View
749
Download
13
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
Pisna naloga
PREMOGOVNIK SENOVO
Avtorja:
Mitar Pavlović – D
Jure Lisec – D
Mentor: Mojca Ilc
Ljubljana, 2007
0
KAZALO:
1. UVOD....................................................................................................................................2
2. MESTNO NASELJE SENOVO – STRUKTURA MESTA.................................................3
3. NAJDBA PREMOGA IN RAZISKAVE NAHAJALIŠČA..................................................4
4. PRIDOBIVANJE PREMOGA..............................................................................................6
5. UKREPI V MESTU PO ZAPRTJU RUDNIKA SENOVO..................................................7
5.1. KLJUČNO..........................................................................................................................8
6. TURISTIČNI RAZVOJNI POTENCIAL SENOVEGA – PROJEKT: BOGASTVO
PODZEMNEGA SVETA – NEKOČ IN DANES – SVETA BARBARA.............................10
7. ZAKLJUČEK......................................................................................................................11
8. SEZNAM SLIK...................................................................................................................12
9. SEZNAM VIROV IN LITERATURE.................................................................................12
1
1. UVOD
Senovo je kraj, ki se kot še nekateri slovenski kraji, ponaša z rudarsko tradicijo in zgodovino.
Senovo je naselje, ki je del mezoregije imenovane Posavsko hribovje.
»Posavsko hribovje obsega osrednji in najbolj izrazit del Posavskih gub med alpskim
visokogorjem na severu in dinarskim krasom na jugu. Gube so sestavljene iz izbočenih
kamninskih plasti ali antiklinal ter iz kotanjasto usločenih kamninskih plasti ali sinklinal.«
(Geografija na teletekstu TV Slovenija, citirano 08.10.2007)
Senovsko podolje predstavlja sinklinalo, pod površjem katere so že pred 200 leti odkrili
zaloge terciarnega rjavega premoga, kar pa je prispevalo k smeri gospodarskega razvoja in
rasti osrednjega naselja v podolju, Senovega. Senovo je tako postalo naselje, ki je svojo rast in
razvoj od majhnega podeželskega naselja do mestnega naselja dolgovalo predvsem odkritju
rjavega premoga in pa začetku njegove eksploatacije. Poselitev v samem kraju kaže na
pozidavo manjšega strnjenega prostora v neposredni bližini rudnika in rudniških poslopij, kar
je posledica naraslega povpraševanja po rudarski delovni sili v času največje eksploatacije
rjavega premoga. Gre za t.i. kolonije (na novo zgrajena stanovanja) v katere so se naseljevali
rudarji s svojimi celotnimi družinami (Rudnik Senovo, citirano 08.10.2007).
Z vse večjo modernizacijo in tehnološkim razcvetom družbe, pa je premog začel izgubljati na
svojem pomenu in nadomeščati so ga začeli nekateri drugi, cenejši in okoljsko bolj prijazni
viri energije. Skladno s tem, z vse večjimi proizvodnimi stroški rudarjenja in z izčrpanimi
zalogami premoga ter posledično slabo konkurenčnostjo, pa je prišlo tudi do krize rudarjenja
na Senovem ter posredno tudi do odloka o prenehanju obratovanja rudnika in njegovem
zaprtju. Obratovanje rudnika Senovo je država dokončno zaustavila leta 1996.
Rudarstvo je torej tista dejavnost, ki je temeljno zaznamovala zadnjih 200 let v razvoju mesta
Senovo in njegovega ožjega predvsem ruralnega gravitacijskega/vplivnega območja.
Iz tega razloga v pisni vaji namenjava osrednje mesto prav rudarstvu in rudarski dejavnosti v
Senovem.
V pisni vaji bova izpostavila dve točki, in sicer: a.) kratek zgodovinski pregled rudarjenja na
Senovem in
b.) razvojne probleme, potenciale ter cilje mestnega naselja Senovo, po zaprtju rudnika.
