum oziroma
učni načrti na različnih ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema, tudi v prihodnje moralo
ostati tesno povezano s kompleksnim in prepletenim sistemom ciljev, standardov in vsebin
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 4
(http://pefprints.pef.uni-lj.si/1196/1/pp_11-62.pdf). Kakovost znanja zagotavlja vzgojno-
izobraževalni sistem za vse tudi tako, da je načrtovanje, posredovanje in ocenjevanje znanja
zasnovano na različnih taksonomskih ravneh in v skladu s taksonomijami, ki so ustrezne za
posamezna predmetna področja, da pozornost posvečamo
tako procesu kot rezultatu, razvijanju učnih navad, različnih spretnosti in ustvarjalnosti (Bela
knjiga, 2011).
Ljudje se že danes soočajo z zmanjšanjem števila delovnih mest, saj industrijska družba
svojih težav namreč ne zmore reševati. Informacijska družba pa nam lahko ponuja nove
dejavnosti, delovna mesta, delo na daljavo, načine, kako se lahko posameznik samostojno
vključuje v širšo organizacijo in sodeluje pri razvoju širše družbe (Jereb E., Potokar F., 2003).
Mihaličeva (2006, str. 20) pravi, da je znanje, poleg ljudi in tehnologije, postalo odločilni
generator sprememb v današnjem svetu. Znanje je edini resnično neizčrpen ekonomski faktor
in predstavlja tako imenovano nevidno bogastvo vsakega naroda. Postalo je najbolj iskano
tržno blago, investiranje v človeški kapital in v znanje pa je postalo najpomembnejša naložba.
Znanje je namreč ključna oblika sodobnega kapitala, ki predstavlja najmočnejše orožje v boju
za konkurenčno, celo trajno konkurenčno prednost tako posameznikov, podjetij in tudi držav.
Na izobraževanje lahko gledamo kot na naložbo in kot na porabo, kar je posledica dvojne
funkcije izobraževanja v družbenem razvoju: ekonomske in neekonomske. Vplive
izobraževanja lahko proučujemo z vidika posameznika ali z vidika družbe.
Pravičnost v izobraževanju, ki je bistven element družbene pravičnosti, je tesno povezana z
enakostjo. Vsi državljani v sodobnih družbah moramo imeli enake možnosti za uspeh v
življenju, vendar je vse odvisno od vsakega posameznika koliko truda bo vložil v svoj uspeh.
Pojmovanje socialne pravičnosti kot enake možnosti torej dopušča neenakost dosežkov
posameznikov, vendar le, če imajo vsi enake možnosti, da jih dosežejo, in je ta neenakost
dosežkov posameznikov posledica njihovih svobodnih izbir, sposobnosti, vloženega truda in
sprejetih tveganj. Ker je enakost možnosti, ki jih ima nekdo v družbi, močno odvisna od
njegovih možnosti za izobraževanje, mora država, ki si prizadeva za pravično družbo, z
različnimi ukrepi (izvajanje politike pozitivne diskriminacije za otroke iz socialno in kulturno
deprivilegiranih okolij; zagotavljanje vsakomur enakega obsega brezplačnega izobraževanja;
omogočanje individualizacije šolskega sistema in pouka, ki nudi vsakemu učencu optimalne
možnosti za pridobitev kakovostne izobrazbe in formiranje v avtonomnega posameznika;
inkluzije otrok s posebnimi potrebami v primerih, ko je to zanje koristneje, kot bi bilo, če bi
se šolali v posebnih šolah itd.) najprej vsakomur zagotoviti enake izobraževalne možnosti
(Bela knjiga, 2011, str. 14).
2.3 USPOSABLJANJE
Usposabljanje se velikokrat navezuje na strokovno izobraževanje in skupaj z njim vodi k
celostni poklicni usposobljenosti. Težišče usposabljanja je na pridobivanju praktičnih znanj,
spretnosti in navad, potrebnih za določeno delo ter na razvijanju ustreznih poklicnih
sposobnosti in veščin.
Usposabljanje je povezano in pogojeno z vzgojo in izobraževanjem ter se nadaljuje v
nenehnem strokovnem in poklicnem izpopolnjevanju.
Možina et al. menijo (1998, str. 178), da s pojmom usposabljanje oziroma strokovno
usposabljanje označujemo proces razvijanja tistih človekovih sposobnosti, ki jih posameznik
potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v okviru določene dejavnosti. Posameznik
si torej razvije znanje, sposobnosti in spretnosti za neko delo. Usposabljanje je sestavljeno iz
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 5
načrtovanih programov, ki so namenjeni povečanju uspešnosti posameznikov, skupin ali
organizacijskih ravni. Ker je večina strokovnih izobraževalnih programov namenjena več
delovnim situacijam hkrati, in ne le enemu delu v konkretnem delovnem procesu, je
strokovno usposabljanje nujno nadaljevanje procesa poklicnega izobraževanja (Jereb, 1998).
Je načrtovana in sistematična sprememba vedenja (Ferjan, 1999, str. 10), ki se zgodi na
podlagi spremljanja učnih primerov, programov in upoštevanja napotkov.
2.4 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
V procesu bolonjske prenove študijskih programov zavzema praktično usposabljanje
pomemben del pridobivanja in razvijanja specifičnih strokovnih kompetenc, ki so usmerjene
predvsem na večjo zaposljivost dijakov. Trg dela se bistveno hitreje spreminja in dobiva nove
dimenzije. Zato so dijaki po končanem izobraževanju soočeni z veliko izzivi v drugačnem
okolju: teče z drugačno dinamiko, pogosto sloni na skupinskem delu ob znatno bolj zapleteni
tehnologiji, pa še pričakovanja glede delovnih rezultatov se pojavijo dokaj kmalu. Praktično
usposabljanje je bilo že doslej v izobraževanju učiteljev, zdravstvenih kadrov in nekaterih
drugih poklicev obvezen sestavni del, z uvajanjem Bolonjske reforme pa se širi na vse stroke
in stopnje izobraževanja. Pripravljanje, izvajanje in spremljanje praktičnega usposabljanja
vedno znova poraja številna vprašanja, kot na primer, kakšno naj bo, koliko časa naj traja, v
katerem letniku naj se začne, kdo naj ga izvaja, kako naj se spremlja, na kakšen način naj se
ocenjuje, kdo so dobri mentorji in kaj je dobra praksa.
Učenje na delovnem mestu, kamor uvrščamo praktično usposabljanje, je ena od številnih
aktivnih oblik študijskega dela. Praktično usposabljanje pa ni oblika aktivnega dela, ki bi bila
primerna le za visokošolske izobraževalne programe in regulirane programe, kar je značilnost
slovenskih programov, temveč se v svetu vse bolj uveljavlja kot ena ključnih aktivnih oblik
študijskega dela na vseh ravneh izobraževanja, predvsem zato, ker je osnova vse življenjskega
učenja. Dobro razvite akademske discipline so zaradi svoje poudarjene monodisciplinarnosti
slabo prilagojene potrebam vse življenjskega učenja posameznikov oz. organizacij, praktično
usposabljanje pa zagotavlja interdisciplinarnost in je tako znatno bolj ustrezno vse-
življenjskemu izobraževanju. Tako na delovnem mestu razvijajo in utrjujejo vrsto
instrumentalnih kompetenc, kot so metodološke kompetence (sposobnost organiziranja
delovnega časa, reševanje realnih problemov, uporaba znanja v praksi itd.), sposobnost ustne
in pisne komunikacije, lahko tudi v tujem jeziku, v primeru, da je organizirana praksa v tujini
in preverjanje tehnične usposobljenosti, tam, kjer je to pomembno. Praktično usposabljanje je
tudi zelo primerna oblika aktivnega učenja za nadgrajevanje med osebnostnih kompetenc, kot
so kritičnost, samokritičnost, delo v skupini, etičnost itd. (http://www.uni-
lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/studij_na_univerzi/dodiplomski_studij/SmernicePrakticnoUsposab
ljanje.pdf).
2.5 POMEN IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA
Zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela v institucijah predšolske vzgoje,
osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega ter poklicnega in srednjega strokovnega
izobraževanja ter izobraževanja odraslih:
• s kakovostno usposobljenimi strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju,
• z ustreznimi prostorskimi pogoji,
• z ustreznimi finančnimi vlaganji,
• z zagotavljanjem avtonomije vzgojno-izobraževalnih institucij,
• z zagotavljanjem strokovne avtonomije strokovnih delavcev v vzgoji in
izobraževanju,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 6
• z upoštevanjem sodobnih spoznanj o vzgoji in izobraževanju (poučevanju in
učenju),
• z zagotavljanjem pluralnosti in enakovrednosti vseh znanstvenih disciplin in
• z dopolnjevanjem mreže javnih vzgojno-izobraževalnih institucij z zasebnimi na
vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema.
Doseganje kakovostne splošne izobrazbe, široke razgledanosti, poklicne usposobljenosti in
znanja, ki je primerljivo z znanjem v državah, ki dosegajo najvišje rezultate na mednarodnih
tekmovanjih (Bela knjiga, 2011, str. 16).
Uspešnost vsake organizacije je odvisna od strokovno izobraženega in usposobljenega kadra.
Torej je pomembna naloga vsake organizacije, da nameni izobraževanju zaposlenih veliko
pozornosti. Celovit pristop k izobraževanju zaposlenih vključuje jasen odgovor na vprašanje,
zakaj vlagati v izobraževanje, definira cilje izobraževanj in primerno izbiro kandidatov ter
sistematično načrtuje in ocenjuje tako rezultate kot tudi učinkovitost izvedenih oblik šolanja.
Uvajanje sistematičnega načrtovanja izobraževanja omogoča pridobitev strateško
pomembnega znanja, učinkovitejše delo in uspešno doseganje ciljev, podpira osebni razvoj
posameznika, dolgoročno vpliva na zavzetost zaposlenih ter veča pripadnost organizaciji, to
pa pripomore k manjši fluktuaciji strokovnjakov (http://www.cek.ef.uni-
lj.si/u_diplome/drevensek2792.pdf).
Jerebova in Rajkovič (2000, str. 622) navajata: Enega izmed glavnih motivatorjev za
izobraževanje predstavljajo nagrade. Podjetja svoje zaposlene nagrajujejo z ozirom na njihov
prispevek, zmožnost in tržno ceno. Sistem nagrajevanja vključuje finančne (plača,
stimulacija) in nefinančne nagrade (priznanja, pohvale, osebni razvoj, dosežki).
Tako izobraževanje kot usposabljanje potekata v določenih okoliščinah. Potrebne so torej
okoliščine, razmere, v katerih se posameznik nauči odzvati se. Posameznik pridobi zahtevano
znanje, ki mu ob samozavestni uporabi pomaga prebroditi nove razmere in težave. Uspešnost
prenosa naučenega v nove razmere je poleg zaupanja v sposobnosti vir posameznikove
samozavesti, ki je dodatni rezultat učenja in spodbuja nadaljnji razvoj. Izobraževanje in
usposabljanje sta torej namenjena pospeševanju in usmerjanju učenja in pomoči pri doseganju
ciljev, kar daje usposobljeni osebi samozavest za uporabo naučenega. Izobraževanje in
usposabljanje sta trajna, nepretrgana procesa, kar velja za posameznika in organizacijo. Ne
smemo pozabiti, da bo le ustrezno izobražen in usposobljen zaposleni lahko pri svojem delu
uspešen in koristen za celotno organizacijo (Možina, članek na www.delavska-
participacija.com/clanki/ID000504.doc).
2.6 POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V EVROPI IN SLOVENIJI
Današnje srednje poklicno in strokovno izobraževanje je bilo zasnovano na ciljih Bele knjige
iz leta 1995 (Bela knjiga, 2011, str. 5). Iz evalvacije programskih rešitev je razvidno, da se
mnoga načela iz Bele knjige niso uresničila, oziroma so programske rešitve sledile starim, že
uveljavljenim vzorcem (npr. delitev vsebinskih sklopov, tradicionalna delitev izobraževalnih
programov). Na podlagi evalvacij in izhodišč je bila v letih 2007/08 izvedena celovita
prenova izobraževalnih programov, ki je prinesla pomembne spremembe (npr. poudarek na
praktičnem usposabljanjem z delom) in upoštevanje načel vseživljenjskega izobraževanja. Iz
analize obstoječega stanja je razvidno, da slovenski izobraževalni sistem ne zaostaja za
drugimi državami EU, se pa v določenih segmentih od njih razlikuje. Trend poklicnega
izobraževanja je v vertikalni povezanosti srednjega in višjega strokovnega izobraževanja z
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 7
okrepljenim poukom temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta. Poudarjena je osrednja
vloga učenca in pomen različnih vrst učenja.
Na osnovi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) se je pripravil sodobno
modularno zasnovan izobraževalni program nižjega, srednjega poklicnega ter srednjega in
višjega strokovnega izobraževanja. Potrebne spremembe šolskega programa so nastale zaradi
lažje primerljivosti Slovenije z Evropo. Prenovil se je tudi program srednjega strokovnega
izobraževanja s področja zdravstvene nege, ki omogoča vpis učencev za pridobitev poklica
srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik.
Vključitev Slovenije v Evropsko unijo in sprejetje filozofije vseživljenjskega učenja
(Memorandum o vseživljenjskem učenju, 2000, Strategija vseživljenjskega učenja, 2007) sta
procesa, ki sta zahtevala ponovno presojo primernosti izobraževalnih programov. V Evropi se
je zaradi ohranjanja in povečevanja konkurenčnosti začel proces spreminjanja izobraževalnih
sistemov (Bevc, 1994, str. 95). Bolonjski proces je sprožil prenovo visokega šolstva, ki pa ne
vključuje vse populacije.
Tesno povezovanje izobraževanja in dela je med članicami Evropske unije ena izmed
pomembnejših možnosti za zaposlovanje mladih. V evropskem prostoru obstajajo trije
različni modeli povezovanja dela in izobraževanja:
na šolo vezan sistem poklicnega izobraževanja, kot ga pozna, na primer, Francija,
dualni sistem (vajeniški), ki obsega obvezno šolsko izobraževanje; poznajo ga
germanske dežele, zdaj pa ponovno vse bolj tudi druge srednjeevropske,
anglosaksonske dežele (vključno z ZDA), kjer je sistem poklicnega izobraževanja
vezan pretežno na strokovna združenja, ne pa na šolski sistem.
V veliki večini držav članic Evropske unije predstavlja vajeništvo alternativo šolskemu
oziroma po šolanemu poklicnemu izobraževanju; razen v Avstriji in Nemčiji, kjer dualni
sistem v precejšnjem delu gospodarskih panog edini omogoča pridobiti poklicno izobrazbo.