2
2. MESTNO NASELJE SENOVO – STRUKTURA MESTA
Prostorska struktura Senovega ima izrazito linearen značaj. Mesto Senovo se je (zaradi svoje
lege med večjimi središči, kot so Krško, Sevnica in Brežice) razvijalo v močni navezavi na
njih, kar se izraža v nepopolni mestotvorni in morfološki strukturi mesta. Mesto pravzaprav
nima pravega središča, centra; manjkajo mu nekatere centralne funkcije in pa potrebni javni
program. Mesto se je razvilo ob glavni regionalni cesti Brestanica – Senovo – Koprivnica
(Hrvaška) in zajema precej ozek pas ob njej, ostala gradnja pa je razpršena po močno
razgibanem terenu, kar je še dodaten razlog, da mesto potrebuje center v katerem bi se
združevalo več funkcij in programov. Zaradi propada rudnika Senovo (ki je mestu dajalo
življenje in od katerega je mesto živelo) je Senovo kot celota postalo degradirano območje,
katerega življenje se zmeraj bolj odliva v druge kraje, od katerih postaja odvisno ne pa
konkurenčno (Senovo 1998: urbanistična delavnica, citirano 08.10.2007).
Slika 1: Objekti rudniške separacije
Vir: Senovo 1998: urbanistična delavnica
3
Slika 2: Območje rudniške separacije po rušitvi
Vir: Senovo 1998: urbanistična delavnica
3. NAJDBA PREMOGA IN RAZISKAVE NAHAJALIŠČA
Nahajališče rjavega premoga je leta 1796 odkril rajhenburški grof Attems. Na začetku je bil
kop površinski in je do leta 1857, ko je bil ta kop prvič vnešen na situacijsko karto, dosegel
dolžino okoli 80 m, širino do 20 m, globino okoli 3 m in so v prvih 50 letih iz njega pridobili
okoli 8 000 ton premoga. Ker po savski dolini v tistem času še ni bila zgrajena železnica, so
tovor vozili po Savi. Tovor so vozile ladje imenovane dombas, ki so pri vožnji navzgor, ki so
jih vlekli ljudje ali pa živina, imele natovorjene okoli 25 do 30 ton tovora. Po Savi navzdol pa
niso bile na tovorih in so lahko vozile okoli 15 do 20 ton tovora. Grof Attems je tako do leta
1823 uporabljal premog za delovanje brežiške opekarne, ki pa so jo nato zaradi
nerentabilnosti zaprli, tako pa se je tudi prenehalo pridobivanje premoga za deset let. Leta
1833 sta na senovskem delovala dva tuja raziskovalca Stieglitz in Kehler, ki pa se zaradi
finančnega primanka nista mogla spuščati v podrobnejše raziskave. Pomembna pa sta, ker sta
bila prva, ki sta začela s pravimi sledilnimi deli in sta s krajšimi rovi začela raziskovati tudi
notranjost (Seher, 1986).
Po Stieglitzu in Kehlerju je rudnike prevzel gorenjski fužinar Ruard, ki je je rudarskoi
glavarstvo zaprosil za pravico pridobivanja premoga. Leta 1852 je zemljo prevzel šolani
montanist Drasche in je ugotovil, da premogovni sloji obsegajo več ozemlja, kot je bilo sprva
predvideno in je tako začel z jamskimi raziskavami. Premogovna območja, ki so jih odkrili do
4
takrat so: Srobotno, Zaklo, Reštanj. Premogov sloj je bil v povprečju debel 10 m, ponekod
tudi 24 – 28 m (Seher, 1986).
Drasche je leta 1872 ustavil redno delo, saj je poslovanje bilo negativno, ker je oddaja
premoga bila neznatna, ta pa je bila tudi zelo obremenjena s stroški, primanjkovalo pa je tudi
delavcev. Drasche je na Reštanju za najnujnejša vzdrževalna dela zadržal 6 delavcev,
jamskega nadzornika in uradnika (Seher, 1986).