Po nemškem dualnem sistemu se zgledujejo tudi druge države Evropske unije, vendar ga ne
kopirajo, ker upoštevajo svoj obstoječi šolski sistem, tradicijo poklicnega izobraževanja ter
pripravljenost in sposobnost gospodarstva, da prevzame del izobraževalnih nalog. Dualni
sistem v Nemčiji predstavlja jedro celotnega sistema poklicnega izobraževanja in je
uveljavljen skupaj s socialnim partnerstvom oziroma prav zaradi dobrega socialnega
partnerstva. Pravo nasprotje Nemčiji predstavljajo države, v katerih vajeništvo sploh ne spada
v pristojnost države ali pa ni umeščeno v sklop pristojnosti šolskega ministrstva, temveč
ministrstva za delo (Velika Britanija, Italija, Francija). Čeprav je tehnično-tehnološki razvoj
in z njim povezane potrebe dela med posameznimi državami mogoče primerjati in bi zato
sklepali, da je tudi poklicna priprava na delo sorodna glede na doseženo stopnjo razvoja, pa
lahko na podlagi mednarodnih primerjav in analiz ugotovimo, da bi v Evropski uniji le težko
našli enovit model ali takšne rešitve v sistemih poklicnega izobraževanja, ki bi imele skupne
značilnosti. V Švici, kjer se odgovornost za poklicno izobraževanje bolj ali manj enakovredno
porazdeli med šolo, podjetje in izobraževalne centre, ki so organizirani na medpodjetniški
ravni, se je za praktično usposabljanje uveljavil izraz »trialni« sistem (Anica Justinek et.al.,
2007, str. 21).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 8
2.6.1 RAZVOJ IDEJE
V Sloveniji je bila leta 1996 sprejeta šolska zakonodaja, ki je – prvič v novi državi in na
podlagi konceptov, zapisanih v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji
(1995) – prinesla celovito ureditev na vseh ravneh šolskega sistema. Rešitve so bile uvedene v
šolski sistem in precej jih je bilo od tedaj že spremenjenih, tako da je po desetletju in pol
nastopil čas za sistematičen strokovni premislek o strukturi in delovanju slovenskega sistema
vzgoje in izobraževanja ter za iskanje rešitev, ki bodo v prihodnje zagotavljale kakovost
delovanja šolskega sistema. Nacionalna strokovna skupina je v maju in juniju 2009 imenovala
dvanajst področnih strokovnih skupin (za načela, vrtce, osnovno šolo, gimnazije, poklicno in
strokovno izobraževanje, izobraževanje odraslih, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami,
jezik v izobraževanju, izobraževanje pedagoških delavcev in njihov profesionalni razvoj,
šolstvo, narodnosti, zasebno šolstvo, financiranje in regionalizacijo, naknadno pa še posebno
skupino za glasbeno šolstvo), ki so jih prav tako sestavljali strokovnjakinje in strokovnjaki
posameznih področij. Rešitve, ki so jih oblikovale področne strokovne skupine in ki so bile
potrjene na Nacionalni strokovni skupini, prikazujemo ločeno po poglavjih. Dokumenti z
analizami in rešitvami, ki so nastali po posameznih področjih, so bili obsežni; za potrebe
končnega besedila smo jih skrajšali, saj je bil naš cilj kratko in jedrnato prikazati rešitve in
argumente zanje (Bela knjiga, Janez Krek, 2011, str. 5).
2.6.2 BOLONJSKA REFORMA
Bolonjski proces je proces reforme visokega šolstva. Zaključil se s podpisom Bolonjske
deklaracije, začel pa z Magno Charto Universitatum evropskih univerz ter nadaljeval s
Sorbonsko in Lizbonsko deklaracijo. Bolonjska deklaracija je dobila ime po kraju srečanja
ministrov. Med njimi je bila tudi Slovenija. Dokument je postal temelj bolonjske deklaracije,
ki jo je 19. junija 1999 podpisalo 29 evropskih ministrov (Lipužič, 1996, str. 31). V tem času
se je Evropa soočala s skupnimi problemi, ki so vplivali na razvoj izobraževanja: upadanje
števila rojstev, staranje prebivalstva, državno varčevanje in omejevanje javnih izdatkov za
izobraževanje, brezposelnost učiteljev, previsok osip mladih v šolah (problem vrednotenja
znanja in motivacije), neprimerni učni načrti (preobsežni in s premalo praktičnih znanj),
izginjanje nekaterih tradicionalnih poklicev zaradi tehničnega napredka in novih tehnologij
(mladi se izobražujejo za »izumrle« poklice, zato ne dobijo zaposlitve, za prosta delovna
mesta pa nimajo potrebnega znanja), neenako vrednotenje splošnega in poklicnega
izobraževanja in še nekateri drugi.
Z deklaracijo so si države podpisnice zastavile skupen cilj, ob hkratnem polnem upoštevanju
in spoštovanju različnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in univerzitetne avtonomije, in
sicer z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski
prostor do leta 2010, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in
zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente.
V Sloveniji in Evropi poteka t. i. bolonjska reforma, oziroma prenova študijskih programov,
ki je opredeljena v bolonjski deklaraciji in nekaterih drugih dokumentih. Ta opredeljuje, da
terciarno izobraževanje (tj izobraževanje po srednji šoli) poteka na treh stopnjah in za vsako
stopnjo določa njene značilnosti, kvalifikacije, ki si jih posameznik pridobi in število t. i.
kreditnih točk za vsako stopnjo. Za 1. bolonjsko stopnjo predvideva 3 ali 4-letne programe, ki
obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60
kreditnih točk. Za 2. bolonjsko stopnjo predvideva 1 ali 2-letne programe, odvisno od trajanja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 9
ustreznega programa 1. stopnje, tako, da 1. in 2. stopnja obsegata skupaj 5 let
(http://www.cvzu-posavje.si/index.php?a=bolonjski).
2.6.3 IZOBRAŽEVALNI SISTEM V SLOVENIJI
V izobraževalni sitem v Sloveniji se vključujejo člani skoraj vsake slovenske družine, ki jo
sestavljajo otroci, ki obiskujejo vrtec ali šolo na katerikoli stopnji, in odrasli, ki se strokovno
izobražujejo ali usposabljajo za življenje in delo. V Republiki Sloveniji je sistem vzgoje in
izobraževanja organiziran v glavnem kot javna služba, v kateri javni in zasebni zavodi ter
zasebniki s koncesijo izvajajo javno veljavne programe. Z zakonom je določeno, da je javna
šola laična, šolski prostor pa avtonomen; v javni šoli je prepovedana politična in
konfesionalna dejavnost. Ustava Republike Slovenije določa, da je izobraževanje svobodno
ter da so državne visokošolske institucije avtonomne.
Učni jezik je slovenski, italijanska in madžarska narodna skupnost imata pravico do vzgoje in
izobraževanja v svojem jeziku. Ustava varuje tudi položaj in zagotavlja posebne pravice
romski skupnosti, ki živi v Sloveniji. Otroci priseljencev imajo pravico do osnovnošolskega
izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
V zadnjem desetletju so bile prioritete na področju vzgoje in izobraževanja usmerjene na dvig
izobrazbene ravni prebivalstva ter zagotavljanje enakih možnosti za vse državljane Slovenije,
ne glede na rojstvo, kulturno ali jezikovno poreklo, zdravstveno stanje, družbeni položaj, spol
ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Na področjih predšolske vzgoje, obveznega osnovnega šolstva, osnovnega glasbenega
izobraževanja, srednjega in višjega šolstva, izobraževanja odraslih ter visokega šolstva
opravlja naloge Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Država ima pri
upravljanju javnih zavodov več vlog: je regulator, ustanovitelj, glavni financer in nadzornik.
Vzgojo in izobraževanje imamo razdeljeno na več ravni, kar prikazuje slika 2:
Predšolska vzgoja zajema varstvo ter vzgojo in izobraževanje otrok in ni obvezna. V
vrtec se lahko vpišejo otroci od prvega leta starosti do vstopa v šolo. Javne vrtce
ustanavljajo in financirajo občine.
Obvezno osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano kot enotna
devetletna osnovna šola, v katero so vključeni učenci od šestega do petnajstega leta
starosti. Ustanoviteljice javnih osnovnih šol so občine. Osnovno šolstvo se financira iz
občinskega in državnega proračuna.
Srednješolsko izobraževanje traja od 2 do 5 let. Izobraževalni programi so poklicni,
strokovni in gimnazijski (splošni). Sistem srednjega šolstva je centraliziran; o
ustanavljanju in financiranju šol, sprejemanju in razmeščanju izobraževalnih
programov se odloča na nacionalni ravni.
V terciarno izobraževanje spadata višješolsko izobraževanje in visokošolski študij.
Višješolski programi trajajo dve leti in so poklicno naravnani.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 10
Slika 2: Zgradba vzgoje in izobraževanja, povzeto 10. 9. 2012 ( http://www.gea-
college.si/center-visjih-sol/bolonjski-sistem-studija/bolonjske-stopnje-izobrazbe/)
Za izobraževanje odraslih je značilna velika programska in institucionalna pestrost. Vzgojo in
izobraževanje otrok s posebnimi potrebami izvajajo vrtci in šole (inkluzivno, integrirano ali v
ločenih oddelkih) ter posebni zavodi. Slovenija ima razvit sistem osnovnega glasbenega in
baletnega izobraževanja, ki daje otrokom in mladostnikom možnost, da hkrati ob
osnovnošolskem izobraževanju razvijajo tudi svojo glasbeno nadarjenost.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 11
Šole so v Sloveniji javne in omogočajo izobraževanje vsem državljanom. Zasebne šole lahko
sprejemajo svoje izobraževalne programe, po katerih je mogoče pridobiti javno veljavno
izobrazbo, če pristojni strokovni svet ugotovi, da je njihov standard primerljiv z javno
veljavnimi programi, ki jih sprejema minister (Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja,
2007).
2.7 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
Povzeto iz spletne strani:
https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Slovenija:Srednje%C5%A1ols
ko_izobra%C5%BEevanje, 7.9.2012.
Po obveznem devetletnemu osnovnošolskem izobraževanju sledi srednješolsko izobraževanje.
Traja od 2 do 5 let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma 15 let.
Poglavitni cilji srednješolskega izobraževanja v Sloveniji so:
omogočiti splošno izobrazbo in pridobitev poklica vsemu prebivalstvu,
omogočiti čim večjemu deležu prebivalstva čim višje ravni ustvarjalnosti,
omogočiti čim večjemu deležu prebivalstva čim višjo raven izobrazbe ter
omogočiti tudi vključevanje v procese evropskega povezovanja.
Srednješolsko izobraževanje se deli v splošno izobraževanje, v katerega spadajo različni tipi
gimnazij in maturitetni tečaj, ter poklicno in strokovno izobraževanje.
Splošno izobraževanje je namenjeno pripravi za nadaljevanje šolanja na univerzah.
Poklicno in strokovno izobraževanje je namenjeno pridobitvi poklica za vstop na trg
dela, pa tudi za nadaljevanje šolanja v programih terciarnega izobraževanja.
Srednješolsko izobraževanje izvajajo srednje šole; te so lahko specializirane samo za eno
vrsto izobraževanja (na primer, gimnazije), lahko pa izvajajo več vrst programov. Tako
imamo enovite organizacije, zaradi programske razvejanosti in velikosti pa so lahko
organizirane kot šolski centri z več enotami.
Sistem srednjega šolstva je centraliziran; o ustanavljanju in financiranju šol, sprejemanju in
razmeščanju izobraževalnih programov se odloča na nacionalni ravni. Šole in učitelji pa so
avtonomni pri konkretizaciji učnih vsebin, izbiri metod poučevanja, kadrovanju in urejanju
delovnih razmerij ter vpisu novincev.
Srednješolsko izobraževanje ureja več zakonov:
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja pogoje za
opravljanje izobraževalne dejavnosti in določa način upravljanja in financiranja.
Zakon o gimnazijah ureja izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki
omogoča po opravljeni splošni maturi nadaljevanje šolanja na univerzah.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ureja izobraževanje za pridobitev
nižje in srednje poklicne izobrazbe, srednje strokovne izobrazbe ter izpopolnjevanje in
usposabljanje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 12
Zakon o maturi ureja zaključek izobraževanja v srednjem splošnem in srednjem
strokovnem izobraževanju - določa vsebino splošne mature in poklicne mature,
sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način opravljanja mature.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ureja usmerjanje otrok in
mladostnikov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v izobraževalni proces
ter določa načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja.
Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju
vzgoje in izobraževanja ureja uresničevanje posebnih pravic obeh avtohtonih
narodnostnih skupnostih, italijanske in madžarske.
Zakon o šolski prehrani ureja organizacijo in subvencioniranje šolske prehrane.
Poklicno in strokovno izobraževanje je najbolj razčlenjen del izobraževalnega sistema.
Omogoča pridobitev:
nižje poklicne izobrazbe (praviloma dve leti in pol izobraževanja),
srednje poklicne izobrazbe (praviloma triletno izobraževanje v šoli ali v dualnem
sistemu, kjer se izmenjuje izobraževanje v šoli in pri delodajalcu),
srednje strokovne izobrazbe (štiriletno izobraževanje ali dveletno izobraževanje po
končanem triletnem ali enoletni poklicni tečaj po končani gimnaziji).
Senge (1990) pravi »Učeče se organizacije so tiste, v katerih ljudje nenehno izboljšujejo
sposobnosti za doseganje rezultatov, ki si jih resnično želijo, gojijo nove in raztegljive (bolj
elastične, ekspanzivne) načine (vzorce) mišljenja, so svobodni v skupnih prizadevanjih in se
nenehno učijo, kako se učiti skupaj. Taka organizacija ima željo oziroma potrebo po
povečanju sposobnosti učenja.«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 13
3 SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE
Srednja zdravstvena šola Celje je javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija.
Deluje na področju vzgoje in izobraževanja. Slika 3 prikazuje Srednjo zdravstveno šolo Celje.
Slika 3: Srednja zdravstvena šola Celje, povzeto 16. 9. 2012
(http://www.radio1.si/strani/Reg_Novice.aspx?RN=2446&RNews=5)
Povzeto na spletni strani Srednje zdravstvene šole Celje, 16. 9. 2012,
http://www.szsce.si/sola/o-soli/
Poslanstvo
Naše poslanstvo je uresničevati poklicne in osebne cilje udeležencev vseh izobraževalnih
programov s posredovanjem kakovostnega teoretičnega in praktičnega znanja ter s
spodbujanjem strpnega, humanega in odgovornega odnosa do sočloveka.
Vizija
Zaposleni na Srednji zdravstveni šoli Celje bomo tudi v bodoče kot izvajalec izobraževanja s
področja zdravstva, socialnega skrbstva in kozmetike nastopali kot zanesljiv in odgovoren
partner tako udeležencem izobraževanja kot delodajalcem.
Z ustvarjalnim in kakovostnim delom bomo omogočili nadaljnji razvoj zavoda in skrbeli za
profesionalni razvoj vseh zaposlenih.
Vrednote
Skupaj z dijaki in starši si prizadevamo za doseganje in uresničevanje vrednot:
Strokovnost – skrbimo za stalen profesionalni razvoj, spremljamo in vpeljujemo nove
pristope poučevanja ter novo tehnologijo.
Odgovornost – zavedamo se soodgovornosti za doseganje ciljev udeležencev
izobraževanja, zato premišljeno načrtujemo in kakovostno izvajamo celoten
izobraževalni proces.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 14
Spoštovanje – razvijamo spoštljiv odnos do soljudi.
Sodelovanje – spodbujamo sodelovanje ter odprto komunikacijo med zaposlenimi,
dijaki, starši in zunanjimi uporabniki.
Ustvarjalnost – spodbujamo kreativno mišljenje in iščemo različne poti za reševanje
problemov.
Varovanje zdravja in okolja – zavedamo se pomena zdravja in čistega okolja kot
temeljnih dobrin ter skrbimo za zdrav način življenja.