V letih 1861 in 1862 je znani dunajski geolog Zollikofer pregledal ves teren med Savo in
Sotlo in na osnovi vseh ugotovitev izdelal prvo geološko karto področja.
Ker so hoteli vedeti tudi kurilno vrednost premoga, so pripravili povprečni vzorec in ga
poslali na poizkusno postajo za goriva v Pribramu na Češkem. Rezultat se je glasil, da ima
premog 4317 kalorij, 46,3% koksnih ostankov, 8,5% pepela, 24,7% vode in 1,9% žvepla ter
da je tako podoben trboveljskemu in prav tako konkurenčen (Seher, 1986).
Drasche je premogovnik prodal Čehu Geiplu, ta pa ga je leta 1886 prodal grofu Oppersdorffu.
»Ta grof je želel priti na čisto z rezervami premoga v nahajališču, kolikšne zmogljivosti bi
mogli razviti in kakšna investicijska vlaganja bi bila potrebna« (Seher, 1986, str. 18).
Grof je za raziskave pozval večje številko strokovnjakov, ki so med leti 1896 in 1903 napisali
več poročil, ki pa so se med seboj razlikovala. Inženir Gutmann je ocenil 28 000 000 ton
rezerv, Endlicher 27 000 000, profesor Slavik pa je predvideval da je rezerv za 25 500 000
ton. Te ocene so dvignile ceno premogovnika. »Ker pa je izkoriščanje vseh teh rezerv
temeljilo na sodobnem transportu je grof ugotovil, da finančno ni dovolj močan za rešitev
življenjskega problema premogovnika. Na začetku leta 1904 je bil premog prodan Trboveljski
premogokopni družbi« (Seher, 1986, str. 19).
Leta 1917 je Trboveljska družba začela Senovo ponovno pripravljati za normalno
pridobivanje, saj je rudnik kupilo samo za to, da ga umakne iz hrvaškega tržišča. Leta 1918 so
začeli z jamskimi raziskovalnimi deli, ki so jih končali leta 1924. Leta 1923 se je TPD
odločila, da morajo preiti na jamsko pridobivanje in tako so poiskali ustrezno izvozno pot.
Leta 1922 je TPD podala lastno oceno o rezervah premoga, ki se je nanašala samo na
nahajališče med Srobotnim in Reštanjem, leta 1924 pa so vključili tudi rezerve celotne
kadunje od Reštanja do Rajhenburga, ki je znašala 70 000 000 ton premoga, vendar so to bila
samo predvidevanja, saj je bilo pet vrtin negativnih, tako da kotanja ni bila »polna«, temveč
»prazna«. Ko so tem rezervam dodali še resnično ugotovljene rezerve v severnem krilu, so
rezerve močno presegale 70 000 000 ton. Na osnovi negativnih vrtanj, pa so v letih pred
drugo svetovno vojno le naredili križ čez rezerve in so začeli računati le z rezervami
severnega krila kadunje, kjer so bile rezerve resnično dokazane in so znašale 8 000 000 ton.
5
Od vojne naprej so poskušali območje širiti in so naredili več vrtin, nekatere so bile pozitivne,
nekatere pa ne. Pri rezultatih vrtin je bilo neugodno, da so rezultati bili negativni na področju
južnega in vzhodnega krila, kjer naj bi našli nadomestne rezerve in so tako povsem izkoristili
osrednji del (Seher, 1986).
4. PRIDOBIVANJE PREMOGA
Na začetku so imeli težave z pridobivanjem, saj je bila zveza nahajališča z odjemalci zelo
slaba. Tako je problem predstavljalo dejstvo, da železnice ni bilo, pot je bila kolovozna, in je
promet potekal samo po Savi. Nato je prevoz omogočila normalno tirna železnica, saj je TPD
leta 1918 kupila 50 vagonov, ki so imeli prostor 3,5 m3 in so imeli lesene kvadratne zaboje.