Sočutje – spodbujamo vljuden, prijazen in razumevajoč odnos do ljudi ter razvijamo
socialni čut (občutljivost za tiste, ki potrebujejo pomoč).
Delovno področje
Izobraževanje mladine
srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje:
srednješolsko poklicno izobraževanje – program bolničar negovalec – triletni
program;
srednješolsko strokovno izobraževanje – program: zdravstvena nega za poklic
srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik;
srednješolsko strokovno izobraževanje – program: tehnik zdravstvene nege;
dvoletno poklicno-tehniško izobraževanje pti – program: zdravstvena nega za
poklic srednja medicinska sestra/srednjih zdravstvenik;
srednješolsko strokovno izobraževanje – program kozmetični tehnik;
dejavnost knjižnice;
izdaja javnih listin: spričevalo po zaključnih letnikih, spričevalo o poklicni maturi,
spričevalo o zaključnem izpitu.
Izredno izobraževanje
srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje:
srednješolsko poklicno izobraževanje – program bolničar negovalec – triletni
program;
srednješolsko strokovno izobraževanje – program: zdravstvena nega za poklic
srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik;
srednješolsko strokovno izobraževanje – program: tehnik zdravstvene nege;
dvoletno poklicno-tehniško izobraževanje pti– program zdravstvena nega za
poklic srednja medicinska sestra/srednjih zdravstvenik;
dvoletno poklicno tehniško izobraževanje pti – program tehnik zdravstvene nege;
srednješolsko strokovno izobraževanje – program kozmetični tehnik;
tečaji in usposabljanja:
maser / maserka;
pediker / pedikerka;
vizažist / vizažistka;
maniker / manikerka;
nacionalne poklicne kvalifikacije: maser / maserka, pediker / pedikerka, vizažist /
vizažistka, maniker / manikerka, socialni oskrbovanec / socialna oskrbovanka;
izdaja javnih listin: spričevalo po zaključnih letnikih, spričevalo o poklicni maturi,
spričevalo o zaključnem izpitu, indeks, certifikat NPK.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 15
3.1 ZGODOVINA
Hiter razvoj celjske bolnišnice in zdravstva po drugi svetovni vojni je zahteval vedno več
zdravnikov, medicinskih sester, bolničark in strežnic. Ko so bolnišnico zapustile redovnice, so
se pojavile kadrovske težave, ki so jih skušali rešiti s posebnimi tečaji, s katerimi so strežnice
usposobili za bolničarke. Ustanovili so enoletno šolo za otroške negovalke, ki se je čez tri leta
preselila v Ljubljano. Ker šoli za medicinske sestre v Ljubljani in Mariboru nista zadostovali,
celjska bolnišnica pa je že dobila vse značilnosti razvite bolnišnice, so nastopili pogoji, da
tudi v Celju ustanovijo srednjo šolo za izobraževanje medicinskih sester. V načrte svojih
gradenj je bolnišnica vključila tudi izgradnjo prostorov, v katerih naj bi bila šola in internat,
posebna sredstva za to gradnjo pa je prispevalo Ministrstvo za šolstvo.
Slika 4: Prve medicinske sestre, povzeto 10. 9. 2012 (http://www.szsce.si/sola/o-
soli/zgodovina/)
Tako je v letu 1954 začela delati šola za medicinske sestre. V prvi letnik se je vpisalo 52
dijakinj. Šola je bila internatskega tipa in jo je od ustanovitve vodila višja medicinska sestra,
gospa Stanislava Škrabec. Svoje znanje je vestno prenašala na svoje dijakinje, ki jih prikazuje
slika 4. Pri tem je vseskozi poudarjala, da so poleg znanja pri delu medicinske sestre
pomembne tudi pridne roke in dobro srce. Namen šole je bil usposabljati dijakinje za nego
bolnikov, pomoč zdravnikom, vodstvo manjših oddelkov in delo v dispanzerjih. Šolanje je
trajalo štiri leta, vpis pa je bil vsako drugo leto. V prvi generaciji je diplomiralo 38 dijakinj.
S šolskim letom 1959/60 se je šola preimenovala v Šolo za zdravstvene delavce. Vpisala je
tudi dva oddelka za odrasle, internat pa se je preimenoval v Dom za zdravstvene delavce.
Vedno večje zanimanje za šolo je privedlo do tega, da so začeli vpisovati novinke vsako leto.
Zaradi povečanega vpisa in vse večjih potreb bolnišnice po prostorih so leta 1971 ukinili
internat, kar je za šolo, posebno v vzgojnem pomenu, pomenilo hud udarec. S smrtjo
Stanislave Škrabec, ravnateljice in glavne gonilne sile šole, je prišlo leta 1971 do temeljnih
kadrovskih in organizacijskih sprememb. Za eno leto je ravnateljevanje prevzel prof. Jože
Rotar, leta 1972 pa je postal ravnatelj prof. Franc Puncer. Iz zdravstvene šole, ki je bila
izredno zaprtega tipa v smislu pravic dijakov, je želel narediti odprto, pedagoško sprejemljivo
šolo. Pričeli so z liberalizacijo šole. Sodelavci šole so bili do takrat skoraj vsi honorarni.
Strokovne predmete so poučevali zdravniki.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 16
V šoli so zaposlili nekaj stalnih pedagoških delavcev, razširili pa so tudi vpis. V šolskem letu
1973/74 je šola vpisala dve paralelki prvega letnika.
Povečan vpis na šolo je bil del normalnega razvoja šole, prostorska stiska pa se je iz leta v leto
povečevala, o čemer govore podatki: v šolskem letu 1973/74 je imela šola pet oddelkov in
osem stalnih učiteljev, leta 1974/75 šest oddelkov in že deset učiteljev, leta 1976/77 osem
oddelkov in šestnajst redno zaposlenih delavcev in tako naprej, dokler šola z uvedbo
usmerjenega izobraževanja ni dosegla šestnajst oddelkov in imela osemindvajset rednih
delavcev ter več honorarnih predavateljev za strokovne predmete.
Leta 1976 je bil v Trbovljah ustanovljen dislocirani oddelek na prošnjo tamkajšnje bolnišnice.
Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je šola torej razširila vpis na štiri oddelke prvega
letnika, da bi tako zagotovila šolanje dijakom, ki so nameravali nadaljevati študij, in dijakom,
ki so se po šolanju nameravali zaposliti.
Z usmerjenim izobraževanjem smo dobili program zdravstveni tehnik, v katerem se je zelo
povečal obseg splošnoizobraževalnih predmetov, diplomanti pa so dobili naziv zdravstveni
tehnik. Hkrati smo dobili tudi dveletni program bolničar za dijake, ki štiriletnega programa
niso zmogli. Takšno diferencirano izobraževanje je trajalo štiri leta, po prenovi reforme pa je
bil ukinjen program bolničar kot redni program za mladino, izvajali pa smo ga kot
izobraževalni program za odrasle do avgusta 2000.
Tudi program zdravstveni tehnik je v letu 1989 doživel nekaj popravkov predvsem zaradi
prihajajočih družbenih sprememb. Ravnatelj g. Puncer se je leta 1989 delno upokojil zaradi
zdravstvenih težav. Del njegovih nalog je prevzela prof. Marija Marolt, ki je leta 1991 postala
ravnateljica šole.
Dijaki, ki so se v šolskem letu 1998/99 vpisali v prvi letnik programa zdravstveni tehnik, so
zaključili šolanje s poklicno maturo kot prva generacija, in sicer v juniju 2002, program pa je
bil konvertiran.
Program zdravstveni tehnik se je po prenovi preimenoval v program tehnik zdravstvene nege,
izvajati pa smo ga začeli v šolskem letu 1999/2000.
V letu 1999/2000 smo začeli z izobraževanjem po novem triletnem poklicnem programu
bolničar-negovalec. V šolskem letu 2002/2003 smo pridobili tudi program tehnik zdravstvene
nege – poklicno-tehnično izobraževanje, ki traja dve leti. Dijaki dobijo po zaključku šolanja
naziv tehnik zdravstvene nege (3+2).
Čas selitve in prvi mesec v novi šoli je bil za vse nas izjemno naporen in težak, hkrati pa smo
bili veseli, da se nam je izpolnila velika želja - dobili smo novo šolo. Slavnostna otvoritev
šole je bila v petek, dne 14. 10. 2005 ob 14. 30 v novi telovadnici.
Program tehnik zdravstvene nege se je preimenoval v program zdravstvena nega, poklic po
zaključku šole se ponovno imenuje srednja medicinska sestra, moški spol pa srednji
zdravstvenik (http://www.szsce.si/sola/o-soli/zgodovina/, 10. 9. 2012).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 17
3.2 PROGRAM BOLNIČAR - NEGOVALEC NA SZŠ CELJE
Naziv poklicne izobrazbe: bolničar – negovalec/bolničarka – negovalka.
Program traja tri leta – srednje poklicno izobraževanje. V izobraževanje se lahko vključi, kdor
je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje in je njegovo zdravstveno stanje primerno
za ta poklic. V primeru omejitve vpisa veljajo splošne določbe o omejitvi vpisa.
Bolničar-negovalec se usposobi za vrsto del, ki jih potrebujejo ljudje v vseh življenjskih
obdobjih, še zlasti pa starejši, bolni ter osebe s posebnimi potrebami. Bolničar-negovalec
sodeluje pri izvajanju zdravstvene nege in oskrbe varovancev, pomaga pri njihovem
hranjenju, vzdrževanju osebne higiene, oblačenju in slačenju, pomaga pri uporabi in
vzdrževanju ortopedskih pripomočkov, izvaja gospodinjska opravila, sodeluje pri transportu
perila, hrane, oskrbovancev … V programu se dijaki usposobijo za nudenje pomoči
stanovalcem in varovancem v splošnih in posebnih socialno–varstvenih zavodih, za pomoč na
domu ter za transportna dela (Informativni bilten SZŠC, 2011). Slika 5 prikazuje dijakinjo, ki
se je izobraževala za poklic bolničarke-negovalke.
Slika 5: Bolničarka – negovalka, povzeto 10. 9. 2012 (http://www.szsce.si/aktivnosti-na-
soli/sodelovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/)
Program se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega:
1. slovenski jezik (pisni in ustni del)
2. zaključno delo
3.3 PROGRAM ZDRAVSTVENA NEGA NA SZŠ CELJE
Naziv poklicne izobrazbe: srednja medicinska sestra / srednji zdravstvenik
Izobraževanje traja štiri leta – srednje strokovno izobraževanje. Pogoj za vključitev v program
je uspešno končana osnovna šola ter ustrezno zdravstveno stanje za opravljanje del in nalog v
stroki. V primeru omejitve vpisa veljajo splošne določbe o omejitvi vpisa.
Glede na specifične zahteve poklica zagotavlja program teoretična, strokovna in praktična
znanja, na podlagi katerih lahko dijaki po končanem izobraževanju in usposabljanju v času
pripravništva začnejo opravljati dela in naloge srednje medicinske sestre/srednjega
zdravstvenika. Dijaki se zato v času izobraževanja navajajo na sistematično, strokovno
utemeljeno delo v okviru zdravstvenega varstva, predvsem pri vzdrževanju fizičnega okolja,
zdravstveni negi in prehrani bolnikov. Sodelujejo pri diagnostičnih in terapevtskih posegih,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 18
pri medikamentoznem zdravljenju, opazovanju, merjenju in poročanju o zdravstvenem stanju
bolnika ter pri zdravstveno-vzgojnem delu. Poudarek izobraževanja je na moralno-etični
odgovornosti zdravstvenega delavca do dela (Povzeto; http://www.szsce.si/izobrazevanje-
mladine/programi/zdravstvena-nega-4/, 7.9.2012). Slika 6 prikazuje dijakinjo, ki se izobražuje
za srednjo medicinsko sestro.
Slika 6: Srednja medicinska sestra: povzeto 12. 9. 2012 (http://www.szsce.si/aktivnosti-na-
soli/sodelovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/)
Program se zaključi s poklicno maturo, ki obsega predmete, in sicer:
1. slovenščina (pisni in ustni del)
2. zdravstvena nega (pisni in ustni del)
3. matematika ali tuji jezik (pisni in ustni del)
4. storitev z zagovorom
3.4 PROGRAM KOZMETIČNI TEHNIK NA SZŠ CELJE
Naziv poklicne izobrazbe: kozmetični tehnik, kozmetična tehnica
Izobraževanje traja štiri leta – srednje strokovno izobraževanje. Pogoj za vključitev je uspešno
končana osnovna šola. Dijaki se v času izobraževanja navajajo na sistematično, strokovno
utemeljeno delo ter pridobijo strokovno–teoretično znanje in praktične spretnosti, potrebne za
samostojno opravljanje dela v kozmetični stroki.
Kozmetični tehnik mora biti urejena oseba s posluhom za estetiko in sočloveka. Dijaki se v
času izobraževanja nahajajo na sistematično, strokovno utemeljeno delo ter pridobijo
strokovno-teoretično znanje in praktične spretnosti, potrebne za samostojno opravljanje dela v
kozmetični stroki. Naučijo se negovanja vseh tipov kože, kozmetične nege obraza in telesa,
izvajanja masaže, manikire in pedikure, postopkov ličenja in poslikave ter uporabe sodobnih
kozmetičnih aparatur (Informativni bilten SZŠC, 2011). Slika 7 prikazuje dijakinjo, ki se
izobražuje za kozmetično tehnico.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 19
Slika 7: Kozmetična tehnica; povzeto 12. 9. 2012 (http://www.szsce.si/aktivnosti-na-
soli/sodelovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/)
Program kozmetični tehnik se zaključi s poklicno maturo, ki obsega naslednje predmete:
1. slovenščina (pisni in ustni del)
2. kozmetika (pisni in ustni del)
3. matematika ali tuji jezik (pisni in ustni del)
4. storitev z zagovorom
3.5 OSNOVNI PODATKI
Srednja zdravstvena šola Celje ima sedež na Ipavčevi ulici 10, Celje. Šola je javni zavod,
katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Organi šole – Svet šole ima 13 članov, v njem so
zastopani delavci šole, ustanoviteljica, mesto Celje ter predstavniki staršev in dijakov.
3.5.1 ZAPOSLENI
Šola ima ravnateljico in dve podravnateljici. Na dan 1. 9. 2011 so podatki kadrovske strukture
naslednji in so grafično prikazani na grafu 1:
učiteljski zbor - 65 učiteljev, ki poučujejo različna področja,
šolska svetovalna služba – 3 svetovalne delavke,
šolska knjižnica – 2 knjižničarki,
laboratorij – 2 laborantki,
zunanji sodelavci – 5 predavateljev,
sodelavci iz drugih šol – 7 učiteljev,
administrativni delavci – 4,
tehnični delavci – 8.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 20
Graf 1: Grafični prikaz zaposlenih na dan 1. 9. 2011
3.5.2 DIJAKI
S pričetkom novega šolskega leta je bilo vpisanih 1014 dijakov in dijakinj v 34 oddelkov. Na
šoli izobražujemo dijake v dvajsetih oddelkih programa zdravstvena nega, v petih oddelkih
programa kozmetični tehnik, v sedmih oddelkih programa bolničar-negovalec in dva oddelka
programa zdravstvena nega - PTI (Informativni bilten SZŠC, 2012). V tabeli 1 vidimo, da je
največ dijakov vpisanih v program zdravstvena nega, in sicer 614. Sledi program bolničar –
negovalec s 193 dijaki, kozmetični tehnik s 154 dijaki. Na koncu pa je poklicno-tehniško
izobraževanje s 53 dijaki.
PROGRAM Število dijakov
zdravstvena nega 614
kozmetični tehnik 154
bolničar-negovalec 193
zdravstvena nega - PTI 53
SKUPAJ 1014
Tabela 1: Prikaz dijakov po programih na dan 1.9.2011, SZŠ Celje 2011
Na grafu 2 vidimo grafični prikaz dijakov po programih, vključno z izraženimi odstotki.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 21
Graf 2: Grafični prikaz dijakov po programih na dan 1. 9. 2011
3.6 KADROVSKA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST
Kadrovska dejavnost je v sklopu tajništva in ravnateljstva. Sedanjo organiziranost
kadrovskega področja ocenjujemo kot ustrezno, saj delo na kadrovskem področju opravlja
poslovna sekretarka v sodelovanju z ravnateljico.
Kadrovska služba pokriva naslednja področja:
kadrovanje;
inventure;
varstvo pri delu;
delovna razmerja;
razvoj in izobraževanje kadrov;
zdravstveno varstvo;
informiranje zaposlenih;
sistematizacijo dela.
Poročila zajemajo vse podatke o gibanju števila zaposlenih, o strokovnem izpopolnjevanju,
pripravništvu, mentorstvu, strokovnih izpitih, napredovanju, prezaposlovanju zaposlenih in
vpisu dijakov v razpisane programe.
Kadrovsko izobraževalni plani:
plan potreb po kadrih;
plan razvoja kadrov;
plan izobraževanja kadrov.
Vseskozi se vodi pregled nad kadrovsko strukturo, vodi se tudi evidenca vpisanih dijakov, ki
odloča o številu zaposlenih. Pri povečanem vpisu se dvigne meja zaposlovanja. Glede na to,
da se formirajo novi programi, je potrebno tudi dodatno zaposliti ustrezne vrste strokovnjakov
za poučevanje posameznih vsebin. Spremembe o kadrovskem gibanju se spremljajo skozi vse
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 22
leto, še večji poudarek pa je ob začetku in ob koncu šolskega leta. Napredovanja zaposlenih se
vodijo sprotno in omogoča se izobraževanje na področju, kjer zaposleni še nimajo dovolj točk
za napredovanje. V zadnjem času je poudarek na licenčnih točkah.
Izobraževalna dejavnost na SZŠ Celje je organizirana interno in eksterno. Zaposleni imajo
velike potrebe po izobraževanju, saj morajo biti seznanjeni z vsemi novostmi v zdravstvu, da
lahko vse svoje znanje prenašajo na dijake oz. kandidate, ki so vpisani na šolo.
Prisotne so naslednje oblike izobraževanja:
krajše predavanja;
seminarji, delavnice;
strokovna posvetovanja;
kongresi in konference.
Sredstva so razporejena med kandidate glede na potrebe, ki jih ima vsak posameznik po
izobraževanju. Vsak ima v svoji kolektivni pogodbi navedeno, koliko izobraževanj mu
pripada. E–izobraževanja se ne poslužujemo. Motivacija zaposlenih za izobraževanje je
velika. Tu so izpostavljeni predvsem zdravstveni delavci, ki imajo veljavno licenco. Licenca
jih zavezuje, da morajo v sedemletnem obdobju zbrati določeno število točk, da licenco
obdržijo. Poslušati je potrebno izobraževanja iz različnih tem, kot to predpisujejo pravila.
Zaposleni dajejo sami pobudo za izobraževanje, včasih pa se zgodi, da tudi nadrejeni vidijo
zanimivo izobraževanje za točno določenega posameznika in se z njim dogovorijo glede
prijave in udeležbe na izobraževanju.
Nad specialnimi znanji, ki so si jih zaposleni pridobili, imajo pogled. Interna izobraževanja se
ne preverjajo. V kolikor pa se zaposleni udeležijo eksternih izobraževanj – delavnice,
seminarji, kongresi je zaželeno pridobiti povratne informacije in mnenja glede zadovoljstva z
izobraževanjem. Kot se je pokazalo v praksi, se eksterna izobraževanja predstavijo na aktivih
sodelavcem ali pa na roditeljskih sestankih staršem.
Formalno izobraževanje ob delu je odvisno od vsakega posameznika in se ne vodi, če to ni
želja vsakega posameznika. Velikokrat prinesejo zaposleni potrdila po zaključku formalnega
izobraževanja, da se vložijo v osebne mape.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 23
4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA PRAKTIČNEGA
USPOSABLJANJA Z DELOM NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI
CELJE
Praktično usposabljanje z delom je ena od oblik praktičnega izobraževanja (povezovanja
teorije in prakse), v katero se vključujejo dijaki z namenom, da si pridobijo praktične izkušnje
in da uporabijo v šoli pridobljeno znanje v konkretnih delovnih situacijah. Praktično
usposabljanje z delom je potrebno razvijati zaradi dokončne poklicne socializacije dijakov, ki
pa pri delodajalcu ne more potekati na enak način, kot poteka v šoli. Delodajalce je potrebno
spodbujati k usposabljanju mentorjev za delo z dijaki (Bela knjiga, 2011, str. 259 -260).
Praktično usposabljanje z delom je sestavni in obvezni del v prenovljenih programih
srednjega strokovnega, srednjega poklicnega in srednjega poklicno–tehničnega izobraževanja
(srednja medicinska sestra/zdravstvenik, kozmetični tehnik in bolničar–negovalec). Praktično
izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju se izvaja na dva načina: kot praktični
pouk in kot praktično usposabljanje z delom (Justinek, 2011). Na Srednji zdravstveni šoli
Celje ga izvajamo četrto leto. Izvaja se pri delodajalcih, s katerimi ima šola sklenjene
pogodbe. Delodajalec mora izpolnjevati pogoje za opravljanje Praktičnega usposablja z
delom, kjer lahko dijaki v delovnem procesu dopolnjujejo in nagrajujejo svoja znanja in
spretnosti. Dijake in delodajalce povezujejo in zavezujejo učne pogodbe. Priprava in prav
tako izvedba Praktičnega usposabljanja z delom zahteva pripravo obrazcev in razporeditev
dijakov pri delodajalcih. Vsakega dijaka obravnavamo individualno. Skušamo mu omogočiti
tudi opravljanje Praktičnega usposabljanja z delom v bližini njegovega kraja. Organizatorke
Praktičnega usposabljanja z delom smo morale izdelati pogodbe, anekse, napotnice,
ocenjevalne liste za pregledno delo in evalvacije opravljenega dela. Obrazcev ni bilo na voljo,
zato smo jih izdelale same. Pripraviti pa je potrebno tudi natančna navodila za opravljanje
Praktičnega usposabljanja z delom in seznaniti dijake z njihovimi dolžnostmi. Pogoj za
zaključen letnik je opravljeno Praktično usposabljanje z delom, oddan dnevnik in poročilo
mentorja, ki mora biti pozitivno. Dnevniki in navodila so objavljena na spletni strani šole po
posameznih programih. Praktično usposabljanje z delom je predmet, ki je enakovreden
drugim predmetom v šoli, zato je pogoj za napredovanje v višji letnik.
Vsa dokumentacija mora biti pripravljena natančno in pregledno. Pogodbe in aneksi, ki jih
skleneta šola in delodajalec, se podpišejo pred pričetkom novega šolskega leta. Napotnice in
ocenjevalni listi pa se pošiljajo sprotno delodajalcem glede na razpisan termin, kdaj se prične
opravljati Praktično usposabljanje z delom. Vsi obrazci so pogoj kot priloga za sodelovanje na
Javnem razpisu (http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/razpis/n/javni-razpis-za
sofinanciranje-prakticnega-usposabljanja-z-delom-20112012-133-jr-pud-20112012/), ki ga
vsako leto razpiše Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in
šport pod Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije.
Tako kot je pomembna dokumentacija, je pomembno sodelovanje z delodajalci, ki imajo v
svojih učnih bazah usposobljene mentorje, s katerimi smo v stiku, v kolikor se pojavijo težave
z dijakom. Mentorji se enkrat letno tudi izobražujejo na Srednji zdravstveni šoli Celje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 24
Seznanimo jih z novostmi, spremembami, opozorimo na posebnosti in predstavimo pomen
ocenjevanja dijaka pri samem delu.
V šolskem letu 2011/12 smo v Praktično usposabljanje z delom imeli vključenih 556 dijakov.
4.1 IZOBRAŽEVANJE ZA MENTORJE
Hitre spremembe v gospodarstvu, novi organizacijski prijemi ter pojav novih poklicev
zahtevajo hitre odzive izobraževalnega sistema in institucij, ki so vključene v izobraževanje.
Prav tako se morajo delodajalci kar najhitreje prilagajati tržišču in gospodarskim tokovom in
temu primerno načrtovati tudi svoje kadrovanje. Potrebe po poklicno kompetentnih kadrih, ki
imajo primerna poklicna znanja in sposobnosti za uspešno delo v posamezni panogi oziroma
stroki, so vse večje. Modularno zasnovani izobraževalni programi in praktično usposabljanje z
delom odpirajo dijakom velike možnosti za zaposlitev, delodajalcem pa pristojnosti, da
vplivajo na izobraževalni proces in prenos znanja na mlade. Prav poklicne kompetence, ki jih
dijaki pridobijo na praktičnem usposabljanju z delom, jim dajejo odločilne prednosti na trgu
dela (Korunkovski, 2011).
Mentor oziroma izobraževalec pri delodajalcu mora imeti praviloma enako izobrazbo za
opravljanje poklica, kot je tista, za katero se izobražuje dijak (Justinek, 2011).
»Izraz mentor je bil uporabljen že v grški mitologiji, ko je Odisej v času svoje odsotnosti
zaupal sina zaupnemu in modremu prijatelju – Mentorju, ki je bil mlademu Telemahu
svetovalec. Poleg tega je imel vlogo skrbnika, varuha in človeka, ki mu je bil v oporo.« (Ellis,
1993, v Mihelič Zajec in Ramšak Pajk, 2006, str. 9.)
Mentorstvo ima v pedagoškem prostoru dolgo tradicijo. »Mentor je oseba, ki po eni strani
spodbuja, daje naloge, postavlja svojega varovanca pred nove izzive, mu organizira možnosti
za pridobivanje izkušenj, po drugi strani pa pomaga, olajša delo in učenje, ga varuje pred
prehudimi napakami in drugimi posledicami neizkušenosti.« (Bizjak, Valenčič Zuljan, 2007a:
125.) Short (2002, v Mihelič Zajec in Ramšak Pajk, 2006), Rosser in sod. (2004, prav tam)
navajajo, da pomeni mentorstvo vodenje s strani osebe, ki je zaupanja vredna, modra,
izkušena in si prizadeva za razvoj posameznikovih potencialov. Formalno obliko mentorstva,
značilno za dvojico mentor – dijak, pojmujemo tudi kot strategijo učenja.
Izobraževanje za mentorje poteka vsako leto v mesecu septembru na Srednji zdravstveni šoli
Celje in se ovrednoti z licenčnimi točkami, ki so pogoj za podaljšanje licence v zdravstveni
negi.
4.2 DOKUMENTACIJA
Sodelovanje med šolo in delodajalci ne more biti sklenjeno kot dogovor, temveč so potrebni
obrazci, ki zavezujejo obe strani k sodelovanju in h kvalitetnemu opravljanju dela.
Izobraževanje v šoli in pri delodajalcu mora biti enakovredno. Pred pričetkom opravljanja
Praktičnega usposabljanja z delom mora delodajalec izpolnjevati materialne kot tudi
izobraževalne pogoje. Za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom v obratovalnici ali
podjetju mora biti delovno (učno) mesto opremljeno v skladu z zahtevami posameznega
izobraževalnega programa. Oprema mora zadostiti minimalnim pogojem, ki zagotavljajo
doseganje zadovoljive kakovosti izdelkov in storitev ter realizacijo ciljev praktičnega
usposabljanja z delom za posamezni poklic. Zagotovljeno mora biti varstvo pri delu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 25
5 RAZISKAVA MNENJ DIJAKOV O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU
Z DELOM
5.1 OPIS PROBLEMA
Zaposlena sem na Srednji zdravstveni šoli Celje. Moje delo je poučevanje praktičnega pouka
in strokovno-teoretičnih premetov. Zadnje leto se ukvarjam tudi z organizacijo Praktičnega
usposabljanja z delom. V okviru izobraževanja po bolonjskem sistemu je pogoj za uspešno
končan letnik opravljeno Praktično usposabljanje z delom, ki ga dijaki opravljajo pri različnih
delodajalcih, s katerimi ima šola sklenjene pogodbe. Vso potrebno dokumentacijo smo morali
izdelati sami, za pripravo le-te ni bilo točno podanih navodil. Na voljo smo imeli samo
približno izdelane obrazce. Dokumentacija se še dopolnjuje zaradi zagotavljanja ustreznosti,
ki je pogoj za uveljavljanje sredstev na Javnem razpisu, ki so namenjena za plačilo dijakom in
mentorjem.
Menim, da je bila uvedba Praktičnega usposabljanja z delom prenagljena, brez natančnih
navodil. Ni bilo izdelanih obrazcev za izvedbo izobraževanja. Ključni pogoj za uspešno
izvajanje Praktičnega usposabljanja z delom je temeljita izdelava obrazcev; pogodba,
napotnica, ocenjevalni list, aneksi k pogodbi, dnevniki, pri tem ne smemo pa pozabiti na
dobro sodelovanje z delodajalci. Poudariti je potrebno, da so dijaki navdušeni nad uvedbo
Praktičnega usposablja z delom in jim je takšna oblika izobraževanja zanimiva.
5.2 CILJI IN NAMEN
Cilj naše raziskave je skozi raziskavo poskušati odgovoriti na naslednja vprašanja:
- Ali so dijaki z uvedbo Praktičnega usposabljanja z delom zadovoljni?
- Ali so bili pred pričetkom Praktičnega usposabljanja z delom informirani z
njegovim potekom?
- Ali vedo, da je Praktično usposabljanje z delom pogoj, da opravijo letnik?
- Ali jim je predpisana dokumentacija razumljiva?
- Se jim zdi število predpisanih ur premajhno?
- So mnenja, da ima Praktično usposabljanje z delom več prednosti kot slabosti?
- Ali je Praktično usposabljanje z delom zanje koristno?
- Je sodelovanje med šolo in delodajalci dobro?
- Ali imajo možnost Praktično usposabljanje z delom opravljati v svojem kraju oz.
njegovi bližini?
Dijaki so imeli možnost navesti prednosti in slabosti oz. slabo izkušnjo s Praktičnim
usposabljanjem z delom.
Namen raziskovalnega dela je prikazati obrazce, ki smo jih izdelale organizatorice
Praktičnega usposabljanja z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje.
5.2.1 HIPOTEZE
V nadaljevanju bodo predstavljene hipoteze, ki smo si jih zastavili pred pričetkom izvajanja
ankete.
HIPOTEZA 1: Ni razlik med dijaki vseh programov na Srednji zdravstveni šoli Celje glede
mnenja o informiranosti o Praktičnem usposabljanju z delom.
HIPOTEZA 2: Ni razlik med dijaki vseh programov na Srednji zdravstveni šoli Celje glede
mnenja o razumljivosti predpisane dokumentacije.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 26
HIPOTEZA 3: Ni razlik med dekleti in fanti o trditvi, da je Praktično usposabljanje z delom
zanje koristno.