Gradnja proge se je začela in je bila končana leta 1925, vendar je namesto predvidene
normalno tirne bila ozko tirna železnica. Delavci so tudi pričeli zidati infrastrukturo, ki je bila
potrebna, gradili pa so jo vojaki, ki so bili v času prve svetovne vojne, v pomožnih četah. Za
vzdrževanje vseh naprav so leta 1922 zgradili začasne delavnice, leto kasneje pa so dokončali
glavne delavnice na Senovem. Prvi par konjev in prvega kočijaža je premogovnik dobil iz
Trbovelj leta 1909, leta 1910 pa so zgradili začasne hleve. Leta 1922 so začeli graditi stalne
hiše, upravna poslopja, hleve za konje, lope za kočije, ki so bile dokončane do leta 1925.
Zgradili so uradniško kolonijo, delavsko kolonijo, v katere so naseljevali že leta 1922. Sobe
so bile enosobne, brez kopalnic, stranišča zunaj stanovanj in brez vodovoda. Ob vsaki zgradbi
je bil še kurnik in lesena drvarnica. Za gospodinje, ki so pekle kruh so postavili krušne peči,
vsako stanovanje pa je imel tudi vrt z zelenjavo. Leta 1925 so začeli graditi tudi samski dom,
ki je bil končan čez eno leto in je imel v pritličju veliko kuhinjo in obednico. V bližini uprave
so leta 1920 začeli graditi posebne vile, v kateri je stanoval ravnatelj (Seher, 1986).
Leta 1921 so na Reštanj prepeljali dve lokomotivi in parni bager in je delo krenilo, leta 1922
pa je začelo primanjkovati delavcev, leta 1923 pa je bilo 9 parnih lokomotiv, ena bencinska in
dva bagra. Na zahodnem delu so ob koncu 1923 odkrili in pobrali prve tone odkritega
premoga, na vzhodnem pa na pomlad leta 1924. Leta 1925 so za vrtanje v apnenec dobili
kompresor. Jeseni leta 1926 so bagra odmaknili, leta 1927 so enega še uporabili, nato sta oba
prenehala z delom, leta 1928 pa so pobrali zadnje količine odkritega premoga. Tako so v letih
med 1923 in 1928 skupaj nabrali 405 415 ton premoga, kar je znašalo le 62 % predvidenih
količin (Seher, 1986).
6
Prva jamska dela so izvedena s pomočjo podkopanih rovov. V letih 1923 in 1927, ko je
potekal površinski odkop, so izdelovali glavne transportne in zračilne poti. Premog so vse do
zaprtja pridobivali v podzemeljskih rovih, medtem ko se je spreminjala le mehanizacija. Na
Reštanju so premog prenehali pridobivati leta 1973, na Zaklu leta 1981 in na Srobotnem leta
1996.
5. UKREPI V MESTU PO ZAPRTJU RUDNIKA SENOVO
Mesto Senovo mora po zaprtju rudnika izoblikovati nov razvojni načrt, ki bo mestu zagotovil
vse pogoje za njegovo nadaljnjo eksistenco in ponudil priložnost za napredek in ne
nazadovanje v njegovem razvoju. Skladno z zapiranjem rudnika, ki je dve stoletji bil
poglavitna gonilna razvojna sila mesta, so nastali nekateri problemi, ki jih ne gre spregledati
in za katere mora država imeti posluh. Občini Krško (katere del je tudi KS Senovo) se mora s
strani države zagotoviti ustrezna sredstva in dovoljenja, ki ji bodo omogočila, da se
konstruktivno in smiselno loti tudi problema, ki je zadel in zadeva Senovo po zaprtju rudnika.
V skladu s tem je občina Krško, na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (na svoji 4.
izredni seji) dne 29.03.2005 sprejela naslednje sklepe glede izvajanja programa zapiranja
rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. :
1. Sanacija degradiranih površin.
- Območje degradiranih površin je treba urediti tako, da bo področje omogočalo varno
prehodnost za ljudi in živali, kar pomeni, da je potrebno zagotoviti tudi sanacijo udornin, ki so
in bodo nastajale pozneje.
- Potrebno je zagotoviti tudi ustrezno sanacijo področja Reštanja z izvoznim jaškom in
strojnico za morebitno postavitev muzeja ali razstave tehničnih predmetov in s tem zagotoviti
varne množične (turistične) oglede rudnika.
- Po dokončnemu prenehanju delovanja rudnika je potrebno predati zemljišča novemu
lastniku (po vsej verjetnosti skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS), da bo zagotovljeno
izvajanje in finančna sredstva za sprotno sanacijo območja.
- Likvidacija rudniške železnice mora potekati tako, da bo del opreme, ki je značilna za to
železnico, prenesena in postavljena kot podlaga za razstavo na področju Reštanja.
- Področje Raven – funkcionalna zemljišča je potrebno sanirati tako, da bodo omogočala
funkcionalno izrabo poslovnih prostorov, ki so namenjeni proizvodnji
7
(Sklepi glede izvajanja programa zapiranja Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., citirano
08.10.2007).
2. Javna infrastruktura in prenosi zemljišč ter zgradb v last občine Krško
- Vsa javna infrastruktura (ceste in dostopne poti), ki je potrebna za vzdrževanje
degradiranega območja, mora bit izvedena pred prenehanjem delovanja Rudnika. Po zaprtju
rudnika mora javna infrastruktura preiti na novega lastnika tega območja.
- Ceste, ki so lokalnega značaja in potekajo po zemljišču, ki je v lasti Rudnika, naj se (v
kolikor to še ni storjeno) dokončno brezplačno prenesejo na Občino Krško.
- V last občine Krško naj se po zaprtju Rudnika dokončno prenese tudi upravna zgradba
Rudnika.
- Za prenos zemljišč na Občino Krško so bile predlagane 103 parcele. 42 jih je še spornih in
jih je potrebno po hitrem postopku še rešiti
(Sklepi glede izvajanja programa zapiranja Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., citirano
08.10.2007).
3. Ohranitev kulturne dediščine nekdanje dejavnosti Rudnika
- Država, ki je lastnik Rudnika, mora zagotoviti, da Ministrstvo za kulturo strokovno opredeli
opremo, ki je specifična za to rudarsko področje in jo je potrebno ohraniti.
- Rudnik mora poskrbeti, da se tako opredeljeni strojni elementi prestavijo na področje
Reštanja, se konzervirajo in zaščitijo pred vremenskimi vplivi (začasno pokritje).
- Celoten kompleks (izvozni jašek, strojnica in območje na katerem bodo deponirani tehnični
predmeti) naj ostane v lasti države, z možnostjo uporabe zainteresiranim organizatorjem
razstave ali muzeja
(Sklepi glede izvajanja programa zapiranja Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., citirano
08.10.2007).
5.1. KLJUČNO
Občinski svet občine Krško smatra pa za ključnega pomena smatra naslednje:
- Lastnik Rudnika mora v programu zapiranja rudnika opredeliti sredstva za razvoj trajnih
nadomestnih delovnih mest na Senovem z okolico, ki bodo zagotavljala nadaljnji razvoj kraja.
Od lastnika Rudnika zahtevajo, da njegovo vodstvo s pomočjo Občine Krško in KS Senovo
izvaja aktivnosti za vzpostavljanje novih delovnih mest, s katerimi bi trajno nadomestili
ukinjena delovna mesta, kar je eden od neobhodnih pogojev za nadaljnji razvoj Senovega
8
(Sklepi glede izvajanja programa zapiranja Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., citirano
08.10.2007).
V navezavi na recesijo rudarske dejavnosti v Senovem so v mestu v zgodnjih sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja ustanovili podjetje z imenom Metalna Senovo.