5.3 METODA DELA
Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem literature. V
drugem praktičnem delu magistrske naloge je kot instrument raziskovanja uporabljena anketa.
Ankete so bile razdeljene med dijake Srednje zdravstvene šole Celje, ki so bili vključeni v
Praktično usposabljanje z delom v šolskem letu 2011/20012. Anketo so izpolnjevali v mesecu
juniju 2012. Sestavljena je bila v obliki vprašalnika (uporabili smo Likertovo pet stopenjsko
lestvico in dve vprašanji odprtega tipa).
Vzorec so predstavljali naključno izbrani dijaki Srednje zdravstvene šole Celje vseh
programov. Anketiranih je bilo 150 dijakov.
Za obdelavo podatkov, pridobljenih z metodo anketnega vprašalnika, smo za statistično
obdelavo uporabili SPSS – Program za statistično obdelavo podatkov.
Rezultati ankete in testi hipotez so v magistrski nalogi prikazani s pomočjo tabel in
histogramov.
Podatke, ki smo jih zbrali z anketnimi vprašalniki, smo vnesli v elektronsko bazo podatkov v
Excelu in jo nato uvozili v program SPSS 17.0. Za vsa vprašanja smo prikazali osnovno
frekvenčno analizo. Tam, kjer smo uporabili ordinalno mersko lestvico, smo izračunali tudi
opisne statistike (minimum, maksimum, aritmetično sredino in standardni odklon).
Hipoteze smo analizirali z enosmerno analizo variance in s T-testom. Prva analiza se
uporablja za testiranje povprečnih vrednosti v več skupinah, druga pa v dveh skupinah.
Domnevi glede povprečij, ki ju testiramo z uporabo enosmerne analize variance:
H0: Povprečja odvisne spremenljivke v skupinah so na populaciji enaka (spremenljivki nista
statistično značilno povezani).
H1: V vsaj dveh skupinah povprečji odvisne spremenljivke na populaciji nista enaki
(spremenljivki sta statistično značilno povezani).
Domnevi preverimo s pomočjo F statistike (in njene stopnje značilnosti). V tabelah z rezultati
so prikazani rezultati, in sicer povprečne vrednosti in standardne deviacije ter podatki o testni
statistiki F in njeni stopnji značilnosti. Kjer je stopnja značilnosti nižja oz. enaka 0,05, lahko
ovržemo ničelno hipotezo in potrdimo osnovno hipotezo o razlikah aritmetičnih sredin glede
neodvisno spremenljivko. Te razlike v ocenah trditev so torej statistično značilne in jih lahko
z zadostno verjetnostjo posplošimo na populacijo.
Domnevi glede povprečij, ki ju preverjamo s T-testom:
H0: Povprečne vrednosti odvisne spremenljivke v skupinah sta na populaciji enaki
(spremenljivki nista statistično značilno povezani).
H1: Povprečne vrednosti odvisne spremenljivke v skupinah sta na populaciji različni
(spremenljivki sta statistično značilno povezani)..
Domnevi preverimo s pomočjo t statistike (in njene stopnje značilnosti). V tabeli z rezultati so
prikazani rezultati, in sicer povprečne vrednosti in standardne deviacije ter podatki o testni
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 27
statistiki t in njeni stopnji značilnosti. Kjer je stopnja značilnosti nižja oz. enaka 0,05, lahko
ovržemo ničelno hipotezo in potrdimo osnovno hipotezo o razlikah aritmetičnih sredin glede
neodvisno spremenljivko. Z drugimi besedami povedano za te razlike v ocenah trditev so
statistično značilne in jih lahko z zadostno verjetnostjo posplošimo na populacijo.
5.4 ANALIZA REZULTATOV
O vzorcu
V tabeli 2 je prikazana struktura anketirancev po spolu. V vzorec smo zajeli 118 žensk in 32
moških, kar grafično prikazuje graf 3.
f f (%)
spol
ženski 118 78,7
moški 32 21,3
skupaj 150 100,0
Tabela 2: Prikaz strukture anketirancev po spolu
Graf 3: Prikaz strukture anketirancev po spolu
Kot je razvidno iz tabele 3 in grafa 4, je 33 anketiranih iz smeri oz. programa
bolničar/negovalec, 66 jih je iz programa zdravstveni tehnik in 51 iz programa kozmetični
tehnik.
f f (%)
program
bolničar/negovalec 33 22,0
zdravstveni tehnik 66 44,0
kozmetični tehnik 51 34,0
skupaj 150 100,0
Tabela 3: Prikaz strukture anketirancev glede na program
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 28
Graf 4: Prikaz strukture anketirancev glede na program
Univariatna analiza
V tabeli 4 lahko razberemo, da se anketiranci v glavnem strinjajo s trditvijo, da so zadovoljni
z uvedbo PUD-a v izobraževalni program. 46,0 % se jih s tem absolutno strinja, 36,0 % se jih
s tem strinja, 12,7 % se s trditvijo ni niti strinjala, niti ne strinjala. 1 anketiranec se s trditvijo
ni strinjal, 6 pa se jih absolutno ni strinjalo, tako da znaša skupni odstotek anketiranih, ki se s
trditvijo niso strinjali, 4,7 %.
f f (%)
Z uvedbo PUD-a v
izobraževalni program smo
zadovoljni.
se absolutno ne strinjam 6 4,0
se ne strinjam 1 0,7
niti se ne strinjam niti se strinjam 19 12,7
se strinjam 54 36,0
se absolutno strinjam 69 46,0
brez odgovora 1 0,7
skupaj 150 100,0
Tabela 4: Prikaz strukture odgovorov glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni
program
V tabeli 5 so prikazane še osnovne opisne statistike glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v
izobraževalni program. Povprečna ocena na 5-stopenjski lestvici, kjer je 1 pomenilo se
absolutno ne strinjam in 5 se absolutno strinjam znaša, 4,20. Graf 5 prikazuje tudi grafični
prikaz glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni program.
n minimum maksimum
povprečna
ocena
standardni
odklon
Z uvedbo PUD-a v izobraževalni program smo
zadovoljni. 149 1 5 4,20 0,972
Tabela 5: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v
izobraževalni program
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 29
4,00,7
12,7
36,0
46,0
0,71
2
3
4
5
0
10
20
30
40
50
60
se absolutno
ne
strinjam
se ne strinjam
niti se ne strinjam,
niti se
strinjam
se strinjam se absolutno strinjam
brez odgovora
po
vpre
čna
oce
na
od
govo
ri v
%
Graf 5: Prikaz strukture odgovorov glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni
program s povprečno oceno
V tabeli 6 glede ustreznosti informiranja o poteku PUD-a pred njegovim pričetkom
zabeležimo večinoma pritrdilne odgovore. 36,7% vprašanih se s trditvijo strinja, 46,7 % ali 70
anketiranih pa se jih s tem absolutno strinja. Preostalih je razmeroma malo, 13,3 % se s
trditvijo ni niti strinjala niti ne strinjala, dva anketirana ali 1,3% se absolutno ne strinja in trije
anketirani ali 2% se ne strinja.
f f (%)
Pred pričetkom PUD-a smo
bili informirani z njegovim
potekom.
se absolutno ne strinjam 2 1,3
se ne strinjam 3 2,0
niti se ne strinjam niti se strinjam 20 13,3
se strinjam 55 36,7
se absolutno strinjam 70 46,7
skupaj 150 100,0
Tabela 6: Prikaz strukture odgovorov glede informiranosti o poteku PUD-a
V tabeli 7 vidimo povprečno oceno na 5-stopenjski lestvici, kjer je 1 pomenilo se absolutno
ne strinjam in 5 se absolutno strinjam. Povprečna ocena znaša 4,25, kar pomeni, da se
anketiranci s trditvijo v povprečju strinjajo. Rezultat tudi nazorno prikazuje graf 6.
n minimum maksimum
povprečna
ocena
standardni
odklon
Pred pričetkom PUD-a smo bili informirani z
njegovim potekom. 150 1 5 4,25 0,861
Tabela 7: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede informiranosti o poteku PUD-a
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 30
1,3 2,0
13,3
36,7
46,7
1
2
3
4
5
0
10
20
30
40
50
60
se absolutno ne strinjam
se ne strinjam
niti se ne strinjam, niti se strinjam
se strinjam se absolutno strinjam
po
vpre
čna
oce
na
od
govo
ri v
%
Graf 6: Prikaz strukture odgovorov glede informiranosti o poteku PUD-a s povprečno oceno
Tabela 8 prikazuje, da se 74% oziroma 111 anketiranih absolutno strinjala s trditvijo, da je
PUD pogoj, da opravijo letnik, sledi jim 20% ali 30 anketiranih, da se s trditvijo strinjajo, niti
se ne strinjajo niti se strinjajo, je mnenja 6 dijakov ali 4%, ne strinja se nihče in trije dijaki ali
2% se absolutno ne strinjajo.
f f (%)
PUD je pogoj, da je opravljen
letnik.
se absolutno ne strinjam 3 2,0
se ne strinjam 0 0,0
niti se ne strinjam niti se strinjam 6 4,0
se strinjam 30 20,0
se absolutno strinjam 111 74,0
skupaj 150 100,0
Tabela 8: Prikaz strukture odgovorov glede tega ali je PUD pogoj za opravljen letnik
Povprečna ocena strinjanja s trditvijo o pogoju, da je letnik opravljen, je prikazana v tabeli 9
ter grafično na grafu 7 in je zelo visoka, saj znaša 4,64. Povzamemo lahko, da se dijaki res
dobro zavedajo, da je PUD pogoj, da opravijo letnik.
n minimum maksimum
povprečna
ocena
standardni
odklon
PUD je pogoj, da je opravljen letnik. 150 1 5 4,64 0,744
Tabela 9: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede tega, ali je PUD pogoj, da je letnik
opravljen.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 31
2,0 0,04,0
20,0
74,0
1
2
3
4
5
0
20
40
60
80
se absolutno ne strinjam
se ne strinjam
niti se ne strinjam, niti se strinjam
se strinjam se absolutno strinjam
po
vpre
čna
oce
na
od
govo
ri v
%
Graf 7: Prikaz strukture odgovorov glede tega, ali je PUD pogoj, da je za opravljen letnik
s povprečno oceno
Glede mnenj anketirancev je razumljivost predpisane dokumentacije za PUD ustrezna. Tabela
10 prikazuje, da se 42,7 % s trditvijo strinja, 36,0 % anketiranih pa absolutno strinja, 28
anketiranih ali 18,7% pa je izbrala srednji odgovor in se torej s tem niti ne strinja niti strinja.
Ne strinjajo se trije anketirani, en anketiran pa se absolutno ne strinja in se mu dokumentacija
ne zdi razumljiva.
f f (%)
Predpisana dokumentacija za
PUD je razumljiva.
se absolutno ne strinjam 1 0,7
se ne strinjam 3 2,0
niti se ne strinjam niti se strinjam 28 18,7
se strinjam 64 42,7
se absolutno strinjam 54 36,0
skupaj 150 100,0
Tabela 10: Prikaz strukture odgovorov glede razumljivosti dokumentacije za PUD
Tabela 11 in graf 8 prikazujeta povprečno oceno na 5-stopenjski lestvici strinjanja, ki znaša
4,11, kar pomeni, da se anketiranci s trditvijo v povprečju strinjajo.
n minimum maksimum
povprečna
ocena
standardni
odklon
Predpisana dokumentacija za PUD je razumljiva. 150 1 5 4,11 0,824
Tabela 11: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede razumljivosti dokumentacije za PUD
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 32
0,7 2,0
18,7
42,7
36,0
1
2
3
4
5
0
10
20
30
40
50
60
se absolutno ne strinjam
se ne strinjam
niti se ne strinjam, niti se strinjam
se strinjam se absolutno strinjam
po
vpre
čna
oce
na
od
govo
ri v
%
Graf 8: Prikaz strukture odgovorov glede razumljivosti dokumentacije za PUD s povprečno
oceno
Mnenja o količini ur PUD-a so bolj porazdeljena. Tabela 12 nam pokaže naslednje rezultate,
in sicer da se s trditvijo strinja 23,3 % ali 35 anketiranih in popolnoma strinja 33,3 % ali 50
anketiranih, 16,7 % ali 25 anketiranih jih je izbralo odgovor niti-niti. Ostali menijo, da ur
PUD-a ni premalo (13,3 % se jih s trditvijo ne strinja in 13,3 % se jih absolutno ne strinja).
f f (%)
V enem letniku je premalo
predpisanih ur PUD-a.
se absolutno ne strinjam 20 13,3
se ne strinjam 20 13,3
niti se ne strinjam niti se strinjam 25 16,7
se strinjam 35 23,3
se absolutno strinjam 50 33,3
skupaj 150 100,0
Tabela 12: Prikaz strukture odgovorov glede količine ur PUD-a v letniku
Iz rezultatov v tabeli 12, ki so bili precej porazdeljeni, lahko vidimo v tabeli 13 in grafu 9, da
povprečna ocena na 5-stopenjski lestvici znaša 3,50. To nam pove, da se anketiranci s trditvijo
glede količine ur PUD-a v letniku niti ne strinjajo niti se strinjajo oziroma se strinjajo.
n minimum maksimum
povprečna
ocena
standardni
odklon
V enem letniku je premalo predpisanih ur PUD-a. 150 1 5 3,50 1,413
Tabela 13: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede količine ur PUD-a v letniku
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 33
13,3 13,316,7
23,3
33,3
1
2
3
4
5
0
10
20
30
40
50
60
se absolutno ne strinjam
se ne strinjam
niti se ne strinjam, niti se strinjam
se strinjam se absolutno strinjam
po
vpre
čna
oce
na
od
govo
ri v
%
Graf 9: Prikaz strukture odgovorov glede količine ur PUD-a v letniku s povprečno oceno
Zanimalo nas je tudi, ali se anketiranci strinjajo s trditvijo, da ima PUD več prednosti kot
slabosti. Tabela 14 prikazuje, da se absolutno strinja 66 anketiranih ali 44%, sledijo jim
anketirani, ki so mnenja, da se strinjajo, to je 32% ali 48 anketiranih. Neodločenih je 13,3 %
ali 20 anketiranih, 9 se jih ne strinja in 7 anketiranih se jih absolutno ne strinja.
f f (%)
PUD ima več prednosti kot
slabosti.
se absolutno ne strinjam 7 4,7
se ne strinjam 9 6,0
niti se ne strinjam niti se strinjam 20 13,3
se strinjam 48 32,0
se absolutno strinjam 66 44,0
skupaj 150 100,0
Tabela 14: Prikaz strukture odgovorov glede prednosti in slabosti PUD-a
Povprečna ocena na 5-stopenjski lestvici v tabeli 15, kjer je 1 pomenilo se absolutno ne
strinjam in 5 se absolutno strinjam znaša, 4,05, kar pomeni da se anketiranci s trditvijo v
povprečju strinjajo. Graf 10 prikazuje strukturo dobljenih rezultatov.
n minimum maksimum
povprečna
ocena
standardni
odklon
PUD ima več prednosti kot slabosti. 150 1 5 4,05 1,113
Tabela 15: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede prednosti in slabosti PUD-a
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 34
4,7 6,0
13,3
32,0
44,0
1
2
3
4
5
0
10
20
30
40
50
60
se absolutno ne strinjam
se ne strinjam
niti se ne strinjam, niti se strinjam
se strinjam se absolutno strinjam
po
vpre
čna
oce
na
od
govo
ri v
%
Graf 10: Prikaz strukture odgovorov glede prednosti in slabosti PUD-a s povprečno oceno
Pri trditvi glede koristnosti PUD-a se večina 68,7% ali 103 anketirani absolutno strinja s to
trditvijo, 22,0 % ali 33 anketiranih pa se s tem strinja. Tabela 16 prikazuje tudi nizke odstotke
anketiranih, ki se z navedeno trditvijo niti se ne strinjajo niti se strinjajo v 6,7%, ne strinja se
2,7%, absolutno pa se ne strinja nihče.
f f (%)
Uvedba PUD-a je za nas
koristna.
se absolutno ne strinjam 0 0,0
se ne strinjam 4 2,7
niti se ne strinjam niti se strinjam 10 6,7
se strinjam 33 22,0
se absolutno strinjam 103 68,7
skupaj 150 100,0
Tabela 16: Prikaz strukture odgovorov glede koristnosti PUD-a
Že osnovna porazdelitev oz. struktura odgovorov nakazuje v tabeli 17 visoko povprečno
oceno, ki je med ocenama 4 in 5 in znaša 4,57. To pomeni, da med anketiranci prevladuje
mnenje o koristnosti programa PUD. Visok rezultat prikazuje tudi graf 11.
n minimum maksimum
povprečna
ocena
standardni
odklon
Uvedba PUD-a je za nas koristna. 150 2 5 4,57 0,737
Tabela 17: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede koristnosti PUD-a
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 35
0,0 2,76,7
22,0
68,7
1
2
3
4
5
0
20
40
60
80
se absolutno
ne strinjam
se ne strinjam
niti se ne strinjam, niti se strinjam
se strinjam se absolutno strinjam
po
vpre
čna
oce
na
od
govo
ri v
%
Graf 11: Prikaz strukture odgovorov glede koristnosti PUD-a s povprečno oceno
Tabela 18 prikazuje rezultate glede trditve o sodelovanju med šolo in delodajalci. Skupno je
skoraj tri četrtine vprašanih prepričanih, da je sodelovanje med šolo in delodajalci dobro, s
trditvijo se strinja 36,7 % ali 55 anketiranih in popolnoma strinja enak odstotek 36,7%,
odgovor niti-niti je izbralo 30 anketiranih, kar pomeni 20% anketirancev. Slabega mnenja je 6
anketiranih, ki se ne strinjajo in 4 anketirani, ki se absolutno ne strinjajo.
f f (%)
Sodelovanje med šolo in
delodajalci je dobro.
se absolutno ne strinjam 4 2,7
se ne strinjam 6 4,0
niti se ne strinjam niti se strinjam 30 20,0
se strinjam 55 36,7
se absolutno strinjam 55 36,7
skupaj 150 100,0
Tabela 18: Prikaz strukture odgovorov glede sodelovanja med šolo in delodajalci
Tabela 19 in graf 12 prikazujeta povprečno oceno na 5-stopenjski lestvici, kjer je 1 pomenilo
se absolutno ne strinjam in 5 se absolutno strinjam, znaša 4,01, kar pomeni, da se anketiranci
s trditvijo v povprečju strinjajo.
n minimum maksimum
povprečna
ocena
standardni
odklon
Sodelovanje med šolo in delodajalci je dobro. 150 1 5 4,01 0,986
Tabela 19: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede sodelovanja med šolo in delodajalci
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 36
0,74,0
10,0
24,7
60,7
1
2
3
4
5
0
20
40
60
80
se absolutno ne strinjam
se ne strinjam
niti se ne strinjam, niti se strinjam
se strinjam se absolutno strinjam
po
vpre
čna
oce
na
od
govo
ri v
%
Graf 12: Prikaz strukture odgovorov glede sodelovanja med šolo in delodajalci s povprečno
oceno
Kot zadnjo trditev smo si želeli odgovoriti na vprašanje glede mnenja anketirancev, ali je
dostopnost PUD-a v domačem kraju oz. v bližini ustrezna. Tabela 20 prikazuje, da se 91
anketiranih ali 60,7% absolutno strinja, 37 anketiranih ali 24,7% se strinja z opravljanjem
Pud-a v bližini svojega doma. 10,0 % ali 15 anketiranih je izbrala srednji odgovor in se torej s
tem niti ne strinjajo, niti strinjajo. Le 6 anketiranih se ne strinja in en anketirani se absolutno
ne strinja.
f f (%)
PUD lahko opravljamo v
svojem kraju oz. bližini
doma.
se absolutno ne strinjam 1 0,7
se ne strinjam 6 4,0
niti se ne strinjam niti se strinjam 15 10,0
se strinjam 37 24,7
se absolutno strinjam 91 60,7
skupaj 150 100,0
Tabela 20: Prikaz strukture odgovorov glede kraja opravljanja PUD-a
Tabela 21 prikazuje visoko povprečno oceno, nahaja se med ocenama 4 in 5 in znaša 4,41. To
pomeni, da med anketiranci prevladuje mnenje o dostopnosti PUD-a glede na lokacijo. Na
podlagi dobljenih rezultatov menimo, da smo večini omogočili opravljanje PUD-a v bližini
svojega doma. Rezultat je prikazan tudi grafično na grafu 13.
n minimum maksimum
povprečna
ocena
standardni
odklon
PUD lahko opravljamo v svojem kraju oz.
bližini doma. 150 1 5 4,41 0,875
Tabela 21: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede kraja opravljanja PUD-a
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 37
0,74,0
10,0
24,7
60,7
1
2
3
4
5
0
20
40
60
80
se absolutno ne strinjam
se ne strinjam
niti se ne strinjam, niti se strinjam
se strinjam se absolutno strinjam
po
vpre
čna
oce
na
od
govo
ri v
%
Graf 13: Prikaz strukture odgovorov glede kraja opravljanja PUD-a s povprečno oceno
V spodnjem grafičnem prikazu na grafu 14 smo prikazali še primerjavo med doseženimi
povprečnimi ocenami. Anketiranci se v povprečju najbolj strinjajo s trditvama, da je PUD
pogoj za opravljen letnik (ocena 4,64) in da je sodelovanje med šolo in delodajalci dobro
(ocena 4,57). Najnižje strinjanje zabeležimo pri trditvi, da je v enem letniku premalo
predpisanih ur PUD-a (ocena 3,50). Ostale povprečne ocene so na enaki ravni in blizu ocene
4.
Graf 14: Primerjalni prikaz povprečnih ocen za vse ocenjevane dejavnike
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 38
Anketa je vsebovala dve vprašanji odprtega tipa. Zanimalo nas je, katere so prednosti oziroma
dobre stvari, ki jih dijaki vidijo pri izvajanju Praktičnega usposabljanja z delom. Vsi dijaki so
napisali svoja mnenja, ki pa so se pri veliki večini ponavljala. Kot dobre stvari so navedli:
KOZMETIČNI TEHNIK:
- sodelovanje s timom,
- poznavanje novih tehnik dela, naprav, izdelkov,
- pridobivanje izkušenj,
- neposredno delo z ljudmi,
- samostojno delo,
- naučiti se komunicirati z ljudmi.
BOLNIČAR/NEGOVALEC:
- pridobivanje izkušenj, delovnih navad,
- odpiranje možnosti za zaposlitev,
- sodelovanje s timom,
- utrjevanje teoretičnega in praktičnega znanja,
- dober odnos z oskrbovanci,
- način dela,
- privajanje na samostojnost,
- pridobitev delovne discipline,
- realna slika našega dela,
- opravljanje dela v bližini doma.
ZDRAVSTVENA NEGA:
- seznanitev z našim delom,
- komunikacija s pacienti in osebjem,
- prisotnost pri specialnih preiskavah,
- pridobitev novih izkušenj,
- sodelovanje s timom,
- drugačen način dela,
- podrobnejša seznanitev z diagnozami,
- bližina doma,
- samostojnost pri opravljanju dela,
- možnost zaposlitve,
- zavedanje odgovornosti,
- sproščenost pri delu – brez profesorjev,
- pridobivanje spretnosti,
- izguba strahu,
- strnjen potek dela brez pouka v šoli,
- seznanitev z drugimi zdravstvenimi ustanovami.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 39
Zadnje vprašanje, ki je bilo tudi odprtega tipa, je dijakom dalo možnost, da navedejo slabe
stvari Praktičnega usposabljanja z delom oziroma navedejo slabe izkušnje, s katerimi so se
soočili pri izvajanju Praktičnega usposabljanja z delom:
KOZMETIČNI TEHNIK:
- slab odnos delodajalca, mentorja,
- preveč čiščenja – premalo praktičnega dela,
- premalo jasna navodila,
- oddaljenost od doma,
- lokacija salona,
- težavne stranke,
- zahtevanje izvajanja dela, ki ga še nismo osvojili,
- popolnoma samostojno delo – sam v salonu,
- premalo predpisanih ur,
- »podtikanje« napak.
BOLNIČAR/NEGOVALEC:
- zgodnja ura začetka dela,
- preveč predpisanih ur, slab odnos do dijakov – »izkoriščanje«,
- občutek manjvrednosti,
- različno dolgi delovni čas od delodajalca do delodajalca,
- spori med zaposlenimi,
- nespoštljiv odnos zaposlenih do oskrbovancev,
- premalo nadzora s strani šole,
- pomanjkanje kadra.
ZDRAVSTVENA NEGA:
- nesramnost osebja, mentorjev,
- premalo predpisanih ur,
- zgodnje vstajanje,
- izkoriščanje, poniževanje,
- površno izvedene negovalne intervencije,
- premalo delovnih oblek,
- neupoštevanje standardov zaposlenih.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 40
5.5 TEST HIPOTEZ
HIPOTEZA 1: Ni razlik med dijaki vseh programov na Srednji zdravstveni šoli Celje glede
mnenja o informiranosti o Praktičnem usposabljanju z delom.
n
povprečna
ocena
standardni
odklon
F statistika;
signifikanca
Pred pričetkom PUD-a smo
bili informirani z njegovim
potekom.
Bolničar-negovalec 33 4,36 0,742
0,660;
0,518
zdravstveni tehnik 66 4,17 0,815
kozmetični tehnik 51 4,29 0,986
skupaj 150 4,25 0,861
Tabela 22: Rezultati primerjave povprečnih ocen informiranosti glede na progam z
enosmerno analizo variance (Oneway Anova)
Z analizo variance (Oneway Anova) smo testirali prvo hipotezo, in sicer nas je zanimalo, ali
zaznamo statistično značilne razlike v mnenju o informiranosti o PUD-u glede na različne
smeri oz. programe dijakov.
Skupna povprečna ocena na celotnem vzorcu anketirancev znaša 4,25. Dijaki iz programa
bolničar-negovalec se v povprečju nekoliko bolj strinjajo z ocenjevano trditvijo o
informiranosti (ocena znaša 4,36), dijaki iz programa zdravstveni tehnik pa manj (ocena znaša
4,17). Povprečna ocena kozmetičnih tehnikov ne odstopa bistveno od povprečne ocene na
celotnem vzorcu (ocena znaša 4,29).
Glede na program torej zaznamo določene razlike pri informiranosti dijakov o Praktičnem
usposabljanju z delom pred samim pričetkom (F=0,660; sig=0,518), vendar pa je vrednost
signifikance pri enosmerni analizi variance previsoka, da bi lahko te razlike z zadostno
statistično verjetnostjo posplošili na celotno populacijo. Hipotezo 1, s katero smo
predvidevali, da med dijaki vseh programov ni razlik glede mnenja o informiranosti o
PUD-u, lahko potrdimo.
HIPOTEZA 2: Ni razlik med dijaki vseh programov na Srednji zdravstveni šoli Celje glede
mnenja o razumljivosti predpisane dokumentacije.
n
povprečna
ocena
standardni
odklon
F statistika;
signifikanca
Predpisana dokumentacija za
PUD je razumljiva.
Bolničar-negovalec 33 3,76 0,902
4,146;
0,018
zdravstveni tehnik 66 4,20 0,728
kozmetični tehnik 51 4,24 0,839
skupaj 150 4,11 0,824
Tabela 23: Rezultati primerjave povprečnih ocen razumljivosti predpisane dokumentacije
glede na progam z enosmerno analizo variance (Oneway Anova)
Tudi drugo hipotezo smo testirali z enosmerno analizo variance, saj nas je zanimalo, ali
zaznamo statistično značilne razlike v mnenju o razumljivosti predpisane dokumentacije
glede na različne smeri oz. programe dijakov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 41
Tabela št. 23 prikazuje, da je skupna povprečna ocena na celotnem vzorcu anketirancev nekaj
nad oceno 4 (in znaša 4,11). Pri dveh skupinah dijakov zaznamo nekoliko nadpovprečno
strinjanje s trditvijo, v skupini zdravstvenih tehnikov znaša ocena 4,20, v skupini kozmetičnih
tehnikov pa 4,24. Povprečna ocena bolničarjev-negovalcev pa je opazno nižja od skupnega
povprečja in znaša 3,76.
Glede na program dijakov smo zaznali določene razlike v oceni razumljivosti predpisane
dokumentacije za PUD (F=4,146; sig=0,018). Signifikanca je nižja od priporočene meje, zato
lahko ovržemo ničelno hipotezo in potrdimo eksperimentalno hipotezo, kar pomeni, da lahko
te razlike z zadostno statistično verjetnostjo posplošimo na celotno raziskovano populacijo.
Hipotezo 2, s katero smo predvidevali, da med dijaki vseh programov ni razlik glede
mnenja o razumljivosti dokumentacije za PUD, ne moremo potrditi.
HIPOTEZA 3: Ni razlik med dekleti in fanti o trditvi, da je Praktično usposabljanje z delom
zanje koristno.
n
povprečna
ocena
standardni
odklon
t statistika;
signifikanca
Uvedba PUD-a je za nas
koristna.
ženski 118 4,62 0,739 1,670;
0,097 moški 32 4,38 0,707
skupaj 150 4,57 0,737
Tabela 24: Rezultati primerjave med dijakinjami in dijaki o koristnosti PUD-a (T-test)
Zadnjo hipotezo smo testirali s pomočjo T-testa, saj smo preverjali, ali obstaja statistično
značilna razlika v povprečnih vrednostih v dveh skupinah; pri ženskah in moških.
Primerjava povprečnih ocen v tabeli 24 glede strinjanja s hipotezo med skupinama pokaže, da
se moški v povprečju bolj strinjajo s trditvijo o koristnosti PUD-a kot ženske. Povprečna
ocena v skupini žensk je bližje oceni 5 (in znaša 4,62), v skupini žensk pa je bližje oceni 4 (in
znaša 4,38).
Rezultati T-testa (t=1,670; sig=0,097) oz. vrednost signifikance, ki je nad priporočeno mejo
0,05 nam torej ne omogoča, da bi o razlikah med skupinama govorili kot o statistično
pomembnih oz. statistično značilnih, zato hipotezo 3 lahko potrdimo. Predvidevali smo
namreč, da pri trditvi o koristnosti praktičnega usposabljanja z delom ne bomo zaznali razlik
pri spolu, kar tudi drži.