Ustanovitev podjetja je bila nekakšna alternativna rešitev Senovega pred socialnim
problemom, ki ga je bilo moč slutiti od upadanju poslovanja rudnika. Tako se je Metalna
Maribor na pobudo Rudnika Senovo odločila v Senovem odpreti obrat, ki je omogočil delu
rudarjev, ki so ostali brez služb, da so se prekvalificirali in preusmerili v kovinsko-strojno
industrijo. Obrat je z redno proizvodnjo začel leta 1972, v obratu pa so pridobili licenco za
serijsko proizvodnjo gradbenih žerjavov. Vendar je že v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja
prišlo do zmanjševanja povpraševanja po žerjavih , kar je prisililo Metalno, da je iskala
nadomestne programe, kot so luški in skladiščni žerjavi, razvijala pa je tudi opremo za
steklarsko, tekstilno in gumarsko industrijo ter opremo za proizvodnjo plastičnih mas. Kljub
vsem tem poskusom uprave Metalne je zaradi splošno slabe gospodarske situacije v
devetdesetih letih je leta 1996 Metalna šla v stečaj. Takrat je delovna mesta izgubilo okoli 350
zaposlenih, kar je bil hud udarec za senovsko-brestaniško kotlino. Praktično takoj po stečaju
je bila ustanovljena družba Metalnasen, d.o.o., ki je najela poslovne prostore Metalne in
pričela ponovno s proizvodnjo. Na začetku je imela družba 30 zaposlenih, ob koncu leta 1997
pa že 100. Na novo ustanovljena družba je obratovala do konca leta 1998 s tem pa je
pokazala nekdanjim upnikom kakšen pomen, tradicijo in vlogo ima le-ta za Senovo, tako da
so nekdanji upniki, zaradi katerih je Metalna bila podvržena stečajnemu postopku, poravnali
svoj dolg in stečajni postopek je bil ustavljen. Tako se danes Metalna Senovo uspešno razvija,
kar se kaže v rast vseh pomembnejših finančnih in likvidnostnih kazalcev družbe, kakor tudi v
rasti proizvodnega in prodajnega programa ter v sodobni podjetniški strategiji družbe
(Metalna Senovo, citirano 08.10.2007).
Ostali prebivalci Senovega so zaposleni v proizvodnih obratih Lisce v bližnji Sevnici ali pa
migrirajo na delo v Krško.
9
6. TURISTIČNI RAZVOJNI POTENCIAL SENOVEGA – PROJEKT:
BOGASTVO PODZEMNEGA SVETA NEKOČ IN DANES – SVETA
BARBARA
Zaprtje Rudnika ni povzročilo le stagnacije v razvoju mesta, temveč je oprlo tudi nekatere
nove možnosti in vizije ter potenciale in smeri razvoja mesta.
Eden izmed takšnih potencialov je tudi usmeritev v turizem: sam Rudnik kot tak predstavlja
pomembno zgodovinsko-kulturno-tehnične dediščino in tega dejstva ne sme prezreti tako
lokalna in občinska skupnost kot tudi država. V skladu s to novo možnostjo izrabe Rudnika v
turistične namene so zagnali projekt z imenom : Bogastvo podzemnega sveta – nekoč in danes
– Sveta Barbara. Osrednji cilj tega projekta je obnova tehnične dediščine (250 m rudniškega
rova, 5 lokomotiv in 10 vagonov) iz rudnika rjavega premoga Senovo in postavitev
eksponatov pred nekdanjim vhodom v rudnik, vzpostavitev 1,5 km označenih rudarsko-
botaničnih učnih poti v Rudah in izdelava elaborata za rudarsko geološko učno pot na
Senovem.
Glavne ciljne skupine projekta so predvsem učenci in dijaki slovenskih in hrvaških osnovnih
in srednjih šol, študenti rudarskih in drugih fakultet in organizirane skupine domačih in tujih
turistov.
Program se izvaja v sodelovanju s sosednjo državo Hrvaško (program INTERREG), in sicer
sta prijavitelja projekta KS Senovo in Grad Samobor (Hrvaška). Vrednost projekta znaša
82.482,26 eur, nacionalni partnerji so: Turistično društvo Senovo, Osnovna šola »XIV.
Divizije« Senovo in Rudnik Senovo v zapiranju, d.o.o., način zagotavljanja sredstev za
projekt pa je: 75% prispevek INTERREG – prispevek skupnosti, 25% prispevek INTERREG
– javno financiranje na državni ravni. Projekt traja od aprila 2007 in bo trajal do februarja
2008
(Bogastvo podzemnega sveta – nekoč in danes – Sveta Barbara, citirano 08.10.2007).
10
7. ZAKLJUČEK
V tej pisni vaji sva prikazala kako se je razvijalo rudarstvo na Senovem in kako je to vplivalo
na sam kraj. Ugotovila sva, da je bilo samo rudarstvo zelo dobro razvito in je tudi konkuriralo
ostalim rudnikom. Vendar se je v modernejših časih začel pojavljati problem, ker premog ni
bil več v tako veliki uporabi, saj so ga zamenjale druge surovine. Vendar je rudnik vplival na
življenje velikih generacij in je s svojim 200 letnim delovanjem veliko doprinesel k kraju.
Rudarstvo je kraj postavilo na zemljevid Slovenije in veliko ga pozna po tej dejavnosti.
V tej pisni vaji sva pokazala, kako se je vzporedno z odkrivanjem premoga razvijal kraj in kaj
se je zgodilo potem, ko so rudnik zaprli. Prikazala sva vse dejavnosti, ki se morajo storiti in
prav tako sva prikazala probleme, ki se pri tem pojavljajo. Rudarstvo je v kraj prineslo novo
infrastrukturo in tehniko, po zaprtju pa se je pojavil problem, kam z delavci in v kaj naj se
kraj specializira. Ugotovila sva, da ima velike možnosti iz turističnega vidika, saj so 200 letna
tradicija in ostanki lahko današnjim generacijam dober pokazatelj, kaj se je v preteklosti
dogajalo. Tako so na OŠ XIV. divizije Senovo izdelali načrt, kako bi lahko transportna
sredstva uporabili kot tehnični spomenik, saj nikjer v Sloveniji ni urejenega muzeja
transportnih sredstev, ki so jih uporabljali v rudniku (Turistični krožek….., 2001)
11
8. SEZNAM SLIK
Slika 1: Objekti rudniške separacije..........................................................................................3
Slika 2: Območje rudniške separacije po rušitvi........................................................................4
9. VIRI IN LITERATURA
- Alenka Fikfak. Senovo 1998: urbanistična delavnica
URL: http://predmet.arh.uni-lj.si/ar/2002-2/AR2002-2-24.pdf, citirano 08.10.2007
- Bogastvo podzemnega sveta – nekoč in danes – Sveta Barbara
URL:http:// www.ks-senovo.si/?id=12&id1=14, citirano 08.10.2007
- Geografija na teletekstu TV Slovenija. Posavsko hribovje
URL: http://www.zrc-sazu.si/Zgds/9-10-1999.htm, citirano 08.10.2007
- Metalna Senovo
URL:http:// http://www.metalna-senovo.si/index.php?id=19&lang=si, citirano 08.10.2007
- Seher, A., 1986. Zgodovina premogovnika Senovo. Senovo, TOZD Rudnik rjavega premoga
Senovo, 261 str.
- Sklepi glede izvajanja programa zapiranja Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o
URL:http://www.hermes2.net/obcina/admin/uploaded/hermes/2005441122_Rudnik
%20Senovo%20v%20zapiranju.DOC, citirano 08.10.2007
- Stopinje. 1996. Senovo, Rudnik Senovo v zapiranju d. o. o., 34. str.
- Transportna sredstva premogovnika Senovo – tehnični spomenik?. 2001. Senovo, turistični
krožek OŠ XIV. divizije Senovo, 29. str.
12
Recommended