5.6 UGOTOVITVE IN PREDLOGI
Izvedena anketa nam je prikazala, kakšen je pogled in mnenje dijakov na Srednji zdravstveni
šoli Celje glede Praktičnega usposabljanja z delom. Anketiranih je bilo 150 dijakov.
Z uvedbo Praktičnega usposabljanja z delom se strinja večina dijakov, le 12,7% dijakov
(tabela 4) se s trditvijo niti ne strinja niti strinja. Ne strinja se en dijak, absolutno se pa ne
strinja šest dijakov. Povprečna ocena znaša 4,2 in lahko sklepamo, da so dijaki res zadovoljni.
Naša naloga je dijake pravočasno seznaniti, tudi že pred vpisom, s potekom opravljanja
Praktičnega usposabljanja z delom. Rezultati so nam pokazali, da to res drži, saj znaša
povprečna ocena 4,25.
Veseli smo tudi rezultata, da se dijaki zavedajo, da morajo opraviti Praktično usposabljanje z
delom, saj v nasprotnem primeru nimajo opravljenega letnika, v katerega so vpisani. Le dva
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 42
odstotka dijakov se absolutno ne strinja s tem. Naš predlog je, da bi se z temi dijaki pogovorili
in skušali ugotoviti zakaj se jim to ne zdi potrebno.
Dokumentacija dijake spremlja skozi celotno izobraževanje, prav tako pa bo pri njihovem
delu, ko ga bodo opravljali v življenju. Dijaki, ki predstavljajo 18,7%, se ne strinjajo z
razumljivostjo predpisane dokumentacije. Takšnim dijakom verjetno dokumentacija
predstavlja neko breme in obveznost. Primerjali smo dokumentacijo pri dijakih, ki so javno
izrazili, da jim dokumentacija ni razumljiva in ugotovili, da imajo ravno ti dijaki težave s
pisanjem le-te že pri samem praktičnem pouku v šoli in je nekako ne želijo razumeti, češ da to
ni pomembno.
Naša šola ni kompetentna, da bi se sama odločila, koliko ur Praktičnega usposabljanja z
delom bi naj bilo predpisanih za posamezen program v določenem letniku. Dijaki se glede
tega ne morejo odločiti, povprečna ocena znaša 3,5. V programu bolničar-negovalec je skupaj
več predpisanih ur za PUD kot v programih zdravstvena nega in kozmetični tehnik. Dijaki teh
dveh programov so velikokrat menili, da je predpisanih ur premalo, dijaki programa bolničar-
negovalec pa bi si želeli manj ur. Naš predlog bi bil, da se pri tem programu ure razdelijo na
12 tednov v drugem letniku in 12 tednov v tretjem letniku, ne kot je sedaj 7 tednov v drugem
in 17 tednov v tretjem, tj zaključnem letniku, ko imajo dijaki še zaključni izpit.
Vprašanje, ali ima Praktično usposabljanje z delom več prednosti kot slabosti, je pokazalo, da
se dijaki v veliki večini strinjajo s tem, povprečna ocena znaša 4,05. Na to vprašanje smo
dobili dejansko potrditev tudi z odprtim tipom vprašanj, ker so dijaki navedli več prednosti
kot slabosti. Ker so dijaki navedli dobre lastnosti, lahko sklepamo, da se zavedajo, da je
Praktično usposabljanje z delom zanje koristno.
Dijaki nimajo dejanskega pregleda v to, koliko sodelujeta šola in delodajalec, temveč so kljub
temu odgovorili, da je sodelovanje dobro. Šola dobro sodeluje z delodajalci, vendar je
premalo dejanskih obhodov pri delodajalcih zaradi oddaljenosti oziroma razpršenosti po
velikem območju. Vsi dijaki bi si želeli, da jih obišče šolski koordinator in sliši mnenje
mentorja. Vse delodajalce se vsaj dvakrat letno obišče, priporočljivo pa bi bilo enkrat
mesečno. V kolikor so prisotne težave, bi se pristojni za PUD v šoli morali takoj srečati z
delodajalcem.
Med slabimi izkušnjami smo zasledili odgovor, da dijaki niso zadovoljni z oddaljenostjo od
doma do delodajalca. Takšnih je samo 10%. Čeprav imamo veliko delodajalcev, na žalost ni
mogoče omogočiti vsem dijakov opravljanja Praktičnega usposabljanja z delom v domačem
kraju. Pojavijo se težave takrat, ko je iz nekega kraja več dijakov in jih je potrebno porazdeliti
tudi drugam. Vsekakor pa upoštevamo, da se naslednje leto dijaki zamenjajo.
Na vse odgovore smo dobili visoke povprečne ocene, ki se gibljejo blizu ocene 4. Najvišja je
4,64, praktično usposabljanje z delom je pogoj za opravljen letnik; najnižja pa 3,5, v enem
letniku je premalo predpisanih ur Praktičnega usposabljanja z delom.
Dijaki so imeli možnost izraziti lastno mnenje glede dobrih in slabih lastnostih Praktičnega
usposabljanja z delom. Veseli smo, da je dobrih lastnosti več, naša naloga pa je zmanjšati
število slabih lastnosti oziroma jih odpraviti. To nam bo uspelo s pogovori z dijaki, prav tako
pa bi bilo zanimivo delodajalcem prikazati rezultate ankete in jim na ta način predstaviti, kaj
poteka narobe. Slaba lastnost, ki se tiče šole, je premalo predpisanih ur, ki pa jih žal ne
moremo rešiti sami.
Na podlagi ankete sta dve hipotezi potrjeni, druga hipoteza pa je zavrnjena.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 43
6 PREDLOGI OBRAZCEV NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE
Za dijake morajo biti sklenjeni oziroma podpisani naslednji obrazci:
- individualna ali kolektivna učna pogodba,
- aneks,
- napotnica za posameznega dijaka,
- evalvacijski oz. ocenjevalni list.
Za opravljanje Praktičnega usposablja z delom ni bilo predpisanih obrazcev, temveč so bili
navedeni samo okvirni primeri, kako naj bodo obrazci sestavljeni. Primeri so bili navedeni v
prilogi k vodniku, ki jih je zbrala gospa Anica Justinek. Izšel je tudi Vodnik za organizatorje,
mentorje in dijake. Vsaka šola pa je morala sama izdelati obrazce, ki vsebujejo vse potrebne
podatke za pravilno vodenje Praktičnega usposabljanja z delom.
V nadaljevanju bomo predstavili primere obrazcev, izdelane na naši šoli. Vsekakor pa imajo
tudi delodajalci pomembno vlogo pri sklepanju pogodb, saj mora zadostiti obema
podpisnikoma. Vsi obrazci morajo biti podpisani s strani odgovornih oseb, kot prikazuje slika
8.
Slika 8: Lastnoročni podpis: povzeto 15. 10. 2012
(http://www.bibaleze.si/clanek/starsi/dojencek-in-njegovi-osebni-dokumenti.html)
6.1 POGODBA
Na podlagi 33. člena Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št.
79/06) skleneta šola in delodajalec kolektivno učno pogodbo. Pogodba mora vsebovati vse
člene, ki zavezujejo tako šolo, dijaka in tudi delodajalca za izvajanje Praktičnega
usposabljanja z delom skladno z izobraževalnim programom. Pogodba mora biti sklenjena
pred pričetkom šolskega leta za tekoče šolsko leto, podpisana s strani odgovornih oseb, imeti
mora žig. Vsaka stran dobi eno pogodbo. Pri nekaterih dijakih se sklenejo individualne
kolektivne pogodbe in veljajo samo za določenega dijaka.
Slika 9 prikazuje primer prvih strani izdelane kolektivne pogodbe na Srednji zdravstveni šoli
Celje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 44
Slika 9: Učna pogodba (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011)
6.2 ANEKS
V kolikor je sklenjena kolektivna učna pogodba, je potrebno kot prilogo dodati aneks, ki
vsebuje seznam dijakov, njihove naslove, davčno številko, emšo, letnik, ki ga obiskujejo ter
terminski načrt z obsegom ur, ki jih morajo opraviti. Aneks podpišeta in opremita z žigom oba
podpisnika pogodbe in vsak dobi svoj izvod. Primer aneksa je prikazan na sliki 10.
Slika 10: Aneks (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 45
6.3 NAPOTNICA
Pred odhodom dijaka na Praktično usposabljanje z delom pošlje šola delodajalcem napotnico
za vsakega dijaka, ki bo opravljal obvezno izobraževanje pri njih. Na sliki 11 je primer
napotnice. Napotnica mora vsebovati podatke o dijaku, izobraževalni program, polni naslov
delodajalca, predvideno število ur in termin opravljanja Praktičnega usposabljanja z delom.
Prvi del napotnice izpolni šola, spodnji del pa potrdi delodajalec po opravljenih obveznostih
dijaka. Potrjena napotnica pomeni za šolo opravljene obveznosti za posameznega dijaka.
Slika 11: Napotnica za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu (Krajnc & Podlesnik,
SZŠ Celje 2011)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 46
6.4 OCENJEVALNI LIST
Hrbtna stran napotnice je ocenjevalni list oziroma evalvacijski list uspešnosti dijaka na
Praktičnem usposabljanju z delom. Pripisano je tudi poročilo o prisotnosti, da se šolo seznani
tudi z vestnim obiskovanjem obveznega izobraževanja. Ocenjevalni list izpolni mentor, ki po
predpisanih postavkah s točkami oceni delo dijaka. Dijak mora zbrati najmanj 13 točk
oziroma več, da opravi Praktično usposabljanje z delom. Z izpolnjeno napotnico in
ocenjevalnim listom dobi šola povratne informacije, kako je dijak opravljal svoje delo.
Mentor ima tudi možnost zapisa svojega mnenja o dijaku. Primer ocenjevalnega lista je na
sliki 12.
Slika 12: Ocenjevalni list (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 47
7 ZAKLJUČEK
Izobraževati se ali razširjati znanje je delo na samemu sebi oziroma razvijanje sposobnosti in
obvladovanje veščin. Za lažje obvladanje veščin pa je potrebno tudi usposabljanje. Cilj
magistrskega dela je bil opredeliti izobraževanje in usposabljanje ter predstavitev poklicnega
in strokovnega izobraževanja na splošno. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev
programov, ki se izvajajo na Srednji zdravstveni šoli Celje, sledi tudi predstavitev izvajanja
Praktičnega usposabljanja z delom.
Izobraževanje in usposabljanje sta med seboj povezana in se neprestano prepletata. Strokovno
izobraženi in usposobljeni kadri so kot temelj in dejavnik razvoja organizacije. Poklicno in
strokovno izobraževanje v Sloveniji ne zaostaja za drugimi državami članicami Evropske
unije, vendar pa lahko rečemo, da se v določenih segmentih tudi razlikuje. Celovita
sprememba šolskega sistema se je v Sloveniji izvedla leta 1996, ko je bila sprejeta šolska
zakonodaja. Ne smemo pa pozabiti na bolonjsko reformo oziroma prenovo študijskih
programov, ki opredeljuje terciarno izobraževanje. V Sloveniji sta vzgoja in izobraževanje
razdeljena na več ravni, in sicer od predšolske vzgoje ter osnovnošolskega, srednješolskega
in terciarnega izobraževanja.
Že samo ime Srednja zdravstvena šola Celje nam pove, da smo tretja raven vzgoje in
izobraževanja. Naša naloga je izobraževati dijake za pridobitev poklica ali pa jim dati osnovo
za nadaljevanje šolanja v programih terciarnega izobraževanja. Srednješolsko izobraževanje
ureja več zakonov, ki so potrebni za izvedbo izobraževanja. Na Srednji zdravstveni šoli Celje
redno izvajamo tri programe: Bolničar-negovalec, zdravstvena nega in kozmetični tehnik.
Naše delovno področje je izobraževanje mladine, izvajamo pa tudi izredno izobraževanje.
Zgodovina šole se je pričela leta 1954 z majhnim številom dijakinj, danes pa je udeležencev
rednega izobraževanja nad tisoč. V nalogi smo predstavili tudi osnovne podatke ter kadrovsko
in izobraževalno dejavnost Srednje zdravstvene šole Celje.
V okviru izobraževanja se izvaja tudi Praktično usposabljanje z delom, ki je ena izmed oblik
praktičnega izobraževanja, je povezava med teorijo in prakso. Izvaja se pri delodajalcih, ki
izpolnjujejo pogoje in imajo s šolo sklenjene pogodbe. S strani šole je poskrbljeno tudi za
mentorje – izobraževalce pri delodajalcih, ki morajo imeti praviloma enako ali višjo
izobrazbo, kot je tista, za katero se izobražuje dijak. Sodelovanje med šolo in delodajalci je
povezano tudi z uradnimi dokumenti, ki so izdelani v skladu s predpisi in jih izdela
organizator Praktičnega usposabljanja z delom. Pogodba in aneks se podpišeta na začetku
šolskega leta in veljata za tekoče šolsko leto, napotnica in ocenjevalni list pa se za
posameznega dijaka pošljeta pred terminom, ki je predpisan za opravljanje Praktičnega
usposabljanja z delom. Urejena dokumentacija je tudi pogoj za uveljavljanje sredstev na
javnem razpisu, ki ga vsako leto razpiše Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in
šport.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 48
V drugem delu magistrskega dela je sledila raziskava, v kateri so zajeti odgovori na vprašanja,
ki smo si jih zastavili pred izvajanjem ankete. Poudariti je potrebno, da so dijaki zadovoljni z
uvedbo Praktičnega usposabljanja z delom, čeprav se pojavijo tudi kakšne slabe izkušnje pri
samem izvajanju. Pri tem pa ne smemo pozabiti na različne programe v katere so dijaki
vpisani in na njihove osebne lastnosti. Nekateri imajo tudi težave s prilagajanjem v novem
okolju in na drugačne tehnike izvajanja dela, kot so bili naučeni v šoli.
Raziskava je bila izvedena med 150 dijaki treh različnih programov in na zastavljene hipoteze
smo dve hipotezi lahko potrdili, le hipoteza o razumljivosti predpisane dokumentacije je bila
zavrnjena. Naša domneva je, da bi bil lahko vzrok za zavrnjeno hipotezo v tem, ker ima vsak
program svojo dokumentacijo. Dijaki v programih bolničar-negovalec in zdravstvena nega
imajo dostop do dokumentacije tudi preko spletne strani. Povprečna ocena, ki je opazno nižja
od skupnega povprečja, se je pojavila v programu bolničar-negovalec. Omenjeni program je
triletni program in dijaki, vpisani v ta program, imajo tudi nižji osnovnošolski uspeh,
posledično težje razumejo navodila in predpise za izpolnjevanje dokumentacije. Vsekakor pa
je njihova dokumentacija obširnejša zaradi večjega obsega opravljanja predpisanih ur
Praktičnega usposablja z delom in manjšega števila ur praktičnega pouka na šoli. Vsekakor pa
bo zanimivo podati rezultate ankete delodajalcem in mentorjem na izobraževanju za mentorje,
ki bo ponovno organizirano na šoli, predvsem jim bodo zanimivi odgovori na vprašanja
odprtega tipa.
Praktično usposabljanje z delom je sodelovanje treh subjektov, šole, dijaka in delodajalca.
Brez sodelovanja ne bo uspešnega dela in uspešno dokončane izobrazbe, za katero se je dijak
izobraževal. Pridobljeno znanje je neizčrpen ekonomski faktor in predstavlja tako imenovano
nevidno bogastvo vsakega posameznika. Na izobraževanje moramo gledati kot naložbo v
samega sebe, čeprav so leta srednješolskega izobraževanja zelo lepa in vihrava in se takrat
marsikdo ne zaveda, da so učiteljeve in mentorjeve besede tiste, ki se jih bodo zavedali šele
čez nekaj let, ko bodo opravljali svoj poklic povsem odgovorno.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 49
8 LITERATURA IN VIRI
LITERATURA
Bevc, M. (1994) Financiranje, učinkovitost in razvoj izobraževanja, Didakta,
Radovljica
Bizjak, C. in Valenčič Zuljan, M. (2007a), Mentorjeve kompetence, vloge in naloge v
procesu mentoriranja, Pedagoška fakulteta, Ljubljana
Ferjan, M. (1999) Organizacija izobraževanja, Založba moderna organizacija, Kranj
Glossary of Training Terms (1981) Manpower Services Commission. UK Department
of Employment, HMSO, London
Jelenc, S. (1996) ABC izobraževanje odraslih, Andragoški center Slovenije,
Ljubljana
Korunovski, M. (2011) MUNUS 2 – Praktično usposabljanje z delom, Vodnik za
mentorje, Šolski center, Ptuj
Jereb, E., Potokar F. (2003) Vpliv in vloga televizije na izobraževanje in usposabljanje
odraslih v 21. Stoletju, Moderna organizacija, Kranj
Jereb E., Rajkovič V. (2000) Uporaba ekspertnega sistema v procesu izbire kadrov,
Organizacija št. 9, Kranj
Jereb, J. (1998) Izobraževanje in usposabljanje kadrov. Management kadrovskih
virov, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
Jereb, J. (1998) Teoretične osnove izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj
Justinek, A.(2011) MUNUS 2 – Praktično usposabljanje z delom, Priloga k vodnikom,
Šolski center, Ptuj
Justinek, A. (2011) MUNUS 2 – Praktično usposabljanje z delom, Vodnik za dijake,
Šolski center, Ptuj
Justinek, A. (2011) MUNUS 2 – Praktično usposabljanje z delom, Vodnik za
organizatorje, Šolski center, Ptuj
Justinek, A. et.al. (2007) Povezovanje praktičnega izobraževanja v šoli in delovnem
procesu, Cicero, d. o. o., Ljubljana
Lipužič, B. (1996) Izobraževanje na razpotju: znanje za razvoj. Modrijan, Ljubljana
Memorandum o vseživljenjskem učenju (2000) Delovno gradivo, Komisija evropske
skupnosti, Bruselj
Mihalič, R. (2006) Management človeškega kapitala, Mihalič in Partner d.n.o., Škofja
Loka
Mihelič Zajec, A. in Ramšak Pajk, J. (2006) Značilnosti mentorstva v izobraževanju za
zdravstveno nego in babištvo, Obzornik zdravstvene nege, Ljubljana
Možina, S. et al.(1998) Management kadrovskih virov, Fakulteta za družbene vede,
Ljubljana
Mumford, A. (1995) Effective Learning, Institute of Personnel and Development,
London
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 50
Nacionalna strokovna skupina (2011) Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS,
Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana
Potokar, F. (2003) Analiza strategij izobraževanja odraslih posameznih držav
Evropske skupnosti in Slovenije. Zbornik 22. Mednarodne znanstvene konference o
razvoju organizacijskih ved, 1.knjiga, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj
Rečnik, F. (1999a) Temeljni psiho-socialni dejavniki uspešnega učenja, Pedagoško-
andragoško usposabljanje: priročnik za usposabljanje mentorjev, Center za tehnološko
usposabljanja in ZRSŠ, Ljubljana
Senge, P. (1990) The Fifth Discipline: The Art and Practice of the Learnin
Organization, Doubleday, London
Slivar, B. (1999) Psihološke osnove, Pedagoško-andragoško usposabljanje: priročnik
za usposabljanje mentorjev, Center za tehnološko usposabljanja in ZRSŠ, Ljubljana
Srednja zdravstvena šola Celje (2011) Informativni bilten za interno uporabo, Grafika
Gracer d.o.o., Celje
Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji (2007), Ministrstvo za šolstvo in šport
Republike Slovenije v sodelovanju z Javnim zavodom Pedagoški inštitutom, Ljubljana
Vukovič, G., Miglič G. (2006) Metode usposabljanja kadrov, Moderna organizacija v
okviru FOV Kranj, Kranj
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 2006. Uradni list RS (Št.79/2006)
Zakon o financiranju vzgoje izobraževanju, 2007. Uradni list RS (Št.16/2007,
23.februar 2007
VIRI
Bela knjiga, dosegljivo na http://pefprints.pef.uni-lj.si/1196/1/pp_11-62.pdf
(pregledano 5.12.2012)
Bolničarka – negovalka, dosegljivo na http://www.szsce.si/aktivnosti-na-sol i/sode
lovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/ (pregledano 10.9.2012)
Center vseživljenjskega učenja Posavje, dosegljivo na http://www.cvzu-
posavje.si/index.php?a=bolonjski (pregledano 15.4.2012)
Deklica med učenjem, dosegljivo na http://www.hrabritelefon.hr/hr/stranica/105/los-
skolski-uspjeh-djeteta (pregledano 1. 9. 2012)
Izobraževanje, dosegljivo na http://sl.wikipedia.org/wiki/Izobra%C5%BEevanje
(pregledano 20. 8. 2012)
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, dosegljivo na
http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/razpis/n/javni-razpis-zasofinanciranj e-
prakticnega-usposabljanja-z-delom-20112012-133-jr-pud-20112012/ (pregledano 24.
3. 2012)
Kozmetična tehnica, dosegljivo na http://www.szsce.si/aktivnosti-na-soli/sodelovanje-
z-okoljem/album/vsebina/2011/325/( pregledano 12. 9. 2012)
Podpis pogodbe, dosegljivo na http://www.bibaleze.si/clanek/starsi/dojencek-in-
njegovi-osebni-dokumenti.html (pregledano 15.10.2012)
Pomen izobraževanja in usposabljanja, dosegljivo na http://www.cek.ef.uni-
lj.si/u_diplome/drevensek2792.pdf (pregledano 17. 11. 2012)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo
Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 51
Praktično usposabljanje, dosegljivo na http://www.uni-
lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/studij_na_univerzi/dodiplomski_studij/SmernicePrakticnoU
sposabljanje.pdf (pregledano 17.11.2012)
Program zdravstvena nega, dosegljivo na http://www.szsce.si/izobrazevanje-
mladine/programi/zdravstvena-nega-4/ (pregledano 7.9.2012)
Prve medicinske sestre, http://www.szsce.si/sola/o-soli/zgodovina/ (pregledano 10. 9.
2012)
Srednja medicinska sestra, dosegljivo na http://www.szsce.si/aktivnosti-na
soli/sodelovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/ (pregledano 12.9.2012)
Srednja zdravstvena šola Celje, dosegljivo na http://www.radio1.si/strani/Reg_
Novice.aspx?RN=2446&RNews=5 (pregledano 16.9.2012)
Srednja zdravstvena šola Celje, dosegljivo na http://www.szsce.si/sola/o-soli/
(pregledano 16.9.2012)
Srednješolsko izobraževanje, dosegljivo na https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis
/eurydice/index.php/Slovenija:Srednje%C5%A1olsko_izobra%C5%BEevanje
(pregledano 7.9.2012).
Učeča se organizacija, dosegljivo na www.delavska-participacija. com/clanki/ID00
0504.doc (pregledano 15. 10. 2012)
Zgodovina Srednje zdravstvene šole Celje, http://www.szsce.si/sola/o-soli/zgodovina/,
(pregledano 10. 9. 2012)
Zgradba vzgoje in izobraževanja, dosegljivo na http://www.gea-college.si/center-
visjih-sol/bolonjski-sistem-studija/bolonjske-stopnje-izobrazbe/ (pregledano 10. 9.
2012)
KAZALO SLIK, TABEL, GRAFOV
SLIKE
Slika 1: Deklica med učenjem, povzeto 1. 9. 2012 .................................................................... 3
Slika 2: Zgradba vzgoje in izobraževanja, povzeto 10. 9. 2012 ............................................... 10
Slika 3: Srednja zdravstvena šola Celje, povzeto 16. 9. 2012 .................................................. 13
Slika 4: Prve medicinske sestre, povzeto 10. 9. 2012 .............................................................. 15
Slika 5: Bolničarka-negovalka, povzeto 10. 9. 2012 ................................................................ 17
Slika 6: Srednja medicinska sestra,povzeto 12. 9. 2012 .......................................................... 18
Slika 7: Kozmetična tehtnica, povzeto 12. 9. 2012 .................................................................. 19
Slika 8: Lastnoročni podpis, povzeto 15. 10. 2012 .................................................................. 43
Slika 9: Učna pogodba (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011) ............................................... 44
Slika 10: Aneks (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011) .......................................................... 44
Slika 11: Napotnica za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu (Krajnc & Podlesnik,
SZŠ Celje 2011) ....................................................................................................................... 45
Slika 12: Ocenjevalni list (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011) ........................................... 46
TABELE
Tabela 1: Prikaz dijakov po programih na dan 1. 9. 2011, SZŠ Celje 2011 ............................ 20
Tabela 2: Prikaz strukture anketirancev po spolu .................................................................... 27
Tabela 3: Prikaz strukture anketirancev glede na program ...................................................... 27
Tabela 4: Prikaz strukture odgovorov glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni
program .................................................................................................................................... 28
Tabela 5: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v
izobraževalni program .............................................................................................................. 28
Tabela 6: Prikaz strukture odgovorov glede informiranosti o poteku PUD-a .......................... 29
Tabela 7: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede informiranosti o poteku PUD-a ................. 29
Tabela 8: Prikaz strukture odgovorov glede tega, ali je PUD pogoj da je letnik opravljen ..... 30
Tabela 9: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede tega, ali je PUD pogoj, da je letnik opravljen
.................................................................................................................................................. 30
Tabela 10: Prikaz strukture odgovorov glede razumljivosti dokumentacije za PUD .............. 31
Tabela 11: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede razumljivosti dokumentacije za PUD ...... 31
Tabela 12: Prikaz strukture odgovorov glede količine ur PUD-a v letniku ............................. 32
Tabela 13: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede količine ur PUD-a v letniku ..................... 32
Tabela 14: Prikaz strukture odgovorov glede prednosti in slabosti PUD-a ............................. 33
Tabela 15: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede prednosti in slabosti PUD-a ..................... 33
Tabela 16: Prikaz strukture odgovorov glede koristnosti PUD-a ............................................ 34
Tabela 17: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede koristnosti PUD-a .................................... 34
Tabela 18: Prikaz strukture odgovorov glede sodelovanja med šolo in delodajalci ................ 35
Tabela 19: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede sodelovanja med šolo in delodajalci ........ 35
Tabela 20: Prikaz strukture odgovorov glede kraja opravljanja PUD-a .................................. 36
Tabela 21: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede kraja opravljanja PUD-a .......................... 36
Tabela 22: Rezultati primerjave povprečnih ocen informiranosti glede na progam z enosmerno
analizo variance (Oneway Anova) ........................................................................................... 40
Tabela 23: Rezultati primerjave povprečnih ocen razumljivosti predpisane dokumentacije
glede na progam z enosmerno analizo variance (Oneway Anova) .......................................... 40
Tabela 24: Rezultati primerjave med dijakinjami in dijaki o koristnosti PUD-a (T-test) ........ 41
GRAFI
Graf 1: Grafični prikaz zaposlenih na dan 1. 9. 2011............................................................... 20
Graf 2: Grafični prikaz dijakov po programih na dan 1. 9. 2011 ............................................. 21
Graf 3: Prikaz strukture anketirancev po spolu ........................................................................ 27
Graf 4: Prikaz strukture anketirancev glede na program .......................................................... 28
Graf 5: Prikaz strukture odgovorov glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni
program s povprečno oceno ..................................................................................................... 29
Graf 6: Prikaz strukture odgovorov glede informiranosti o poteku PUD-a s povprečno oceno
.................................................................................................................................................. 30
Graf 7: Prikaz strukture odgovorov glede tega, ali je PUD pogoj, da je letnik opravljen ....... 31
s povprečno oceno .................................................................................................................... 31
Graf 8: Prikaz strukture odgovorov glede razumljivosti dokumentacije za PUD s povprečno
oceno ........................................................................................................................................ 32
Graf 9: Prikaz strukture odgovorov glede količine ur PUD-a v letniku s povprečno oceno .... 33
Graf 10: Prikaz strukture odgovorov glede prednosti in slabosti PUD-a s povprečno oceno .. 34
Graf 11: Prikaz strukture odgovorov glede koristnosti PUD-a s povprečno oceno ................. 35
Graf 12: Prikaz strukture odgovorov glede sodelovanja med šolo in delodajalci s povprečno
oceno ........................................................................................................................................ 36
Graf 13: Prikaz strukture odgovorov glede kraja opravljanja PUD-a s povprečno oceno ....... 37
Graf 14: Primerjalni prikaz povprečnih ocen za vse ocenjevane dejavnike............................. 37
PRILOGE
Priloga 1: Anketa
ANKETA DIJAKI
Spoštovani!
Sem učiteljica praktičnega pouka in strokovno-teoretičnih premetov na Srednji zdravstveni
šoli Celje. Pripravljam magistrsko nalogo z naslovom » Praktično usposabljanje z delom na
Srednji zdravstveni šoli Celje «.
Z Vašim sodelovanjem v anketi mi boste pomagali do relevantnih podatkov, zato vas vljudno
prosim, da odgovorite na zastavljena vprašanja. Zagotavljam Vam, da bodo vsi podatki,
pridobljeni s to anketo anonimni in uporabljeni izključno za potrebe magistrske naloge.
Za sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
Nataša Krajnc Zakrajšek
1. Prosim, navedite spol:
a) ženski
b) moški
2. Vpisani ste v program;
a) bolničar / negovalec
b) zdravstvena nega
c) kozmetični tehnik
3. K spodnjim trditvam označite najustreznejšo oceno, ki se vam zdi primerna za
posamezno trditev;
1 –se absolutno ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam, niti se strinjam,
4 – se strinjam, 5 –se absolutno strinjam.
PUD – Praktično usposabljanje z delom.
TRDITVE 1 2 3 4 5
Z uvedbo PUD-a v izobraževalni program smo
zadovoljni.
Pred pričetkom PUD-a smo bili informirani z
njegovim potekom.
PUD je pogoj, da je letnik opravljen.
Predpisana dokumentacija za PUD je razumljiva.
V enem letniku je premalo predpisanih ur PUD-a.
PUD ima več prednosti kot slabosti.
Uvedba PUD-a je za nas koristna.
Sodelovanje med šolo in delodajalci je dobro.
PUD lahko opravljamo v svojem kraju oz. bližini
doma.
4. Katere so prednosti oziroma dobre stvari, ki jih vidite pri opravljanju Praktičnega
usposabljanja z delom?
________________________________________________
________________________________________________
________________________________________________
________________________________________________
________________________________________________
5. Vsaka stvar ima slabosti. Ali lahko navedete tudi kakšno slabost oziroma slabo
izkušnjo, ki se vam je zgodila pri opravljanju Praktičnega usposabljanja z delom?
________________________________________________
________________________________________________
________________________________________________
________________________________________________
________________________________________________
Recommended